^ Ptuj, torek, :c-- 4. oktobra 2005 letnik LVIII • št. 71 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc cena: 150 SIT Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Sport Nogomet • Pri NK Drava štiri možnosti za izhod iz krize Stran 7 Sport Rokomet • Ptuj-čanke odločile v prvem, Ormožani v drugem polčasu Stran 8 Sport Atletika • Laura Pajtler izboljšala 14 let star rekord Čepla-kove Stran 8 Foto: M. Ozmec Tednikov pogovor Doma in po svetu Kultura Po naših občinah Po mestni občini Maratonec Ivan Ptujski turizem: Dornava • Bo vla- Ormož • LDS proti Zeleni Slovenije: Golob: »Tek je način Okrogla miza kon- da razumela avstrij- novim občinam! Ptuj potrebuje ureje- življenja!« senza ali novega raz- ski namig? stran 4 no igrišče! Stran 3 hajanja stran 6 Politika Stran 16 Stran 2 Po mestni občini Ptuj • Dan živali, ki trka na zavest ljudi Stran 5 Minister Šturm: Do zmanjšanja sodnih zaostankov z zakonodajo Stran 13 Uvodnik Cincarji Izraz je malo hecen, ko ga človek napiše na list; lepše in bolj pravilno slovensko bi se reklo neodloč(e)nost, ampak potem že izgubi pol tiste sočnosti, kot jo izžareva beseda cincati. Vsi si lahko takoj predstavljamo, kaj pomeni, če človek cinca - torej mah bi, pa malo spet ne bi, pa zakaj bi tako, če lahko drugače, ampak zakaj bi drugače, če bi bilo morda bolje tako in kaj se bo zgodilo, če potem ne bo tako in tako v nedogled. Cincarje najdemo povsod, tako v zasebnem kot političnem in gospodarskem življenju. V vseh treh sferah v naši državi je danes še tako, da so pravi mojstri cincanja celo zelo uspešni. Recimo, podjetnik ali politik bo, preden bi moral sprejeti veliko odločitev, za katero ni prepričan, ali bi mu znala bolj škoditi ali bolj koristiti, seveda na osnovi odlične taktike, cincal hudičevo dolgo ali sploh v nedogled. Nekateri temu rečejo tehtanje razlogov za in proti, ampak če je teh razlogov vedno na obeh straneh enako, potem je potrebna odločitev, s katero lahko ogromno izgubiš ali ogromno dobiš. V takih primerih pa smo Slovenci v povprečju veliki cincarji. Saj je res, da se ni težko odločiti, če je korist zagotovljena, če pa izida ni možno predvideti, bi bilo treba tvegati. Namesto tega se raje odločamo za cincanje in s tem čakanje z izgovorom starega reka: bolje vrabec v roki kot golob na strehi. To samo po sebi niti nič ni slabega, le da je okrog nas vedno več takih, ki se raje aktivno poganjajo za golobom na strehi, kot bi le držali vrabca v roki. Tako tudi pridobivajo izkušnje. Mi pa na to še nismo pripravljeni, v skrajno najboljšem primeru še rečemo: »Aha, naj kar oni, ki se je odločil, poskusi prvi, in če mu bo uspelo, bom potem še jaz. Toda to je vedno korak za drugim in smetano vedno pobere tisti prvi . Pri nas pa potem v jok in stok, zakaj so drugi vedno bolj uspešni in imajo vedno več. In če je cincanje nekoč pomenilo ohraniti tisto, kar imaš, ostalo, kar bi želel, pa morda dobiti ali tudi ne, pa danes taisto obnašanje pomeni (vedno hitreje) izgubljati še tisto, kar imaš. Prepoznate razliko?! SM Na borzi Počitniško vzdušje je na m^učnem vrhuncu in tudi naslednji teden, ki bo za dan krajši, verjetno ne bo prinesel vidne spremembe. Dnevni promet brez upoštevanja svežnjev v povprečju ni dosegel niti 250 mio SIT in temu primerno sta se odzvala tudi oba borzna indeksa SBI20 in PIX, ki ostajata nespremenjena. V borzni kotaciji je še vedno največ zanimanja za delnice Žita. Nedose-ganje načrtov in vse hujša konkurenca sta prisili družbo k obširnem prestrukturiranju. Družba bo med drugim izvedla proces združevanja proizvodnje po programih in tudi selila del proizvodnje na območje nekdanje Jugoslavije. Prav tako pa bo selila proizvodnjo s sedanje lokacije na območju BTC-ja na obrobje Ljubljane. Prav cena zemljišč v BTC-ju pa je tista, ki dviguje ceno delnici. Precejšnje preoblikovanje čaka tudi družbo Droga Kolinska, kjer je razburjenje povzročilo prvo odpuščanje delavcev. Postopek uvrstitve delnic na organizirani trg se je nekoliko zavlekel, tako da bodo delnice družbe, po napovedih uprave na Ljubljansko borzo uvrščene septembra. Terme Čatež so v prvem polletju za 5 % povečale prihodke od prodaje, pri čemer je porast predvsem zasluga večjega števila tujih gostov. Dobiček iz rednega poslovanje se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem celo zmanjšal. Nadzorni svet je na zasedanju zamenjal predsednika nadzornega sveta in glavnega direktorja družbe. S prejšnjim direktorjem, ki so ga sprva razrešili iz krivdnih razlogov, pa se je sporazumno razšel in mu izplačal odpravnino. Polletne poslovne rezultate je na kratko predstavila tudi Etra 33, katere delnice kotirajo na prostem trgu. Prihodki družbe so za 9,2 % višji kot v enakem lanskem obdobju, ustvarjen čisti poslovni izid pa je višji za 19,4 %. Karel Lipnik, borzni posrednik, Ilirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Vir: Ljubljanska borza, d. d Ptuj • Okrogla miza o turizmu Okrogla miza konsenza ali novega razhajanja V zadnjih petnajstih letih je bilo o ptujskem turizmu povedanega in napisanega veliko. Še najboljšo strategijo je ptujski turizem dobil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, s katero je nakazal tudi umeščanje Ptuja kot enega od petih turističnih simbolov Slovenije. Ambiciozni začetki njenega uresničevanja so kmalu zastali, tudi zaradi tega, ker razmere