Poštnina plačana v gotovini. Ureri"-'^ . * ’0 v boli ,,.oe ne vrača Izhaja vsako soboto in stane s poštnino vred za celo leto 40Din, za po! leta 20 Din, za^ četrt leta 10 Din 28. štev. Harodn^'socilaiistižen tadnili Posamezna številka 50 para. Upravništvo v Murski Soboti Oglasi: Q cm stane 1 Din Oglasi za celo stran, za '/z bi za ■/4 strani stanejo lb para za 1 Q cm Pri večkratni objavi primeren popus. Murska Sobota, dne 29. septembra 1923. I. leto. Sdltilffi treniM. Revolucija v Bolgarski! Revolucija v Nemčiji! Pod takimi naslovi prinašajo te dni časopisi najnovejša poročita iz Bolgarske in Nemčije. in niso iz trte izvita poročila, ki pravijo, da smemo danes ali jutri pričakovati državni preobrat v teh dveh državah, ki so ju mirovne pogodbe najhujše prijele. Vojna jim je bila prizanesla, tako Nemčiji kakor tudi Bolgarski, kajti v Nemčiji kakor v Bolgarski za vojne skoraj ni bilo sovražnikov. Zato civilno prebivalstvo teh 2 držav skorej ni okusilo dobrot „okupacije“ z vsemi njenimi grozotami, surovostmi in nemoralnostmi, z bedo in ponižanjem, kakor so vse to prav bridko občutili Rusi, Srbi, Rumunci, Belgijci, Poljaki, Francozi, pa tudi Italjani. Tem huje je zato Bolgare in Nemce zadel pritisk, ki so ga izvedli in ga še izvajajo nad njimi: premaganci zmagoviti sosedje. Zlasti Nemčija to težko čuti. Narod, ki je bil ves čas vojne zmagovit in ki je z vso prirojeno mu germansko trdoto pritiskal k tlom Francoze in Belgijce, je danes na tleh. Vsi poizkusi, upreti se Francozom in ogniti se plačilu odškodnine, so odrekli. Da udarijo s tem Francijo, so si sami uničili svojo marko, jo „sovjetizirali“, t. j. spravili jo na nič, da je danes tako malo vredna, kakor ruski rubelj. Motil pa bi se, kdor misli, da je zaradi propada marke, gospodarsko tudi propadel nemški narod. Nikakor ne! Ta narod si je celo postavil nove politične ideale. Hoče strmoglaviti socijalistično republiko in iz današnje republikanske Nemčije napraviti zopet monarhijo. Toda ni več Berlin tisti, ki vodi revolucijo, niso več luteranski Prusi tisti, ki odločajo, marveč katoliški Bavarci, ki hočejo katoliško dinastijo spraviti na prestol. Pravijo, da hočejo zediniti v enotno državo le katoliške pokrajine. Vojaške organizacije katoliških Bavarcev-monar-histov so razpredene po vseh deželah, kjer bivajo katoličani, tudi po Avstriji — in danes ali jutri se lahko zgodi, da se južna Nemčija, ki je po večini katoliška, odtrga od severne Nemčije. Državljanska vojna je pred durmi. Ako se prevrat posreči, bomo za par dni imeli 2 Nemčiji, eno južno in eno severno. Sovražnikom Nemčije, zlasti Francozom je to dobrodošlo in tako ni bojazni, da bodo vse države takoj priznale novo državo „Južno Nemčijo“. Toda Berlin. Prusi, luteranje sploh žnjimi vred vsi nemški nacijonalci ne bodo mirno gledali tega pojava, ter ga bodo brezdvomno skušali udušiti v kali, kajti razpad Nemčije v 2 državi pomeni popolen razpad tega, kar je nekdaj Bis-mark iz Nemcev ustvaril. V Bolgarski že teče kri. Krvavi boji se vrše med Stambolijskijevci in med kraljevci. Kraljevske čete dezertirajo h kmetom, ter se bore ob njih strani proti svojim tovarišem. Rusija podpira upornike. Komunisti se bore ob strani kmetov proti vladnim četam in bolgarskim nacijonalistom (makedonstvujuščim). Zavzeli so že na stotine večjih krajev, tudi Burgas in Varno ter obkoiili Sofijo, glavno mesto Bolgarske. Kralj je baje zbežal. (Res junaški kralj! Ko bo mir v deželi, pa bo že zopet pri-kukal). Ako Sofija ne dobi ojačenja in moči od zunaj, bodo revolucijonarji v par dneh zasedli glavno mesto in stem zadali udarec nacijonalistom. Skoraj gotovo bo potem tudi konec kraljevine bolgarske. Bolgarska postane: sovjetska republika. Večina višjih oficirjev je na strani revolucionarjev. Komaj nekaj tednov je minolo, kar je izdihnil Stambolijski. Vsi so mislili, da bo konec njegove stranke. Toda v tistih krivcih, ki so prisegli na program zemljoradnikov (kmetov) in komunistov, so se zbrali in udarih na svoje tlačitelje. Le še par dni in v Bolgariji bo zopet mir in red. Bratski državi bolgarski pa more naša Jugoslavija želeti le to, da se čimprej umiri in pride na redno delo. Odložiti je treba puške in topove in se vrniti na delo. Na mesto ubijanja in sovraštva