Politični ogled. Avstrijske dežele. Brezsramni judovski listi 7edno s^etujejo, naj bi naša 7lada 120.000 bosenekih beguncev z bajoneti izgnala na Tarško. Vendar ta slovanožrečna želja se jim ne bo izpolnila. Slisimo namre5, da se bo naša viada z Rusijo 7endarle pogodila in re^ne begunce 7 domo^ino, katero so vsled mobamedanske krutosti morali zapustiti, nazaj spravila tako, da jih bo avstrijska vojska spremljala, ki bo Bosnijo m Hercego^ino, 5e ne za vselej, vsaj začasno zasela; Turki se baje temu ne bodo usta^ljali, ker se cutijo preslabi. — Veliko njamranja" je sedaj med usta707erci, ker ne morejo z okornimi Magjari nobene no7e nagodbe več dognati, čeravno so staro prisiljeni bili 2krat že začasoo podaljšati, kar je pa z me- secem majem zopet pri koncu. Do 1. junija pa se gotovo ne bodo porazumili; 15. junija doteče poslanstvo ogerskega državnega zbora, razpisale se bodo no7e 7olitve in naposled preneba 30. junija 7elja7nost kupčijskih nagodeb z NeuiSijo, Anglijo in Italijo, ki se je bila tudi J/2 leta začasno podaljšala, ker se poslanci z to važno stvarjo lani niso utegnoli pra7 ukvarjati. Tako utegne A^strija sred leta biti tudi sred samib nerešenih znotranjih in zuuanjih prašauj, zinešnjav in nereda. A temu je kri7 uesreSni dualizem in brezobzirno lOletno gospodstvo nemške in magjarske liberalne stranke. Jeni poslanci in ministri večno zborujejo, a ničesa pia7 ne doženejo; 740 dni je 7 5 letih zboro^al dunajski diža^ni zbor in samo g. Seidl si je prizasedel 7400 fl. Blagonosnih nasledko? pa še niti libeialni listi veliko ne vidijo in zadnji čas jih pogostoma spreletava strab, da bo vseobčna sila, rasto5a zmešnja^a in ne^arnost A^strije mogo5no tirjala konec gospodarstvu nemško-magjarske liberalne stranke. Listi, ki imajo 7 tej reči jako tanka uaesa, poročajo, da propade sedanje ministerstvo na Dunaju in 7 Peštu, če se nagodba do 31. maja ue sklene; na Ogerskem bi nastopilo ministerst^o: Majlatb-Apponiy, 7odst7O zunanjih zade7 bi pre^zel namesto magjarskega Andrassy-ja grof Potocki, in na Dunaju bi grof Taaffe začel rniuistro7ati. Mogoče, vsakako pa bo treba spremembe, 7ečina a^strijskega prebi7alst7a hrepeni po njej, kakor žeje umirajoči 7 puača^i. — Cesarst^o dolžuje nacijonalnej banki 80 milijonov gld. Dolg bo treba poplačati, toda Magjari nečejo niti vinarja doplačati; tako delajo tisti Magjari, ki no5 in dan upijajo, naj celo cesarst70 Magjaiom, Turkom in Angležem na 70IJ0 Rusiji boj napo76! — Svitli cesar in jibova 2 brata so 7 spomin svojega o5eta, ki je 7aako leto pobožno romal 7 Marijino-Celje, temu slovitemu svetišču blažene Marije daro^ali 7eliko in prekrasno podobo: Kristus na oljski gori. — Na cesarje^ega 7išjega konjašnika kneza ThurnTaksis-a je jud Bernhard Wild na ulici 7pri5o mnogo ljudi 2krat iz revokerja vstrelil, pa ga na srečo ni zadel, ker se je knez precej naglo mimo peljal; ngrabljeni jud je se izgo^arjal z tem, da seje hotel maščevati za to, da je svoje premoženje pri banki Evropi zgubil, katerej je baje knez bil piedsednik, ko je krido napo^edala. — Na Mora^skem prebi^a 507.000 Nemce7 zra^en 1,510.000 Slovanov, prvi imajo 29 gimnazij in realk, drugi pa samo 9. Nemaki listi se drznejo to imenovati: euakopra7nost! — V Pragi je deželno kat. političuo drustvo obhajalo sijajn sbod, pri katerem je grof Ledebur govoril 0 socijalnem prašanju, grof Leon Thun 0 neprnznovauju in skrunenju nedelje, in župnik Kopal 0 slabib naaledkib nove šole tako, da se liberalni Iisti mo5no jezijo, kar je sploh dobro znamenje. — Slo^enci 7 Ljubljani so pri 7olit7ab za mestni zastop zmagali 7 3. razredu, 7 2. zarad številnili uradnikov, učiteljev iu penzijonisto? 