niso bile dorasle. Čeprav je javnost po izvedeni anketi dajala razvoju turizma vso podporo, so se našli »močnejši«, ki jim je bil kamen spotike plačilo enajstih ali dvanajstih milijonov takratnih dinarjev za izdelavo strategije kot prednosti, ki bi jih to območje dobilo, če bi zagrizli vanjo. Na izpitu je padel tudi vzorčni model organiziranosti turizma na lokalni ravni. Kljub vsem zanimivostim in primerjalnim prednostim turizma na Ptuju v povezavi z okoljem se ptujski turizem razvija po polževo. Turistične nočitve še vedno capljajo za tistimi izpred 16 let, ko so že presegle številko sto tisoč, v zadnjem letu se sicer ponovno povečujejo, lezejo proti 70 000, kar pa je še vedno premalo, da bi lahko govorili o kvalitetnejšem napredku kljub opaznim investicijam v Termah Ptuj v zadnjih dveh letih. Samo poglejmo po mestu, kaj to nudi ob nedeljah turistu, turistični delavci naj se sprehodijo od železniške postaje do restavracije Ribič, pa bodo kaj hitro videli, kje so šibke točke ptujskega turizma in kje ne znamo priti nasproti turistu. Najhuje je to, da še nekateri vedno mislijo, da sta dovolj kava in špricer. To so tisti majhni koraki, ki jih v zadnjih petih letih nismo znali prehoditi, čeprav je tudi to bilo napisano v korakih ptujskega turizma na kratek rok, če pustimo ob strani dolgoročne, ki zahtevajo ambicioznejše vlaganje. Prvi topliški hotel bomo dočakali šele v 31. letu poslovanja Term, denar zanj oziroma za večji mestni hotel je bil zagotovljen že v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, a se je odpeljal, ker ni imel prave lokacije, kregali sta se leva in desna stran ob reki Dravi, ali naj stoji v mestu ali v Termah oziroma nekje bliže zdajšnjemu mostu za pešce. Tudi hotel v Dravski ulici moti nekatere, predvsem stroko, čeprav mu polena pod noge mečejo sami turistični delavci v mestu, ki se na nek način počutijo ogrožene. Sodobne turistične strategije pa že dolgo stavijo na manjše družinske hotele oziroma penzione. Takšnih lokacij je na Ptuju veliko, v drugih okoljih bi si trli roke, če bi jih imeli, ampak v najstarejšem mestu ob Dravi je tako, da je bolje, da se nič ne zgodi. Tudi glas občana se mora slišati Zato je jutrišnjo okroglo mizo v Mestnem gledališču na Ptuju, potekala bo pod naslovom »Turizem na Ptuju kot prioritetna razvojna gospodarska panoga - želje ali resničnost«, mogoče razumeti kot konsenz, ki bo podlaga za nadaljnji razvoj najmočnejše industrije na svetu - turizma torej. Zaželeno je, da se aktivnim govorcem in razpravljavcem, ki bodo glavni akterji turističnega trenja po ptujsko, dr. Štefanu Čela- nu, Marjanu Hribarju, Alešu Arihu, dr. Bojanu Pahorju, Andreju Klasincu, Andreju Sajku, Franciju Mlakarju, Miranu Senčarju, Janezu Rižnar-ju, Sonji Krajnc, Albinu Pišku in Aleksandru Dolencu ter Petru Vesenjaku, direktorju Hostinga v vlogi povezovalca, pridružijo še meščani Ptuja, ki imajo zagotovo kaj pridati strokovni razpravi. Upati je, da bo tokratna trinajsterica imela »srečnejšo« roko kot vse dosedanje razprave in strategije ter znala zastaviti zadeve razvojno, tako da se bo v bodočem turističnem razvoju Ptuja dobesedno videl vsak Ptujčan. MG Foto: Črtomir Goznik Z okroglo mizo nad stare in »nove« probleme ptujskega turizma Sedem (ne)pomembnih dni (Ne)zdrava Slovenija V enem izmed svojih zadnjih intervjujev je slovenski minister za zdravstvo dr. Andrej Bručan dejal, »da je lažna socialna pravica ali zavajanje prepričanje, da je vse »naše in vse zastonj, ko si enkrat plačal obvezno zavarovanje. Ko se nekaj podraži, je treba plačati. Ljudje se morajo tudi zavedati, da je treba za svoje zdravje skrbeti, ne pa da mislijo, da jim je zdravje zagotovljeno in dano - ne vem od koga - od nekoga, vsi mislijo, da od države. Vendar morajo za zdravje veliko narediti sami«. Ministrovo mnenje je vsekakor tipičen primer poučevanja množic, da je nekaj narobe z njimi (in njihovim razmišljanjem), ne pa s konkretnim zdravstvenim sistemom. Ljudje naj bi namreč mislili, da imajo in da jim pripada več pravic, kot jih sicer imajo in jih bodo imeli. Še posebej nenavadno naj bi bilo takšno razmišljanje tudi zato, ker marsičesa, kar imamo kot pravico (v zdravstvu), pri nas drugod po Evropi »v glavnem nimajo«. Seveda ni prvič, da se ministri bolj kot z neposrednimi (lastnimi) nalogami ukvarjajo s splošnim razglabljanjem in ugotavljanjem, kaj je narobe pri »ljudstvu«. Kljub temu bi bilo zanimivo podrobneje zaznati, na osnovi katerih kazalcev in kakšnih analiz zdravstveni minister zdaj govori o nekakšnem splošnem prepričanju, da je »vse zastonj in vse naše«. Ljudje so v starem in novem sistemu doživeli (in preživeli) že toliko različnih načinov zdravstvenih doplačil in reform ter eksperimentov, da si je težko zamišljati, da bi se zdaj še kje našel kdo, ki bi naivno mislil tako, kot sugerira s svojo izjavo minister. Očitno pa se je treba pogovarjati o nečem drugem, kar tudi omenja zdravstveni minister, o ravni pravic na zdravstvenem področju. Ta naj bi bila v primerjavi z drugimi državami v Evropi glede na BDP na prebivalca zelo visoka. Ali to pomeni, da je previsoka in da jo je treba oklestiti? To je vprašanje, ki seveda presega zgolj okvir zdravstvenega ministrstva in pomeni aktualni izziv za celotno koalicijsko vlado in za njene proklamacije. Prav na področju zdravstva se bo v naslednjih mesecih realno