naj že vendar stopi ljubezen. To bo na korist tudi nam. Kajti, čim več bo Jugoslavija imela prijateljev in čim manj sovražnikov med sosedi, tem bolje bo uspevala. Blagor nas vseh, dobrobit naše skupne države nam bodi v teh zgodovinskih dneh najvišji zakon. lisi za jiigosiO’«li3 Matka! Leta 1908 v septemberskih dnevih smo vsi imeli nacionalno misel in za njo žrtvovali — danes smo omagali. Če temu ni tako, kako je vendar mogoče, da je naša narodna obramba danes slabotnejša ko leta 1908, čeprav ima danes neprimerno večje zahteve, čeprav je danes z njo zvezano vprašanje našega obstoja. Nad dvestotisoč zlatih kron smo zbrali leta 1909 samo za našo narodno obrambo, kje je mogoče, da bi danes zbrali samo približno toliko. In vendar je bil Trst tedaj naša svetla točka in vendar smo tedaj vstajali v vsem Primorju in vendar se nam ni bilo treba bati izgube Koroške. Pa poglejte danes naš položaj! V Trstu in Istri je z ognjeni in mečem zatrto naše nacionalno življenje in nekdanje naše nacionalne trdnjave ko Postojna, Tolmin, Ajdovščina itd. postajajo italijanske postojanke. Toda ne samo to! Ravno te dni nam je pokazalo reško vprašanje, kako silni boji nas še čakajo in da vzdržimo le, če smo vsak hip pripravljeni. Vsi vemo, da nas usoda in zla volja sosedov tirata v težke in odločilne trenotke, naša volja pa popušča, naša nacionalna misel pojema. Ah se zavedate, da drvimo v propad, da nas objame katastrofa, če se v zadnji uri ne spametujemo, če nas ne cbjame zopet ona volja, ona požrtvovalnost, ko leta 1908? Proslavljamo spomin septemberskih žrtev in poveličujemo zmago leta 1908. Toda vsa naša proslava je brez cene, če ne slede za petami tudi dejanja. Predvsem začetek vseh dejanj, da je vsak Jugoslovan čian Jugoslovanske Matice. Jugoslovanska Matica je največja priprava odločilnih trenotkov. Jugoslovanska Matica je poveličanje vseh žrtev! Jugoslovanska Matica je stopnjevanje in logično izpopolnilo septemberskih dogodkov. V Jugoslovanski Matici je zapo-padena naša dolžnost no petnajstih letih. isnanao šoistaa s Pratoniirju. Naša šolska uprava je prevzela po zasedbi 1. 1919. 33 državnih, 33 rimskokatoliških, 13 evangeličanskih in 6 občinskih šol, skupaj toiaj 89 nižjih osnovnih šol, — poleg teh pa še otroške vrtce (zabavišča) v. raznih krajih ter meščanski^ šoli v Dolnji Lendavi in Murski Soboti. Število šol se od takrat ni izpremenilo, bilo jih je ob koncu šol. leta 1922-23 tudi 89; pomnožilo pa se je število razredov s tem, da so se šole razširile v večrazrednice ali pa k že obstoječim razredom otvorile vzporednice. O zasedbi so izkazovale osnovne šole (brez meščanskih) skupaj 168 razre-! dov, letos pa že 210, napredovali smo ! torej za 42 razredov. Od 89 osnovnih šol je v Prekmurju 30 enorazrednic, 40 dvo-razrednic, 9 trirazrednic, 4 so štirirazred-nice, 2 sta petrazrednici in 4 so šestraz-rednice. Kar se tiče učnega jezika, imamo 74 šol s slovenskim, 13 z madžarskim, 2 pa z nemškim učnim jezikom; na vseh manjšinskih šolah se je poučevala tudi slovenščina — po zmožnostih dotičnih učiteljev. Obiskovalo je osnovne šole lani 6627 dečkov in 6314 deklic, skupaj torej 12.942 otrok, obe meščanski šoli pa 87 dečkov in 75 deklic, skupaj torej 162 učenčev. Ako še k rej šolopohajajoči mladini prištejemo vse one, ki zaradi duševnih ali telesnih hib oziroma zaradi nerazvitosti niso bili sprejeti v šolo, dasi so bili v šoloobvezni starosti, dobimo z ozirom na narodnost otrok 11.166 Slovanov (t. j. Slovencev in Hrvatov) ter 2204 Neslovane (večinoma madjarski in nekaj nemški otroci), skupaj torej 13.370 šoloobveznih otrok. Stalnih učiteljev (kvalificiranih) je bilo na osnovnih šolah po stanju z dne 30. junija t. 1. moških 89, ženskih 56, skupaj 145; poleg teh je poučevalo na teh šolah 46 pomožnih „učnih moči“, ki jih je za čas potrebe poslal sem višji šolski svet; odslovijo jih, kakor hitro se oglasi dovolj izprašanih učnih moči. Na obeh meščanskih šolah je poučevalo skupaj 9 učnih moči, 7 moških in 2 ženski. Šolski vrtec je bil^ zaposlen samo v Dolnji Lendavi. Šolski otroci so v Prekmurju skoraj povsod prav povoljno nadarjeni, v šoli z zanimanjem poslušajo, z veseljem in tekmo-vaje se uči in posebno ljubijo pesmi. Pevci so splošno dobri. Veliko grešijo nad