7oljenje opustili, a 7 1. precej gla807 pri- dobili. Kedaj bo bela Ljnbljana, središče slovensko, zopet imela slovensko veCino 7 mestnem zaatopa! — Goriški Slo^enci so na prizadetje drust^a ,,So5a" obhajali 7e5 taborje7 in očitno izrekli, da ho5ejo ostati pri Avstriji, a nikakor priti pod Italijo; da bi se pa sedanji 7ladini listi za to domoljubno gibanje Slo7ence7 kaj zanimali, 0 tem ni skoro nič brati; sicer pa mislimo tudi mi, da bi zoper grablji^e Italijane najbolje kazalo, 5e bi se Slo7enci 7 Gorici, Istriji in Kranjskem, oziroma tudi na Koroškem in Štajerskem, združili 7 eno skupino z enim deželnim zborom; to bi Avstriji bila močna zaslomba proti italijanskemu kraljestvu. Vnanje države. Na Ruskem dela veliko brupa ženska Sasulič, ki je iz re^okerja vstrelila 7 policijskega ministra Trepo^a, ker je bila 7eč let od policije po nedolžnem preganjana; zarad poskušanega ubojst^a je prišla pred porotnike; ti so pa zlo5inko nekri^o spoznali; to je rusko 7lado mo6no usupnilo in srd na rusko policijo in sodnijstvo tako 7splamtilo, da je 7 Petrogradu, Mosk^i in Kije^u prišlo do kr7a7ih tepeže7. — Nemški cesar in jegO7 Bismark želita sicer mir uapraviti z katoliško Cerk^ijo, 7endar re8ne 7olje ae ne kažete nikder, djanski se jo 7edno preganjata, zlasti pa airita po brez^erskih solah ne7erst7o in razuzdanost, izganjata nune, zapirata meanike, da je že višjim sodnikom pre^eč; neda^no je eden sam rad službo popuatil 7 Stetinu, ker ni hotel nedolžnih ljudi za^olj jibo^e 7ere še dalje nadlego^ati. Holandski kralj in jeg07 sin se bo5eta kralje^anju odpo^edati in krono prepuatiti kraljevemu bratu Henriku, ki je te dni snubil prusko princesinjo Marijo. Belgijanci in Fiaucozi tega niso nič pra7 7eseli; pravijo, da so to zanjke od Bismarko^e mreže, z katero bo5e bogato Holandijo za Nemčijo pridobiti. — Francoskih republikance^ gla^ač, jud Gambetta, je te dni priromal k Bianiarku iu temu ponudil Z76Z0 Francije, Anglije, Italije, Nem5ije in A78trije (?) zoper Ruse 7 obrainbo Tur5ije; 7endar za Francijo je zakteval, da njej Bismark vrne Alzacijo-Loreno ia namesto nje pograbi Varša70 in 786 primorje tje blizu do Petrograda; Bismark je judo^skemu 7rtogla7cu d^eri pokazal in še bolj trdno stopil na rusko atran. Velika eveto^na razsta^a 7 Parizu se bo slo^esno odprla 1. maja. — S7. o5e Leon XIII. pripra^ljajo 7eliko okrožno pismo do 7seh katoli5ano7 ter bodo 7 njem po7darjali potrebo, da je rimaki papež od s^etnih 7ladarje7 neod^isen. — V Španiji delajo no^o šolsko posta^o, 7endar 7 porazumljenju z kat. duho7Š5ino. — Na Angleškeni je 40.000 dela7ce7 popustilo 7sako delo, ker so go8podarji hotii za 10% dnino zmanjšati; 7eliko fabrik stoji. — Kolumbija, država 7 južui Anieriki, je 7eč let katoliške akofe in meanike hudo