kazalo, kaj vladajoči dejansko mislijo s so- cialno politiko in predvsem tudi, ali so imeli kritiki prav, ko so trdili, da nas čaka zmanjševanje (že pridobljenih) pravic. Zmanjševanje oziroma, kot pravi minister za zdravstvo, prerazporejanje zdravstvenih pravic (in zdravstvenega denarja) seveda ni in ne more biti zgolj domena nekakšnih primerjav med nami in Evropo, še posebej, ker je na tem področju tudi Evropa raznolika in v marsičem neprimerljiva z nami. To je v prvi vrsti in predvsem naše vprašanje in od odgovora naj je odločilno odvisna kvaliteta našega življenja in naših medsebojnih odnosov. Ali bomo vzpostavljali in spodbujali razvoj zdravstva v smer vse izrazitejšega razlikovanja (in razslojevanja) nasploh, ne samo med zelo bogatimi in zelo revnimi, bomo opuščali solidarnost - ki je kljub vsemu - ravno na tem področju močno zakoreninjena in zgodovinsko pogojena, se bomo odrekali nekaterim rešitvam, ki so samo naše (in dobre) zato, ker jih drugod po Evropi ne poznajo? Prav tako sprememb v zdravstvu (če se za zdaj omejimo samo na to področje) ni moč načrtovati in izvajati brez povezave s siceršnjimi gibanji v gospodarstvu in predvsem tudi na področju plač, kar z drugimi besedami pomeni, da primerjave z Evropo ne morejo biti zgolj enostranske in omejene samo na tiste zadeve, ki ustrezajo predlagateljem sprememb. Minister za zdravje polemizira s tistimi, ki pravijo, da se z nameravanimi ukrepi na področju boleznin, ki pomenijo njihovo zniževanje, manjšajo zdravstvene pravice ljudi. Poudarja, da se s tem ne bo zmanjšal obseg sredstev za zdravstvo, prišlo naj bi samo do njihovega drugačnega razporejanja in usmerjanja v druge namene. To pa seveda pomeni, da se znotraj zdravstva še vedno odločajo za posege, ki so najlažji, čeprav prizadevajo razmeroma širok krog ljudi, veliko težje pa se lotevajo tistih, ki bi pomenili globlje reze v organizaciji in miselnosti samega zdravstva, čeprav so tu, tudi po besedah samega zdravstvenega ministra, največje rezerve. Vsekakor pa bi predlagane spremembe na področju boleznih povzročale manj ugovorov in dvomov, če bi lahko pristojni postregli s prepričljivejšimi dokazili, da to ne bo vplivalo na raven zdravja in zdravstvene zaščite. Ali povedano naravnost: ali res ni nevarnost, da se tisti, ki bi morali iskati pomoč zdravnika in bolniški dopust, po novem temu ne bodo izogibali tudi tedaj, ko bi bilo to zares nevarno in škodljivo za njihovo zdravje. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednili je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ormož • Tednikov pogovor z maratoncem veteranom Ivanom Golobom Tek Je način življenja Ivan Golob Je Ormožan, ki Je prepotoval domala ves svet, da Je lahko tekel. Tek Je zanj potreba, preizkus discipline in vztrajnosti samega sebe, pohvali pa se lahko tudi z odličnimi rezultati v svetovnem merilu. Vidi se kot rekreativca, čeprav odteči maraton pod dvema urama in pol Je malo boljši dosežek kot rekreacija. Začel pa Je tako kot vsi ^ Kot otrok sem po pouku brcal žogo, kot je bilo takrat v navadi. Kasneje sem hodil ob nedeljah na Hum igrat nogomet, potem pa se je počasi začel maraton v Radencih in to je bil moj začetek. Na začetku nisem imel velikih pričakovanj, mislil sem si, grem, da vidim, kako zadeva izgleda. A ko te tek enkrat zgrabi, te več ne spusti. V Radencih sem začel z malim maratonom v osemdesetih letih, rezultati so bili za začetek spodbudni. Za nadaljevanje sem si za mali maraton zadal doseči uro in 15 minut, pa mi je uspelo pet minut manj. Potem je sledil Kumrovec, tek na 25 kilometrov za dan mladosti. Še preden pa sem prvič tekel maraton, sem se podal na tek na 100 kilometrov. Tekma je bila leta 1986 v Varaždinu, kjer sem za 100 kilometrov potreboval 9 ur in 12 minut. Naslednje leto sem bil že za eno uro boljši. V začetku me je včasih spremljal sin Aleš, ki pa se je kasneje posvetil rokometu. Tudi prvi maraton sem odtekel v Varaždinu, zanj sem potreboval nad tri ure. Za cilj sem si zastavil teči maraton pod dve uri in pol, kar sem tudi dosegel. Leta 1997 v Ljubljani sem odtekel svoj rekord v maratonu, ki znaša 2 uri 28 minut 23 sekund, imam pa še več rezultatov pod dve uri in pol. Treba je vedeti, da v tistih časih ni bilo toliko množičnih tekaških prireditev kot danes, ko imaš vsak vikend priložnost izbirati med mnogimi. Kdo je bil vaš trener? Trenerja nisem imel in ga nimam še danes. Za vse sem sam, malo prečitam tu, malo tam, nekaj izvem od enega, nekaj od drugega tekača. Sam pa najbolje vidim, kaj mi koristi in kaj ne. Za trening grem največkrat na 15 kilometrov dolgo turo. Imam več izdelanih prog čez drn in strn, bolj je razgibano, boljše je. Največkrat grem po službi, včasih sem poleti šel tudi zjutraj, pa takrat telo še ni dovolj razgibano. Res pa je, da sem popoldne bolj utrujen, treba je še kaj narediti doma, pa se trening hitro premakne na zvečer. Pa si mislim, saj nisem profesionalec, da bi moral za vsako ceno na trening. Zgodi se, da kakšnega tudi izpustim. Mesečno spravim skupaj 300 kilometrov z 20, 22 dnevi treninga. Kaj je to, kar vas žene, da greste na trening tudi, ko je grdo vreme? V snegu ni problem teči, ko pa dežuje, pa ne grem, čeprav me je po poti že večkrat ulovil dež. Ko sem bil mlajši, sedaj sem že v klubu 50, ali sem se pripravljal na bolj pomembno tekmo, sem znal tekati tudi po