otroki oni starši, ki otroke zadržujejo doma cele tedne ali celo mesece ter jim ne privoščijo najboljšega zaklada — dobrih šolskih naukov. Grešijo tudi tisti stariši, ki še bi radi bili madžaroni, pa otroke doma motijo» češ da učitelj ne uči prav, ko razlaga, da je že sv. Metod v 9. stoletju — torej pied ogrskim Štefanom — razširja! tukaj med panonskimi Slovenci krščanstvo. Ne motite mladine! Ob sklepu te statistike lahko rečemo, da šolstvo v Prekmurju polagoma napreduje; Uspehi bodo splošno zadovoljivi tedaj, ako bo se vsaka učna oseba zavedala svoje dolžnosti ter požrtvovalno po najboljši volji in vesti opravljala svoj poklic, in ako bodo ravnali pametno tudi starši ter podpirali učitelja in šolo. (Prinašamo ta članek, ki nam ga je poslal strokovnjak na šolskem polju. Objavljamo ga, g. pisca pa prosimo, da nam večkrat pošlje strokovna poročila. Uredu.) Domače vesti. Murska Sobota. Policijo skrčujejo v naši državi, orožništvo pa pomnožujejo. Ta pojav opazujemo tudi pri nas v Murski Soboti. V zvezi s tem pa so tudi vedno številnejše aretacije državljanov zaradi prav malenkostnih deliktov. Dan za dnevom opažamo, da orožniki tirajo kakega „zločinca", močno zvezanega po mestu v sod-nijske zapore. Opazovalec si misli, no zopet imajo takega tička; tujec pa si misli: ti Prekmurci so sami tolvaji in morilci. V resnici pa ni tako hudo in se v večini slučajev končno izkaže, da sploh ni bilo razloga, da se dotičnika aretira, še manj pa, da se ga zveže kakor kakega morilca ali nevarnega roparja. Mursko-sobočka občina bi se morala zavzeti za to, da dobi v svoje roke varnostno službo in nikakor seve ne bo potrebno, da stražniki po dnevu stražijo po mestu z „bridko sabljico". Pojde tudi brez nje. Še manj pa je potrebno, da orožniki pri belem dnevu vršijo po mestu službo s puško in z nasajenim bajonetom. Saj je že davno vojne konec in sami tolvaji pa tudi ne strašijo v Murski Soboti. Iz Goriškega. Gerentje in občinski „so-svetniki". Prekmurje je tista srečna dežela, kjer pašujejo in „go-sudarijo" gerentje ne sicer postavljen po volji naroda, pač pa po volji gosposke. Vsak čas Čitamo, da je bil v tej ali v oni občini prekmurski postavljen nov gerent. Prav radi pa bi enkrat čitali, da so razpisane občinske volitve. Ako hočemo na-predovari, moramo izbrati župane sami. Zakaj bi ravno mi v Prekmurju morah biti zadovoljni z vsako osebo, s katero je „oblast" zadovoljna. Mi zahtevamo, naj se Naša država. (Napisal profesor Orožen.) Stara je resnica, da je človek družabno bitje , ki se lahko razvija samo v organizaciji. Najvišja izmed vseh organizacijskih oblik je država, ki je po svojem postanku ravnotako tvorba prirode kakor n. pr. rodbina; zato je najvarnejša tista država, katere območje obsega en edinstven narod. Narod je, ki stvarja in razvija kulturo, država pa jamči za potreben red na zunaj in na znotraj, često pa tudi sama neposredno posega v njem razvoj; to poseganje pa je lahko koristno samo, Če je država narodna organizacija, kajti le tedaj se narodni in državni interesi skladajo; razvoj kulture pa je nujno potrebno, poleg drugega zahteva to vedno naraščanje prebivalstva in potreb, ki jim lahko zadosti samo porast kulture, katera ustvarja poleg idealnih tudi materialne, za življenje potrebne dobrine. Ko so se v srednjem veku ustvarjale narodne države, smo bili tudi Jugoslovani na tej poti; tri sile so nam je zastavile: Germanstvo, Madžar-stvo in Osmanstvo. Od zapada proti vzhodu so podirale naše prve državne tvorbe, ki so posebno v Srbiji dosegle razvoj, prav časten za tisto dobo. Ali prirode ne ustavi nobena sila; ko je pred več ko sto leti francoska revolucija začela klicati zatirane ljudi in narode, da se prebude in da se naj zavedajo svojih pravic, tedaj se je biia že začela buditi naša narodna zavest. Z mečem in kulturo ji je dajal izraza junaški Srb, z gojitvijo čimprej razpiše v Prekmurju občinske volitve. Naše goričansko učiteljstvo zlasti okrog Gornje Lendave je imelo 2. avgusta izlet in prijateljski sestanek pri tromejniku na Trtkovi. Ob tej priliko je nabralo med seboj znesek 105 Din za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ta dar je tem bolj znamenit, ker prihaja iz najsevernejše točke CM družbi, ki posveča tudi našemu lepemu