preganjala, a sedaj videvša, da ni5 ne opra^i, zopet mir sklenola. — Turški sultan je 7edno 7 smrtnib ne^ainoatih, ker ga ho5ejo prijatelji Angleže? odstaviti in umoriti tako, kakor so storili z predzadnjitn sultanom. — Lakota na Kitajskem postaja 7edno silnejša; po nekaterih mestih umerje po 1000 ljudi na den; o5etje prodajajo otroke, moževi žene, da se preži^ijo. Turške homatije skuša Bismark poiavnati ter je Ru8om S7eto7al, naj se z 7ojsko odmeknejo od Carigrada nazaj 7 Adrijanopel, Angležem pa, naj z brodo7Jem zapustijo Marmorsko morje in se 7rnejo 7 Bezikino pristaniš5e 7 Egejskeni morju; Rusi 80 7oljni, Angleži se usta^ljajo. Tudi je Bismark razpoalal po^abilo do ministro7 78eh e^ropskih 7ele7lad, naj pridejo 7 Berolin, da 86 pregledajo miro7ne pogodbel. 1856 in 1871 ter složijo z mirom, kateri je bil med Rusi in Turki letos sklenjen pri 87. Štefanu blizu Carigrada; Rusi so pri^olili, An gleži ne. To pa kaže, da ne Rusi, ampak Angleži s^etovni mir kalijo in bočejo boj, na kar tudi ošabni go^ori jihovib ministro^ kažejo in pa 7elikanske bojne priprave zraven blastnega lovljenja po za^eznikih. Ker jim je pri A^strijancib iu Francozih spodletelo, Š5ujejo sedaj zoper Ruse najpoprej Turke potem Grke, dalje Dance in Š7ede, tudi Rumune, Kurde 7 Aziji, mobamedance 7 Ka?kazu skušajo pri^abiti. V Indiji nabirajo 200.000 mož in jih ho5ejo 7 E?ropo prepeljati, 8 regimeutO7 so jih že pripeljali 7 Malto, kder imajo sedaj gla^no S7ojo orožnico. V Marmorskem morju ima admiral Hornby 40 7ojnih ladijij, nakupuje turškib konje7 za Cerkese, skuša 50.000 turakih 7ojako7 pridobiti 7 angleško službo pod angleškimi ofieirji ter žuga polastiti se Galipolja, Carigrada in šanc ob Bosporju; iz Fiume do^ažajo torpedo7, na Francoskem nakupujejo 10.000 konje^. Bahajo se pa, da ho5ejo Rusijo potlačiti in ponižati ne 7 naglem naskoku, ampak oslabiti njo in pomandrati 7 dolgotrajnem, konči 31etnem, boju in tako Turčijo ali zopet na noge postaviti ali njo sebi na korist uničiti in pograbiti Egipt in Bolgarijo od Carigrada do Soluna, drugo pa za^eznikom prepuatiti, le Rusija in Avstrija ne smete ni5 dubiti. Tej kramarski pohlepnoati Angleže? nasproti se pa tudi Rusi pripravljajo na silen boj. Vsa ruaka armada na kopaem in na morju je sklieana. Primorje se po^sod ut^rduje z šancami in baterijami; Kronstadt, Odesa, Ki jev, Nikolaje7, Sebastopol, Tiflis, jiars, Erzerum, Galac, Adrijauopel, Burgas in 87. Stefan so mesta, kder kupičijo ogromno orožja, streli^a in ži^eža; Šamlo, Varno in Batum jim morajo Turki do 3. maja izroSiti. Od Derkoša ob črnem morju okoli Carigrada do Rodosta je nasta^ljenib 7 raoSnih šancah 700 kauono^, pričakujejo se 100 drugib z 40 možnarji za bombe. Od Carigrada blizu do Galipolja stoji 150.000 Ruso7, 60.000 ob Dona^u, 120.000 pa 7 Ramuniji in Besarabiji. Srbski knez Milan z Črnogorci 7red ostaue z^est ruskemu carju in oroža celo srbako 7ojsko. Kaj bodo Turki in Grki storili, to še ni jasno, ker jim angleška pohlepuost tudi pra7 ne ugaja. Tesalijski 7staai so od Turko7 jim ponujeno premirje za^rgli, niobamedanski Bosnijaki pa 80 sklenoli avstrijakega cesarja prositi naj jih sprejme pod 87ojo oblaat, ker jib turški sultan več vladati ne more.