dežju. Tek zleze pod kožo. Ce nekaj dni ne grem na trening, nisem več sproščen, nisem v redu. Kaj pravijo doma k temu stilu življenja? Včasih sem bil zdoma skoraj vsak vikend in ženi je bilo včasih teka tudi čez glavo dovolj, seveda, če pa se ne bi strinjala z mojim tekom, pa tega tudi ne bi počel. Ob svetovnih, evropskih prvenstvih sem zdoma tudi po tri tedne. Včasih me je žena na daljša potovanja tudi spremljala. Pa ne gre le za daljše odsotnosti, upoštevati je treba tudi treninge, ki vsakič trajajo s strečingom in segrevanjem kakšno uro in pol. Kraljica športov zahteva celega človeka Maraton zahteva od tekmovalca, da se potrudi do svojih skrajnih meja. Ste imeli težave s poškodbami? Atletika gre do meje zmožnosti človeka, zato pa je tudi kraljica športov. Vendar je zadnji atom energije tudi treba znati dati. Sam moraš najti tisto mejo, do katere lahko greš. Pred dvema letoma sem v Portoriku na svetovnem prvenstvu napačno precenil situacijo, popolnoma sem dehidriral, pa so me s cilja odpeljali v bolnico na infuzijo. Lahko je zelo hudo, včasih pri vrhunskih športnikih lahko vidimo, da kar padajo od izčrpanosti ali da jim je slabo. Poškodbe so del športa. Imel sem stresni zlom fibule, težave imam s križem, zdrs tretjega in četrtega ledvenega vretenca. Malo sem kriv tudi sam, ker delam premalo vaj za ojačanje določenih mišic, ker mi je to težje kot ura teka. Ampak počasi vidim, da drugače ne gre ^ Kaj naredi dobrega tekača - dednost, trdo delo ali kaj tretjega? Geni igrajo pri meni gotovo pomembno vlogo, ker mi nihče ne verjame, da tako dobre rezultate dosegam s tako malo pretečenimi kilometri. Nadarjenost mora biti, če pa hočeš še kaj več, pa je treba vložiti tudi dovolj dela. Tek je individualnem šport, vse je odvisno od enega samega igralca. To ni kot pri nogometu, kjer se lahko malo nasloniš na soigralce, pri teku je vse tvoj rezultat, ura in centimetri so pokazatelj v atletiki. Kljub temu da ste pri svojem početju bolj osamljeni, pa ste našli v Ormožu kar nekaj somišljenikov in ustanovili atletski klub? Prej sem bil član ptujskega atletskega kluba, družili smo se, tekali skupaj, bil sem zraven, ko se je ustanovil tekaški klub Maraton Ptuj. Ko pa se je v Ormožu pojavilo nekaj rekreativnih dolgoprogašev, so me nagovarjali, da ustanovimo klub. Nekdo je moral narediti prvo potezo in sprejel Kilometri, ki bi koga drugega spravili ob pamet, pomenijo Ivanu Golobu dnevno potrebo, tako kot je komu drugemu jutranja kava. sem izziv. Imamo več aktivnosti - 21-kilometrski ormoški maraton, otroški tek, nočni tek po ormoških ulicah. Enkrat tedensko imamo skupni trening. Trenutno je v klubu 49 članov. Za atletiko sem želel pridobiti mladino, pa ni interesa. V Ormožu je žoga na prvem mestu. Pa je med mladimi kar precej nadarjenih za tek. Ena takih je naša bivša članica Laura Pajtler, ki sedaj trenira na Ptuju. Vabljena je bila v pionirsko reprezentanco Slovenije in se pripravlja na troboj Hrvaške, Madžarske in Slovenije v teku na 600 metrov. Laura je nedvomno nadarjena, kaj pa bo naredila, bomo videli. Že prej smo imeli mlade na- darjene tekače, eden takih je recimo Aleš Jurčeca. Kot osnovnošolec je bil državni prvak, sicer pa je bil vsestranski športnik. Mladi se ne odločajo za atletiko tudi zato, ker v Ormožu ni pogojev? Tudi zato, ampak predvsem nam manjka trener. Jaz kot laik lahko komu svetujem, priporočam iz svojih izkušenj, marsikaj lahko povem, to pa je tudi vse in starši temu ne zaupajo najbolj. V klubu nimamo nikogar, ki bi se želel izobraziti za trenerja, med športnimi učitelji tudi ni interesa, poskusil sem pri vseh, pa ima vsak nekaj drugega ^ Mladi, ki končujejo fakulteto, prav tako niso zainteresirani. Tek je individualni šport, tekač je na poti sam, zanese se lahko le nase ^ Letos smo nameravali organizirati atletski tabor za osnovnošolce. Obvestili smo jih in na informativnem vpisu se jih je prijavilo 100. Ko pa bi šlo zares, pa je bilo le nekaj prijavljenih iz tomaževske šole. Tek na 100 metrov za 95-letnike Tudi vas zamika kakšen drugi šport, morda za trening? Ne, včasih sicer grem na kolo, pa si že hitro mislim, da grem rajši na moj trening. Enostavno nimam toliko časa, da bi se lahko poleg treninga teka ukvarjal še z drugimi športi. Tek je najbolj zanimiv. Pozimi, če so pogoji, je dober tudi tek na smučeh. Na letošnjo sezono ste se dobro pripravil, tako vsaj govorijo rezultati ^ Konec poletja sem se udeležil 14. svetovnega atletskega veteranskega prvenstva v Španskem San Sebastianu. 1900 kilometrov sem prepotoval v lastni režiji z avtom. V minulih letih sem hodil na tekmovanja ob pomoči spon-zorskih sredstev, letos pa nisem nikogar niti prosil, ker je zame to ena najtežjih reči. Za potrebe kluba še nekako poprosiš, za sebe pa nisem hotel. Ceprav moram povedati, da so me v preteklosti vedno povsod prijazno podprli in bi mi najverjetneje pomagali tudi letos. Res pa je, da sem vedno dosegel tudi dokaj dober rezultat. Letošnje tretje mesto v svetovni konkurenci je kar v redu. Vključen sem v atletsko veteransko društvo, ki je član atletske zveze Slovenije. Zveza nas tudi prijavi na tekmovanja in plača startnino. Kvalifikacij za tovrstna tekmovanja ni, za dosego kolajne pa je treba izpolniti normo, doseči določen čas. Dosegel sem tudi že boljše rezultate od letošnjih. Dvakrat sem bil svetovni in evropski