Prekmurju svojo pažnjo in skrb. Imenovanje učiteljev. Za nadučitelje so imenovani gg. A. Gaberc za Ižakovce, za Bogojino A. Minkuš, za Maitjance K. Čepregi, za Dokležovje J. Benkovič, za Gornji Lakoš j. Šomen, za Melince L. Cepuder, za Gederovce A. Požegar, za Dolgo vas D. Čižek, v Struge M. Rožman, v Odrance A. Urek, v Kupšince J. Titan, v Križevce J. Džuban, v Gančave A. Ner-žina, v Gornjo Lendavo L. Tamari, v Serdico Št. Kolarž, v Kuždoblanjo M. Zver, v Markovce BI. Pilo. Za učitelje in učiteljice so imenovani: v Bogojini A. Benkovič, v Ivanjcih L. Benkovič, v Pečerovcih K. Berdon, v Brezovcih Josip Čuček, v Melincih M. Cepuder, v Gederovcih A. Rušanov, v T^šanovcih Št. Poredoš. Ženavlje. Hlapec pri Ljudevitu Gom-bocu, neki bivši ruski ujetnik po imenu Aleksander Šiškin je prav rad zahajal k Bočkorecovim. S Štefanom Bočkorecom sta si bila dobra in tudi s Štefanovo sestro Kristino se je Šiškin dobro razumel. Dne 4. marca so vsi trije sedeli v Frankovi gostilni v Ženavlji. Pili so vina malo preveč in tako ni čuda, da so se domov grede nekoliko sprli zaradi nekega dolga. Doma je prišlo do pretepa. Šiškin je sunil Štefana Bočkoreca z nožem, da se je siromak takoj mrtev zgrudil na tla. Nato se je Šiškin loti! še Kristine Bočkorec. Toda ona je zbežala po pomoč k Bagariju, ki jo prihitel na lice mesta, a je tarn našel Štefana mrtvega. Dne 20. t. m. se je vršila pri porotnem sodišču v Mariboru razprava proti Šiškinu in proti Kristini Bočkorec. Obtožena sta bila, da sta umorila Štefana Bočkoreca oziroma, da sta ga ubila. Izkazalo pa se je, da je Kristina Bočkorec nedolžna. Bila je oproščena, Šiškin pa je bil obsojen zaradi uboja na 3 leta težke ječe. Ko obsedi kazen, ga bodo iztirali iz naše države. Naročajte si „Naš dom“! Naročnina za četrt leta znaša samo 10 Bm. kulture večinoma Hrvat in Slovenec, ker drugače nista mogla; kulturnega narodnega preporoda tuja državna tvorba ni mogla ustaviti, čeprav ga je zavirala, meč bi pa bila skrhala z mečem. Da je bil ta kulturni narodni preporod res usmerjen k jedinstvu, zato en fakt: slavni Ljudevit Gaj bi bil uvedel v svoje „Novine“, s katerimi je budi! hrvatski narod cirilico, če bi bile politične razmere to dopuščale. Prirodna krona temu stremljenju je bila edinstvena jugoslovanska država; njene potrebe so se širše plasti naroda stopnjema začele zavedati tekom svetovne vojne, ki jo je tudi ustvarila, pa ne povzročila. V štirih državah smo živeli prej, najrazličnejši so bili kulturni vplivi, zato ni čudno, da je težko najti pravo obliko za skupno sožitje v novi domači hiši, in to v dobi, kakor je naša povojna: narod je videl propadati mogočne države, ki jih je prej smatral za nekaj trdnega in nezrušljivega, težko se zato podvrže avtoriteti narodne države, posebno še, ker je v bistvu človeške narave, da pri pogledu v preteklost vidi samo solnčne strani, na sedanjosti pa navadno samo senco. Stvar je politikov, da s potrebno uvidenostjo vodijo državni čolnič preko vrtincev sedanjih dni v miren pristan bodočnosti. Naša država ima izredno važno mednarodno lego. Njena severna polovica sega še v srednjo Evropo, proti kateri je večinoma široko odprta, njen jugovhod pa zavzema zapada in Siedišče Balkanskega potoka. Preko našega ozemlja vodijo zato imenitne mednarodne poti: na zapadu iz Tedenske vesti. Naročnikom „Našega doma", ki so plačali celoletno naročnino, pošljemo meseca novembra brezplačno žepni koledar (kalendarium) za leto 1924. Kdor torej želi brezplačno dobiti ličen koledar, naj čimprej poravna naročnino za „Naš dom". Umor v Ljutomeru. Rus, o katerem smo svojčas poročali, da je umoril ženo in otroka svojega gospodarja, nekega inženirja — Rusa, je bil te dni pred mariborskim porotnim sodiščem obsojen na smrt na vešalih. Socijalistična stranka Jugoslavije je imela svoj zbor v dneh od 21.