© Ventil 15(2009)3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 15(2009)3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 15 Volume Letnica 2009 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomoïnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehniïni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSI¦, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Aleksander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemïija doc. dr. Edvard DETIîEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemïija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLI¦, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESS Raïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerïeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroïnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Minister za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo, minister za šolstvo in šport ter drugi ministri sedanje vlade stalno ponavljajo, da bodo poveÏali sredstva za znanost, raziskave in predvsem za tehnološki razvoj in da ga za izobraževanje v nobenem primeru ne bodo zmanjševali. Celo veÏ, minister za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo je napovedal, da se bodo sredstva za tehnološki razvoj že v tem letu poveÏala za skoraj 70 %. To je ogromno in nepriÏakovano poveÏanje. Uspešnega »gospodarja« v širšem pomenu besede pri taki napovedi takoj spreleti vprašanje: ali bo denar res koristno in optimalno uporabljen? Ali so vsi, ki denar delijo, ki ga porabljajo, in tisti, ki porabo kontrolirajo, sposobni opraviti tako drastiÏno poveÏan obseg dela? Prav te dni smo iz sredstev javnega obvešÏanja slišali, da bodo študentje, ki v Sloveniji študirajo po »bolonjskem« programu, imeli pravico do enoletnega absolventskega statusa po prvi in po drugi stopnji. To pomeni, da bodo slovenski izobraženci študirali od 33 pa celo do 40 % dalj Ïasa kot njihovi kolegi v drugih državah in da bo morala slovenska družba za študirajoÏo mladino v primerjavi z drugimi v evropskem prostoru prispevati od 20 do 33 % veÏ sredstev, kot prispevajo druge države za enako populacijo in za enako stopnjo izobraževanja. Vprašanja, ki se pri tem pojavijo, so: ali ta družba vsa prej našteta vlaganja denarnih sredstev zmore ali ne, kje in kdaj se bodo ta vlaganja poznala ter kdaj in v kakšnem obsegu se bodo ta sredstva vrnila nazaj v državno blagajno? Naslednje vprašanje je: kakšen bo izkoristek vloženih sredstev? Îe se ozremo nekoliko nazaj v preteklost, potem hitro ugotovimo, da v celotni zgodovini Ïloveštva, ne glede na Ïas in kraj, na barvo oblasti v doloÏeni državi, politiÏni režim ali narodnost ljudi, sredstva, vložena v izobraževanje širših množic, še nikoli niso bila slabo naložena. Podobno velja za sredstva, ki so v novejšem Ïasu vložena v znanost in tehnološki razvoj. Tiste države in družbe, ki so vlagale v izobraževanje ljudi, so se razvijale, tiste, ki tega niso poÏele, so paÏ zaostale. V zgodovini pa tudi v sedanjem Ïasu lahko v razliÏnih državah najdemo številne dobre in slabe primere izobraževanja in razvoja družbe. Toda prav gotovo je nekje meja. Ali je možno, da bodo poveÏana sredstva v razvoj v takšnem obsegu, kot je navedeno zgoraj, res optimalno porabljena. Iz razvitega sveta je znano, da podjetje ne sme rasti za veÏ kot 10 % letno, ker je nevarnost, da se »prekuri«. Preprosto povedano: vsi zaposleni v podjetju, od vratarja in snažilke pa do vodstva, veÏje rasti kot 10 % na leto ne morejo prenesti. Ali ne velja nekaj podobnega tudi za celotno družbo in državo ter za posamezne institucije v njej? Tako veliko poveÏanje sredstev za tehnološki razvoj je vsekakor koristno, toda ali bodo tisti, ki skrbijo za javne razpise, ki odobravajo razdelitev denarja, tisti, ki ga porabljajo, in tisti, ki kontrolirajo porabljena sredstva, zmogli svoje aktivnosti poveÏati za 70 %. Vedno je nevarnost, da v takšni verigi povezanih oseb, ki so med seboj odvisne, nekdo nekje odpove, kar vodi do neoptimalnega delovanja. Drug problem je izobraževanje po srednji šoli. Število šolajoÏe mladine se je v zadnjih letih tako hitro poveÏevalo, da nastopi vprašanje, ali so vsi tisti, ki so bili odgovorni za izobraževanje, zmogli ta poveÏani obseg dela. Ali se je s kvantiteto poveÏevala tudi kvaliteta? Na podroÏju izobraževanja, na visokošolskem in višješolskem podroÏju, je odgovor na prejšnje vprašanje negativen. Za to trditev nimamo prav trdnih dokazov, ker teh ugotovitev nihÏe ne spremlja in ne preverja. Toda splošno veÏinsko mnenje je, da so sedanji študijski programi mnogo manj zahtevni, kot so bili tisti pred desetletji. Ali je sploh mogoÏe tako hitro in kvalitetno usposobiti tako veliko število visokošolskih uÏiteljev, kot jih potrebujejo nastajajoÏe univerze in visoke ter višje šole pri nas? Na koncu lahko zapišemo, da je zelo koristno, da se poveÏujejo sredstva, namenjena za raziskave in tehnološki razvoj – podobno velja tudi, da se poveÏujejo sredstva za izobraževanje. Pri tem pa je treba imeti razumno mejo in vsak preskok v enem letu za veÏ kot 10 % v eno ali drugo smer vsekakor ni najbolj optimalen. Janez Tušek Družbeni denar za raziskave in izobraževanje 199 Ventil 15 /2009/ 3 UREDNIŠTVO