viceprvak, pred dvema letoma v Portoriku in pred štirimi v Avstraliji. Prvenstva imate na različnih krajih zemeljske oble, s športom ste najbrž prepotovali precej sveta? Ko je prvenstvo v Evropi, je konkurenca močnejša. Močni so Španci, Danci, Rusi. Prvo medaljo sem dobil v Južnoafriški republiki, kjer smo bili Slovenci ekipno drugi. Sicer pa je organizacija veteranskih prvenstev podobna vsem drugim športnim prvenstvom. Začne se s prižiganjem ognja in mimohodom reprezentanc, igrajo se himne, dvigajo zastave. Zelo je svečano. Vsako leto je okrog 5000 sodelujočih v številnih kategorijah. Letos je bilo prijavljenih 6000 tekmovalcev. V moji kategoriji jih je bilo prijavljenih nekaj nad 100 tekačev. Z odstopi in odpovedmi nas je prišlo v cilj 89. Žal organizatorji vsako leto bolj iz prvenstev delajo posel, tekmovanja so raztegnili že na 14 dni, dva dneva sta bila povsem prosta. Zanimivo je tudi na newy-orškem maratonu, to je svojstveno doživetje. Udeležil sem se ga v letih 1994 in 1995. Veličastno je, ko se v tek spusti okrog 30.000 tekačev, ob progi pa nas je spodbujalo okrog 2 milijona ljudi. Tekma poteka skozi različne četrti New Yor-ka, vsakih nekaj kilometrov igrajo ansambli, ljudje navijajo, spodbujajo. Na prvenstvih je bolj tekmovalno, ob progi pa tekmovalce spodbujajo drugi športniki. Nemcev pride na prvenstvo okrog 800 in se zelo navdušeno spodbujajo. Navijanje malo dvigne adrenalin. Ko nekam grem, želim doseči tudi dober rezultat, šele takrat je zadovoljstvo pravo, čeprav je konkurenca močna in se do medalje ne pride z levo roko. Tekmovalci iz tujine imajo dosti boljše priprave. Od kdaj lahko športnik nastopi kot veteran? Moški morajo napolniti 40 let, ženske pa so veteranke pri 35. Vsakih pet let so določene posamezne starostne kategorije. Zgornje omejitve ni. Gre za ljubezen do športa, ki nima meja. Letos sem si ogledal tekmovanje teka na 100 km v kategoriji nad 95 let. Maraton tečejo tudi atleti nad 80 let. V mlajših veteranskih kategorijah so rezultati zelo dobri, primerljivi s tistimi, ki jih dosegajo naši člani. Gre za starejše aktivne atlete, ki se po zaključku aktivne kariere s športom ukvarjajo za svojo dušo. Redno se opravljajo doping testi in kar nekaj tekmovalcev so zaradi pozitivnega rezultata morali izključili iz tekmovanja. viki klemenčič ivanuša Foto: vki Foto: vkl Ormož • S tiskovne konference LDS LDS proti novim občinam V občinskem odboru LDS Ormož so se z novim vodstvom odločili tudi za razširjanje svojih metod in oblik dela. Ena izmed njih bodo v bodoče tudi tiskovne konference. Prva je bila minuli petek. slednjem obdobju orientira predvsem v priprave na volitve, uresničevanje programa, povezavo koalicijskih partnerjev v občinskem svetu ter aktivno odzivanje na dogodke na občinski in tudi državni ravni. Člani LDS so začeli udejanjati iniciativo za ustanovitev Prleškega pokrajinskega odbora LDS, ki bi zajemal sedem občinskih odborov in katerega namen je aktivneje zastopanje območja Prlekije do centrale v Ljubljani. Aktivnejši nameravajo postati člani LDS tudi v individualnih in kolektivnih organih odbora, predvsem nameravajo okrepiti krajevne odbore. V tekmi za novega predsednika pa so se v OO LDS Ormož poenotili, da podpirajo Jelka Kacina. viki klemenčič ivanuša Osrednja tema tiskovne konference je bilo stališče LDS do nedavnih pobud za ustanovitev novih občin v KS Sv. Tomaž in KS Središče ob Dravi. Legalnosti pobude, ki je izšla iz vrst političnih tekmecev NS.i in SDS, Miroslav Tramšek, predsednik OO LDS, ne zanika, vendar se še naprej zavzema za celovitost občine. Po njegovem mnenju je Slovenija z vstopom v EU spoznala, da je prihodnost v gospodarskem in političnem združevanju narodov in držav. Širša politična gibanja torej govorijo v prid združevanju in ne ločevanju. Opozoril je, da še ni dorečena druga stopnja lokalne samouprave v smislu upravnega delovanja države, niso določene kohezijske regije potrebne za zagotovitev skladnejšega razvoja države. Po njegovem mnenju je drobitev v službi načina »deli in vladaj«, ki krepi centralizacijo in slabi pogajalsko možnost manjših občin. O spremenjenem zakonu o financiranju občin je Tram-šek povedal, da je le nebistveno spremenjen, saj omogoča le dvakrat večjo zadolževanje. Ustanavljanje novih občin v finančnem smislu pomeni razpršenje sredstev med več manjših občin, kar lahko ogrozi večje projekte, namenjene razvoju. Miroslav Tramšek je povedal tudi, da gre po njegovem mnenju za zlorabo zakonskih pogojev za ustanovitev občin, saj zakon v svojem bistvu spodbuja združevanje občin. V ormoškem primeru pa gre za enostransko, neutemeljeno spodbujanje kriterija, da je ustanovitev občina mogoča že z 2000 prebivalci, če je to mogoče utemeljiti z gospodarskimi, geografskimi, narodnostnimi in drugimi razlogi. Tudi Vekoslav Kosi je drob-ljene občine označil kot politično nemodro dejanje in slikanje Indije Koromandije prebivalstvu, ki bi mu bilo treba povedati, da bodo v lastni občini prav tako morali prispevati za skupne potrebe občanov, ki pa niso le ceste, treba bo vzdrževati knjižnico, gimnazijo, zdravstvo ^ Opozoril je tudi na to, da določene vaške skupnosti ne vidijo svoje prihodnosti znotraj novih občinskih tvorb. Tem bi morali po Kosijevem mnenju dati priložnost, da se izjasnijo, kje želijo živeti. Odstopil Korpar Na konferenci so naznanili tudi odstop