—23. t. m. v Beogradu. Zastopani so bili delegati iz cele države. Navzoči so bili Srbohrvatje, Slovenci, Nemci in tudi Madžari. Govorili so vsak v svojem jeziku pa so se le vsi razumeli. Del zborovalcev se je zavzemal za avtonomijo in federalistično ureditev države, toda večina je to odklonila, pač pa se je izrekel kongres za najširšo samoupravo občin, srezov in oblastev. Razgovor o Reki v skupščini. Znani dogodki na Reki so napotili demokratske poslance, da so v parlamentu stavili na vlado vprašanje, kako je z Reko. Demokrati in sploh vsi opozicijonalci zavračajo vso krivdo na tem, da smo Reko izgubili, na Pašiča, Ninčiča in Antonijeviča. Pašič je zagovarjal sebe in vlado sploh. Njegov govor je bil zanimiv in kar je važno, tudi odločen. Dejal je, da je največ londonska pogodba kriva, ako smo jo tako slabo odrezali napram Lahom. Zadevo dobi sedaj v roke paritetna komisija. Če ta ne pride do zedinjenja, pojdemo pred zvezo narodov, ako pa tam ničesar ne dosežemo, pa naj bo vojna med nami in Italijo. Demokrati so hudo napadii vlado, toda pri glasovanju je vlada vendarle dobila par glasov večine in si stem rešila ugled. Ako trdi Pašič, da smo neuspehom mnogo sami krivi, je to tudi resnica. Mi se pehamo in zbadamo z najmočnejšim sosedom, namesto, da bi živeli žnjim v dobrih odnošajih. Naša primorska politika je bila docela pogrešena. To bo potrdila tudi zgodovina. Dinarskih bankovcev je bilo dne 15. t. m. v prometu za 5.820,101.020 Din. Torej dobivamo tudi mi vedno več papirnatega denarja v promet. Kljub temu pa vlada v vsakdanjem prometu občutno pomanjkanje gotovine. Temu je krivo predvsem to, da naše kmečko ljudstvo denarje srednje Evrope k Adriji, ki je del svetovnega morja ter sega na jugu Evrope na važnem mestu gioboko v njeno celino, na vzhodu pa iz srednje Evrope preko Bolgarske v Malo Azijo ter preko Soluna, v Malo Azijo in Afriko. Koliko narodov se je že valila po našem ozemlju, Nemci, Madžari, Lahi še danes hlepe po njem 1 Čuva nas naša vojska in pogodba s Čehoslovaško, ki je naša najboljša zaveznica, ter z Romunijo, s katerima smo združeni v mali antanti; čuva nas prijateljstvo z velesilama na zapadu in društvo narodov. Naša narodna lega nam pa lahko donaša tudi veliko koristi po mednarodnem prometu, ki se z dobro voljo lahko pač tako uredi, da se omeje mednarodni konflikti, saj imamo kontinentalne države, ki imajo sicer svoboden dostop k morju, kakor Švica in Čehoslovaška; dobre volje pa imamo mi več ko naši sosedje. Naša državna meja je kopna in morska. Na kopnem je proti Grčiji, Bolgariji in Albaniji močna, ker teče večinoma po gorskih grebenih; to velja prilično tudi za mejo napram Italiji in Avstriji, odprta pa je proti Ogrski in proti Romuniji. Morska obal naše Adrije pa je v vojaškem oziru prvovrstna: globoki zalivi in številni otoki onemogočajo v zvezi z obrambnimi napravami sovražniku v vojni vsak dostop. Tudi za trgovino je ugodna: številna se ob zalivih pristanišča, le žal, da je radi strme obali treba dragih naprav in da je radi visokih gorskih slemen v bližini obrežja zveza z zaledjem težavna. (Konec prihodnjič.) doma drži ter jih ne vlaga v denarne zavode, kakor je to delalo v mirnem času. Dalnji vzrok je ta, da držijo carinski, davčni, poštni in drugi javni uradi prevelike svote gotovega denarja stalno v svojih blagajnah. Tudi v inozemstvu je več Din kakor bi to bilo potrebno. V mali Radgoni v N. Avstriji imajo tamkajšnji denarni zavodi stalno na razpolago mnogo več dinarjev, kakor pa ga imajo na razpolago Sobočanci s svojimi Številnimi bankami vred. In to ni čudo. Odkar je uveden obmejni osebni promet, je dnevno v Radgoni mnogo Prekmurcev, k' kupujejo tam za dinarje. Naši trgovci tega seve radi ne vidijo. Krivi pa so si temu sami, ker so s svojimi cenami skoraj vseskoz mnogo pretirani. Glavni vzrok pomanjkanju denarja pa je ta, da je v resnici papirnatega denarja mnogo premalo, da se zadovolji ž njim promet. Ako se vpošteva, da je pri nas v Jugoslaviji približno 13 milijonov ljudi, a da imamo niti 6 miljard Din, vidimo, da ne pride na osebo niti 460 Din, t. j. približno 5 Dolarjev ali mirovni 25 K. To pa je mnogo premalo. Moralo bi priti na osebo vsaj po 50 zlatih kron ali po 10 Dol, kakor je to bilo pred vojno. Iz tega pa izhaja, da bi morali v naši državi imeti papirnatih Din za okroglo 12 miljard Din, torej dvakrat toliko, kakor jih imamo sedaj. Seve pa bi trenotno izdajanje take množine dinarjev imelo za posledico padanje naše valute. Zato je čisto pravilno, da Narodna banka le počasi in sproti pusti v promet bankovcev za par sto miljonov nc pa kar čez noč celo miljardo. Baš sedanji čas je ugoden za to, ker je letina dobra in utegne priti že v naslednjih mesecih mnogo tujih zdravih valut v našo državo. V zvezi s tem je razveseljno dejstvo, da se naš dinar stalno dviga, dolar pa pada. Špekulantom z dolarjem seve to ne ugaja, toda za siromašni narod je to od ko.isti. Izdajanje novih dinarskih bankovcev torej ni neugoden pojav za nas, če se istočasno tudi dviga kurz dinarja, nasprotno srečen pojav je to za nas Jugoslovane. Obiskovanje inozemskih šol je dovoljeno le, če izda ministarstvo prosvete tozadevno dovoljenje. Mnogo starišev v Prekmurju pošilja svojo deco v Radgono in Gradec v šole. Še več pa je takih, ki je pošiljajo na Madžarsko. Opozarjamo stariše, naj tega ne store, ako hočejo svoji deci dobro. Spričevala madžarskih šol nimajo pri nas nobene vrednosti ter dotičnik pri nas potem ne more dobiti boljše službe. Madžarskih ljudskih šol je v Prekmurju dovolj. Srednjih šol je večje število v Vojvodini (v Bački in v Banatu). Madžarski stariši naj pošljejo svojo deco tje. Naučili se bodo madžarski pa tudi srbohrvaški in to jim bo vse prav prišlo. Potem pa tudi ne bodo imeli tistih sitnostij in izdatkov s potnimi listi. Raje v smrt, kakor pa gladovati. Tako sta si mislila finančni paznik F. Prohazka v Mariboru in železničar F. Skopec. Nista se mogla preživljati. Izbrala sta si smrt. Prohazka se je obesil, Skopec pa si je z britvijo prerezal vrat. Da, beda je ponekod danes hujša, nego je bila svoj-čas. Ko bi gospodje pri vladi pa drugi odločilni možje imeli več srca za siromake, bi bilo boljše. Pa vsak le preveč na sebe gleda. Izselilo se je iz naše države meseca julija 384 oseb, največ v Zedinjene države ameriške ter v Argentinijo. V prvi polovici letošnjega leta se je v celem izselilo 2312 oseb. Še kakih 15.000 vojnih ujetnikov (zgrabljenih) je v Rusiji. Tudi iz Prekmurja jih je tam precej. Mnogi pa seve sploh več ne pridejo domov, ker so se v Rusiji udomačili. Potres je bil minule dni v Kaliforniji v Ameriki ter na otoku Malta. Tobak in cigaretni papir, bodo podražili v kratkem. Narodnosocijalistična stranka y Čehoslovaški je druga najmočnejša stranka. To so pokazale občinske volitve, ki so se vršile minole dni po vsej Čehoslovaški republiki. Za žrtve potresa na Japonskem bodo nabirali tudi v Jugoslaviji. Gotovo lepo! Če bomo drugim pomagali v njih nesreči, potem lahko računamo, da bodo drugi tudi nam pomagali, ko bomo v sili. Grško-italjanski spor. Preiskava proti morilcem italjanske obmejne komisije je dognala, da morilci niso Grki ampak Albanci. Umorjeni general Tellini je namreč bil svojčas komandant v Valoni. Bil je krut človek ter je dal več Albancev usmrtiti. Pri Albancih velja krona osveta. Sorodniki umorjenega morajo ubiti morilca in tako maščevati umorjenca. Iz krone maščevalnosti so sorodniki umorjenih Albancev napadli in ubili generala Tellinija in žnjim vse, ki so se jim postavili v bran. Italija torej ne dobi odškodnine, po vrhu pa je še tudi blamirana! V Bosni se klatijo stekli volkovi in napadajo ljudi pri belem dnevu. Nekega kmeta so volki zgrabili sredi vasi, ter ga ugrizli. Vaščanom se je komaj posrečilo, rešiti siromaka. 125 miljonov nemških mark se mora plačati za 1 dolar. Tako poročajo časopisi, dne 12. t. m. iz Berlina. Torej kakor ruski rubel. Vsled malovrednosti denarja vlada v Nemčiji velika beda med delavci. Ako v Nemčiji ne pride kmalu do reda in izboljšanja izbruhne tam revolucija in boljševizem. Najbolj bodo tega seve veseli ruski boljševiki. Previdni in dalekovidni Angleži so to spoznali in zato se trudijo, da rešijo Nemčijo propada, v katerega sili Nemčija sama namenoma, da stem zadene francoski kapital. Pravega miru torej še ne bo tako kmalu. Uspeh slovenskih pesmi v Italiji. Kljub temu, da so fašisti preprečili nastop pevskega zbora slovenskih učiteljev v gledališču Penice y Trstu in kljub temu, da je tržaško fašistovsko glasilo pozivalo slovenski učiteljski pevski zbor, naj nikdar ne hodi na turnejo po zgornji Italiji, je zbor vendar odšel na turnejo in se po določenem programu najprej ustavil v Benetkah. Nastopil je v gledališču Rossine in žel uaj-lepši uspeh. Gledališče je bilo nabilo polno in slovenska pesem je občinstvo očarala. Pevci so želi viharno odobravanje in so morali več pesmi ponoviti. Izvozna carina. Vlada