svetnika Zlatka Korparja iz Podgorcev, ki je odstopil na podlagi zakona o omejevanju korupcije. Ta mu je omejeval poslovanje njegovega podjetja v poslih, katerih naročnik je država, lokalna skupnost ter zavodi in drugi subjekti, ki so v lasti ali upravljanju države ali lokalne skupnosti. Na pobudo Območne obrtne zbornice je bil v zvezi s tem vprašanjem junija sprožen tudi ustavni spor, ki pa doslej še ni končan. Podjetniki-svetniki so se znašli v nezavidljivem položaju, saj poleg poslovanja z določenimi subjekti niso upravičeni tudi do raznih subvencij, ki bi jih sicer kot podjetniki lahko dobili in za katere izpolnjujejo vse pogoje. Ob tem pa zakonodajalec ni uporabil enakega merila glede subvencij za kmete-svetnike. Korpar je mnenja, da so mu s tem kršene ustavne pravice. Meni, da je protikorupcijski zakon potreben, vendar bi ga bilo treba vsebinsko popraviti. Predsednik OO LDS Miroslav Tramšek je izpostavil nove usmeritve stranke, ki se v na- Zlatko Korpar, svetnik LDS, je prvi svetnik občinskega sveta Ormož, ki je podal svojo odstopno izjavo zaradi omejitev, ki mu jih nalaga protikorupcijski zakon. gorenje moj. tvoj. dom. Nov gorenje odpira vrata razstavno-prodajni salon v Velenju od 8. oktobra v kompleksu Gorenja V dneh otvoritve salona, 8. in 9. oktobra, vam ob nakupu velikih gospodinjskih aparatov podarimo brezplačno montažo in dostavo na dom. Z vami bodo: Sobota, 8. oktobra: Nedelja, 9. oktobra: 11.00 Čuki 11.00 Pikin festival 13.00 Srečanje z rokometaši 13.00 Srečanje s člani nordijske Gorenja smučarske reprezentance 15.00 Atomik Harmonik 15.00 Natalija Verboten Vsako uro bo nagradno žrebanje, kjer bomo podelili praktične nagrade, poskrbljeno bo za animacijo in varstvo otrok ter številna druga presenečenja. Vljudno vabljeni, vstopnine ni. www.gorenje.si Foto: vki Ptuj • Skrb za zapuščene živali Dan živali, ki trka na zavest ljudi Četrti oktober je svetovni dan varstva živali. Danes je dan, ko si vsak izmed nas lahko izpraša vest glede svoje skrbi za živali. Tudi po skrbi za živali se kaže razvitost duha neke družbe. S takšno ali drugačno krutostjo do živali se srečujemo dnevno. Vsi tisti, ki ne marajo živali, bi morali imeti vsaj toliko vesti, da bi jih pustili pri miru, da jih ne bi trpinčili. Skrb za živali naj prepustijo tistim, ki to zmorejo, ki ima dušo in srce na pravem mestu, poudarja predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj Kristina Pšajd. Čeprav se društvo že od vsega začetka delovanja skuša na prijazen način dogovoriti z občinami na Ptujskem, da bi podprle delovanje društva oziroma skupaj stopile in uredile zavetišče za živali, odgovora ni. Le v MO Ptuj zagotavljajo denar za delovanje azila v Zrkov-cih, letno en milijon tolarjev, po izračunu je ta delež višji, glede na število psov, skoraj 2000, bi moral biti ta delež skoraj 2,2 milijona tolarjev. V MO Ptuj tudi preučujejo možnosti zagotavljanja pro- Foto: Črtomir Goznik Kristina Pšajd, predsednica Društva proti mučenju zivaii Ptuj: »V občinah na Ptujskem ne spoštujejo zakona o zaščiti živaii, ie v MO Ptuj zagotavljajo denar za delovanje aziia v Zrkovcih. Giede na števiio psov bi moraii v občinah na Ptujskem za pokrivanje stroškov za zaščito živaii skupaj zagotoviti nekaj čez 8,2 miiijona toiarjev.« računskih sredstev za sterilizacijo mačk in psov, s tem bi zmanjšali število potepuških psov in mačk. Vseh psov je po podatkih Veterinarske uprave Republike Slovenije - Veterinarske inšpekcije -enote Ptuj, na Ptujskem 7303. Zakon o zaščiti živali določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Poziv za podpis pogodbe brez odziva Skupaj bi morale občine na Ptujskem, ker še nimajo azila za živali, zagotavljati za delovanje zavetišča v Zrkovcih, ki bo obratovalo še najmanj do prvega julija 2006 na zdajšnji lokaciji, 8 milijonov 251 tisoč tolarjev. Tudi vsa dosedanja pisanja inšpekcije VURS-a na občine na Ptujskem, da bi izpolnjevale zakonsko doložnst glede zapuščenih živali, so bila zaman, odgovorov bi bilo nobenih, zato veterinarska inšpektorica Branka Kozenbur-ger, dr. vet. med., od prvega julija letos pošilja račune za oskrbo na občine, na območju katerih je bila oziroma bo najdena zapuščena žival glede na zakon, ki določa lokalni skupnosti, da mora poskrbeti za zapuščeno žival. Iz Veterinarske inšpekcije - enote Ptuj so občine na Ptujskem v začetku marca letos prejele dopis veterinarske inšpekto- rice, s katerim jih je pozvala, da pisno pojasnijo, ali v občini v primeru skrbi za zapuščene živali zagotavljajo predpisan način izvajanja javne službe, kot to določa zakon o zaščiti živali. Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor pa je občine na Ptujskem tudi obvestilo, da če ne bodo z društvom sklenile pogodbe, zanje več ne bodo opravljali storitev s področja zaščite živali. Nazadnje je Društvo proti mučenju živali Ptuj pisalo občini Kidričevo, z vlogo jih je zaprosilo za finančna sredstva, ker jim je zmanjkalo denarja za reševanje zapuščenih muck iz vrtov v Kidričevem, kjer se nahaja zelo veliko leglo muc, ki bi pred zimo morale dobiti streho nad glavo. Čeprav se zanje zelo trudijo nekateri člani društva oziroma občani Kidričevega, ki jih hranijo in jim iščejo domove, vseh ne morejo oskrbeti. Občina Kidričevo je tako kot druge občine na Ptujskem prejela vlogo za sofinanciranje dejavnosti društva že decembra lani. Z najnovejšim dopisom so prosili za 162 tisoč tolarjev, kolikor so znašali dosedanji stroški reševanja muck iz kidričevskih vrtov, sterilizacija okrog 36 tisoč tolarjev, sprejem 13 muc v zavetišče 91 tisoč tolarjev, zdravljenje devetih poškodovanih muc 35 tisoč tolarjev. To so le osnovni stroški, vse ostalo delo so člani društva opravili prostovoljno. Njihovo humano delo pa je pogosto otež-kočeno, koristniki vrtov jim pri tem zelo nagajajo, vstran mečejo posode za hrano, jih preganjajo z motikami, grozijo z zastrupitvami živali. MG Foto: Črtomir Goznik Na območju petnajstih občin na Ptujskem je registriranih več kot 7300 psov. Giede na to števiio bi moraio imeti to območje v zavetišču 9 bivainih enot. Zakon o zaščiti živaii doioča, da je zagotovitev zavetišča iokaina zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna siužba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovijeno eno mesto v zavetišču. Od tod in tam Ptuj • Poklon pionirjem letalstva Foto: Črtomir Goznik V letalski nesreči 1. oktobra leta 1955 v Zago-jičih je Aeroklub Ptuj izgubil pionirje letalstva na Ptujskem, pilota in upravnika letalske šole Ljuba Viharja, učenko motornega letenja Maro Fevžer in sopotnika v letalu Stanka Cafuta. Nesreča je bila velika katastrofa za letalstvo in Ptuj, na njih je temeljil nadaljnji razvoj letalstva na Ptujskem, je na spominski komemoraciji 50 let po nesreči na starem ptujskem Mestnem pokopališču, kjer je pokopan pilot Ljubo Vihar, v imenu veteranov letalstva in Aerokluba Ptuj med drugim povedal Matevž Cestnik. Spominu pionirjem letalstva na Ptujskem so se ob njem poklonili še Karel Kor-par, Ivan Čuček, Alojz Ganza, Franc Šoštarič in Julij Gjurasek. Na grobove umrlih, Mara Fevžer je pokopana v Ločahpri Slovenski Bistrici, Stanko Cafuta v Vidmu, so položili vence in prižgali svečke. Obudili pa so tudi spomin na druge umrle člane Aerokluba Ptuj, ki so se s svojim delom trajno zapisali v društveno kroniko. Ob ustanovitvi Aerokluba Ptuj, ki je lani praznoval 50-letnico uspešnega delovanja, si nihče ni predstavljal, kakšne višine in širino bo klub skozi razvoj dosegel. Že po tradiciji pa se svojim umrlim članom poklonijo vsako leto prvega novembra, ko obiščejo grobove slehernega med njimi. MG Ptuj • Zlata poroka pri Medvedovih Po petdesetih letih sta si prstane ponovno izmenjala Terezija in Stanko Medved, ki sta si družinsko gnezdo spletla v Mariboru, sicer pa sta po rodu iz Ptuja, zlata nevesta, ženin pa je rojen Cirkovčan. Terezija je bila po poklicu šivilja, Stanko avtome-hanik. Prvič sta se poročila 13. avgusta leta 1955 v cerkvi Petra in Pavla na Ptuju, zlato poroko sta slavila natanko po petdesetih letih, 13. avgusta letos. V zakonu se jima je rodila hčerka Nevenka, v jeseni življenja ju razveseljuje vnuk Primož, na katerega sta zelo ponosna. Obred zlate poroke je bil ponovno na Ptuju, v cerkvi Petra in Pavla. Veselili pa so se na domačiji brata Štefana in nečaka Boštjana v Krčevini pri Vurberku. MG Ptuj • Brezplačna predavanja v Animaciji 28. septembra se je na Ptuju v prostorih Animacije pričel ciklus brezplačnih predavanj v okviru Šole čustvene inteligence. Na prvem predavanju so govorili na temo Kaj mi sporočajo čustva. Jutri bo govor o izboljšanju odnosa do sebe in drugih, 10. in 12. pa se bosta obe temi ponovili. Kot je povedala Renata Bokan, mentorica in učiteljica v Soli čustvene inteligence, je tema o čustvih namenjena razumevanju vloge čustev v življenju človeka, v temi o odnosih pa bodo govorili o tem, kako vidimo sebe (odnos do sebe) in zakaj takšno videnje in doživljanje sebe, kaj lahko pri sebi spremenimo. Začetek predavanj je ob 18. uri. Foto: Arhiv Dornava • Dnevi evropske kulturne dediščine Bodo odgovorni razumeli namig? Z namigi je vedno problem - če so direktni, potem skoraj niso več zgolj namigi, če pa so bolj prikrite narave, potem si jih lahko naslovljeni razlaga na več načinov; manj ko so mu všeč, bolj neumnega se lahko dela. Za enega takšnih, dokaj direktnih namigov, je lahko razumeti srečanje avstrijskih in slovenskih umetnostnih zgodovinarjev oz. stroke, ki se je v okviru t. i. dnevov evropske kulturne dediščine zgodilo prejšnji teden v baročnem dvorcu Dornava. Tematika posveta je bila namreč umerjena v prikaz modela več kot uspešne obnove največjega avstrijskega podeželskega dvorca Hof. Kako je to potekalo, so v dvorani dornavskega dvorca zbranim povedali in prikazali avstrijski gostje. Renovacija ogromnega grajskega kompleksa z vrtom v sedmih terasah je bila zaključena maja letos. »Schlossgold, pozicioniran med Dunajem in Bratislavo, je gotovo eden najlepših grajskih kompleksov v Avstriji. 19. maja letos je bil odprt za javnost in velja za drugi največji grajski kompleks, takoj za Schoenn- Avstrijski strokovnjaki so našim predstavnikom podrobno razložili potek obnove baročnega gradu Hof z vrtovi, ki ga je financiralo avstrijsko gospodarsko ministrstvo. Marjeta Ciglenečki je prepričana, da bi lahko tudi dornavski dvorec obnovili po enakem modelu, kot so avstrijski baročni dvor Hof. »Dvorec bi lahko bil takšen model!