je nedavno sklenila, da bo izvozno carino od nekaterih predmetov znatno znižala, od nekaterih pa odpravila. Natančnih številk glede carinskih postavk na posamezne predmete te tukaj ne bomo navajali. Presojati hočemo le celokupen učinek te naredbe. Poglejmo na pr. žito. Žitna cena je svetovna cena. To se pravi, da je večinoma povsod enaka. Razlike obstoje le v prevoznih stroških in v carinah. Če bi bila recimo svetovna cena, ki jo narekuje navadno Amerika, za cent 3000 kron, bi jo tudi naš producent prodajal lahko pri nas doma po 3000 K cent. Na Dunaj bi jo moral dati morebiti nekaj cenejše, in sicer le toliko cenejše, kolikor znašajo prevozni stroški, da bi mogel konkurirati. Pri nas pa je bilo prej treba plačati izvozno carino od vsakega centa žita. Kdor je torej hotel prodati žito izven države, ga ni mogel prodati drugače kakor po svetovni ceni, (približno), doma pa ga je moral dati toliko cenejše, kolikor je iznašala izvozna carina. To se pravi: Pridelovalec žita (na veliko) je moral plačati državi od vsakega centa žita tako velik davek, kolikor je znašala carina. To je sedaj odpravljeno. Pridelovalec žita bo plačal samo še neznatno izvozno carino. On bo torej prodal lahko svoj pridelek takorekoč po svetovni ceni, bodisi da ga proda ven ali pa doma. Če bi ostala torej svetovna cena žita ista kot je bila lansko leto, bi morali pri nas vsi, ki kupujejo žito, plačevati žito mnogo dražje in sicer za toliko dražje, kolikor se je znižala izvozna carina. Ce bo pa padla svetovna cena za toliko, kolikor znaša znižana izvozna carina, bomo plačevali žito tako kot lani. Cenejše bi torej postalo žito le, če bi svetovna cena padla še nižje, kakor znaša znižana izvozna carina, ali pa če bi se dinar dvignil. Zadnja dva slučaja pa sta malo verjetna. Zato vse kaže, da žitni pridelki ne bodo dosti cenejši. Mogoče na jesen, ko rabijo kmetje denar. Spomladi pa se bo cena zopet po vsi verjetnosti dvignila, če ne pride kaj nepričakovanega vmes. Denar in blago. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 84—80 Din, 100 francoskih frankov stane 527— 532 Din, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1250—0.1260 Din, za 100 čehosiovaškili kron 263—264 Din, za 100 nemških mark 0.00125— 0.00021 Din in za 100 laških lir 408-409 Din. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.35 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja narasla in stalno raste. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 24 do 27 Din, meso od bikov, kiav in telic 21 do 22 Din, telečje meso 24 do 27.50 Din, svinjsko meso sveže 35 do 40 Din povsod za 1 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo seje: 39 konj, 18 bikov, 152 volov, 380 krav in 6 telt. Skupaj 566 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 23. 8. 1923 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže Din 13—15.—, poldebeli voli 13.50—15, pleni, voli 9.50—11.50, biki za klanje 11.50—12.50, klavne krave debele 11.50—13.75, plemenske krave 10—12.50, krave za klobasarje 8.25—9.25, molzne krave 9.50—12, breje krave 9.50—12.50, mlada živina 9.75—14. — Na svinjski sejem 21. sept. se je pripeljalo 281 svinj, dve kozi in ena ovca. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 170—225 Din, 7—9 tednov 300- 450 Din, 3—4 mesce 550 do 650 Din, 5—7 mescev 800—950 Din, 8—10 mescev 1000-1300 Din, 1 leto 2000-2350 Din, 1 kg žive teže 20—22 50 Din, 1 kg mrtve teže 27-50—30 Din, koza komad 225—250 Din, ovca komad 275—300 Din. Cene so se dvignile. Cena žitu: (Se razume za 100 kg v dinarjih) pšenica 100 kg je padla ort 362—340 Din. Bosanska pšenica je še cenejša. Rrž a 275. Oves 315—265. Ječmen, jari 287, zimski 250—262. Koruza 260—300, moka 0 590—600. Otrobi (z vrečami) 125—160. — V primeri s temi cenami, katere smo objavili zadnjič stoji sledeče zadnje porvčilo, ki je zanimivo: Pšenica, banatska in vojvodinska se je prodajala po 337 do 340 Din, srbijanska iz Mačve pa po 317 do 320 Din za 100 kg. Slavonska pšenica je bila mnogo dražja, pa za to ni bilo večjih kupčij. — Kuruza se je dobila po 228—285 Din, ječmen pa po 270 do 275 Din. ■■■■■■ Brzo-brzo na vlak v Celje v veletrgovino R.Stermecki kjer kupite letos sukne S za moške in volneno za ženske obleke, I parhent, belo, pisano in rujavo platno, ka-I kor tudi vso drugo manufakturno robo po • čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu H se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi I kupiti v veletrgovini R. Sternteckl, Celje. Trgovci engros-cene. Nove vinske sode (lagve) od 50—1.200 lit., močno izdelane, vsako količino takoj poceni proda Josip Kosi, gost. v Križevcih pri Ljutomeru. kupim takoj. Ponudbe pod „Motocikl“ na upravo „Našega doma“. Odvetnik dr. Slavko Vesnik po najnižji dnevni ceni ima vedno v zalogi Larise Mavrič sedlarski mojster v Dolnji Lendavi št. 122 (prej Titler). Wlitsarii % Protayyiis! Najboljše in najcenejše dela C3 Podlasici cement Sisper fosfat Ä? i • Štainicol I Mogelie Drva 9 leno i v Murski Sobote naznanja, da se je s 15. septembrom 1923 iz Olajoševe hiše s svojo pisarno preselil v dr. Ciffrakovo hišo (poleg pošte). If a PaP‘r (kanclijski), popisan samo na eni strani. Ponudbe na upravništvo „Našega doma. Prodani pohištvo skoraj popolnoma novo za spalnico (2 postelji, 2 omari, umivalnik z zrcalom itd.) Natančneje se izve pri upravništvu „Našega doma“. Krompir što šče prodati, naj se zglasi. Plačam najvišje cene. Kupim ga za več vagonov za eksport. Ponudbe pod „izvoz krompirja“ na upravništvo „Našega doma“. Lovsko psico dresirano za lov na race, pasme (fajte) „Springer Spanjel“, odlikovano na pasji razstavi v Ljubjani, prodam po ceni. Naslov v upravi „Našega doma“ v Murski Soboti. litkuttri mlinarji se takoj sprejemalo. Ponudbe pod „Mlinar A. Z.“ na upravo lista „Naš dom“ v Murski Soboti. Važno za Milio! Važno za doco! Prvu jipslov. miinostovfio podjstjn M. Forstnerič & sinovi MARIBOR - MELJE Veš oralov gozda njiv in travnikov še je od bivšega grofovskega gozda v Črešnjevcih no nizki ceni na prodaj. Kupci naj se Oglasijo'' čimprej pri g. Alojz Neudauer, Gornja Radgona, Posojilnica. Na prodaj je tudi približno 10 oralov goric, njiv in sadonosnika z gozdom ter viničarskim poslopjem in prešo z letošnjo bratvijo vred po zelo zmerni ceni. Zglasiti se je istotako v Posojilnici. I Strešna Sepetilca (tEppapir) a in ostale gospodarske potrebščine in produkte prodaja naibogše in naifaleiše j Czipoth Viktor I I trgovec z lesom, drvami in premogom | I v Murski Soboti I Slovenska ulica ®____ e AzbestnO'Cemefttni žitriii KUME^rr Nai£&H@iša šn naitrpežnelša sfralta. Zahtevajte proračune. Na zahtevo obiski brezplačno Zastspnili: Samusl §£©hnt Murfka Sobota. o Q. 2 i? o O K >o XJ o « ff ^ 'S Cl O rr, S.S2 i- '"o. > la o u >-j *. •o flfiS S ^ vsem, ki v Mursko ! io slovenski, i in nemški 1 bšlJarsCa kava! Vsik m i C« >o ja o 52 r O V-, c/5 O 2S-5 ® > * G •C o. o ^ o. 5 M S u. cd TJ C/5 cd 'Z > Suhar (cvM). Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem začel v moji pekarni izdelovati tri vrste suharja (cvibaka) in sicer: vanili in cimet. Ta suhar je zelo priporočljiv za vse ki so bolni na želodcu. Uživa se z največjo slastjo in koristjo, ako se ga namoči v vinu. Otroški (dečji) se uživa z mlekom, Paket stane 4 dinarje in se dobi v vseh večjih krajih. S spoštovanjem Krali Vekoslav, pekarna Beltinci. Podpirajte domačo obrt! Zahtevajte povsod Kralev suhar. 'Gospodom priporočam za bližajočo se' zimsko sezono svojo, pravkar iz tovarne prispelo bogato zalogo jesenskih in zimskih KLOBUKOV Jurij Sukič, klobučar Murska Sobota Tendaosiui cesta (nasproti židovskemu templju)^ i Po»! Zimsko blago Pu»! i I fini češki štofi, cajgi za moške gvante, porhati, štofi, cajgi za | e ženske gvante, robci veliki in za glavo, druki, oksfordi, cefiri, I s barhati, vunati in razno drugo blago se najleži zbere vsikdar pri j I Br. Brumen v Murski Soboti | § poleg biroviie. BW» i «sb»;®« Cie. die. Traftsatianfique Francoska linija Havre-New York Nakrajša linija, samo 6 dni 2rez tnorie Glavno zastopstvo: iSlQvensliü banka, d. d. v Zagrebu. Vozne listhe In tozadevna pojaznila daje zastopnik Ivan Kraker Ljubljana, Kolodvorska ulica <11. ,r • : Kavo zidana hiša v Murski Soboti se proda zaradi izselitve po nizki ceni. Sta 2 sobi, 1 kuhinja, klet, veliko dvorišče. Natančneje se izve v kavarni Boroš v Murski Soboti. Izdajatelj, založnik in odgovorni urednik: dr. Slavko Vesnik, v Murski Soboti. Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.