« Marjeta Ciglenečki: »Dnevi evropske kulturne dediščine so prireditev, ki jo sprožajo iz sveta Evrope in ima velik odziv. Srečanje v Dornavi s ciljem predstavitve obnove baročnega kompleksa Hof, ki bi lahko služil za model obnove baročnega dvorca Dornava, smo poimenovali plemiška bivalna kultura. Naš namen je opozoriti na izjemno uspešen model prenove in oživitve grajskega kompleksa v Avstriji. V Sloveniji nimamo najbolj srečne roke pri obnovah grajskih objektov. Dornava je gotovo eden najpomembnejših kulturnih spomenikov v naši državi, nikakor pa se ne more izviti iz začetnih obnovitvenih težav. Še vedno nimamo programa oz. določene namembnosti tega dvorca in takšno srečanje ponuja priložnost, da se o tem malce bolj pogovorimo tudi na problemski način. Dornavski dvorec bi namreč brez dvoma lahko bil takšen model za obnovo, kot so jo izvedli avstrijski kolegi v Hofu, le malce več poguma je treba!« brunom z Dunaja. Renovirano je bilo vse, tako stavbe kot vrtovi, kar pomeni, da so objektu strokovnjaki vrnili celovito in popolno prvotno podobo,« je o avstrijskem projektu povedala dr. Marjeta Ciglenečki, ki se že dalj časa zavzema za obnovo dornavskega dvorca. Podobnost med obema dvorcema je (bila) kar velika; oba namreč veljata za baročne bisere v okviru svojih držav. Razlog, da govorimo v preteklem času, pa je predvsem v tem, da so ga sosedje že rešili in obnovili, naš dornavski pa takšne sreče še ni doživel. Mogoče je »napaka« v tem, da si ga za svoje domovanje ni izbrala Marija Terezija, kot se je to zgodilo v Hofu. Žal si ga kasneje za kakšnega od svojih protokolarnih objektov ni izbral niti veliki pokojni Tito; da bi si ga za podobne namene izbrala bivša, sedanja ali bodoča vlada (katerakoli oz. kakršnakoli že bo), pa je tudi težko pričakovati. Seveda pa to po mnenju tistih, ki se ukvarjajo s slovensko kulturno nepremično dediščino, nikakor ne bi smel biti razlog za to, da se dvorec opušča in da je vse, kar se dogaja okoli njega, ustavlja pri debatah, po- Dvorec Dornava se je nekoč ponašal tudi z izjemnim vrtom, od katerega je danes videti zelo malo ^ svetih, srečanjih, da se njegov lastnik (kulturno ministrstvo) še vedno ni odločilo za bodočo namembnost, kar je pravzaprav osnova za smisel, način in začetek temeljite ter dokončne obnove. Kot je na srečanju poudaril župan domače občine Franc Šegula, dornavski dvorec danes še ni med tistimi, ki razpada in katerega smiselnost obnove bi bila vprašljiva, kot se je to zgodilo že z mnogimi grajskimi objekti v Sloveniji. Tako prejšnja kulturna ministrica kot sedanji minister sta si ga že ogled(ov)ala, vendar - če bo ostalo le pri tem in razmišljanjih, pa še morebiti kakšni obljubi, se zna zgoditi, da se bo tudi Dornava čez leta lahko ponašala le še s kakšnim podrtim zidovjem in zaraščeno okolico. Res je sicer, da je država v delno obnovo že vložila nekaj denarja (res je tudi, da poznavanje zakulisja takšnih drobtiničarskih obnov skriva v razpisih za izvajalce del lep kos denarja, ki se kar izgubi v različnih »žepih«), vendar je takšno delo bolj krpanje najnujnejšega, ne pa celovita rešitev in obnova dvorca. Da se ne bi sčasoma, kljub občasnim manjšim vlaganjem, spremenil v »polruševino«, so s prikazom avstrijskega načina popolne obnove gradu skušali povedati in pokazati na letošnjem srečanju. Bistvena zadeva pri tovrstni obnovi je seveda vprašanje denarja. V Avstriji so se v primeru obnove baročnega dvora Hof odločili za - tudi zanje - nekoliko neobičajnega investitorja: ministrstvo za gospodarstvo, ki je za obnovo zagotovilo kar 30 milijonov evrov! Bi kaj takšnega bila sposobna, seveda v manjšem obsegu, saj je tudi dornavski baročni dvorec z okolico bistveno manjši, tudi naša vlada oz. gospodarsko ministrstvo? Verjetno že, če bi bila prava volja. Predstavniki omenjenega ministrstva so bili sicer tudi prisotni na srečanju, kjer so jih avstrijski mojstri podučili, kako se tej reči streže, ministra Vizjaka pa ni bilo ^ SM Na knjižni polici Oriana Fallaci: Moč razuma Tržič. Učila International, 2005 Oriana Fallaci MOč RAZUMA UĆILA Pri nas poznamo Oriano Fallaci že po literarnih delih: Pismo nerojenemu otroku, Bes in ponos, s katero seje odzvala na 11. september 2001, in Apokalipsa. Oriana Fallaci je kontroverzna italijanska novinarka in pisateljica, ki živi in dela v New Yorku. Potrebno je omeniti, da je kot vojna dopisnica spremljala vojne današnjega časa, od vietnamske vojne, madžarske vstaje, latinskoameriških nemirov, do zalivske vojne. Moč razuma je nadaljevanje Besa in ponosa, zaradi katere so jo na podlagi švicarskega zakonika, na katerega se je sklicevala muslimanska skupnost, izgnali. V Franciji pa je njena spletna stran v letu dni zbrala šestinpetdeset tisoč sporočil zahvale za Bes in ponos. Knjigo Moč razuma je posvetila žrtvam v Madridu in državljanom sveta, ki jih v Iraku »zakoljejo kakor prašiče« in jih pustijo na robu ceste. Njena sodba islama je radikalna in neusmiljena. Po časopisih in zidovih pišejo o njej obscenosti. Vojna ni prekletstvo, umeščeno v našo naravo, je prekletstvo, umeščeno v življenje. Bojuje se s pisano besedo, z idejami in načeli, ki nas razlikujejo od živali in rastlin. Če poveš svoje Vatikanu, katoliški cerkvi, papežu, Mariji, se ti ne zgodi nič. Če storiš isto z islamom, koranom, Alahovimi sinovi, postaneš rasist in bogokletnež. Trdi, da je Evropa že provinca, kolonija islama, Italija pa preddverje te province. V uvodnem delu knjige nam prikliče v spomin pretekla muslimanska osvajanja in svari, da je njihov najbolj zaželeni plen zmeraj Evropa, krščanski svet. Že tri leta po Mohamedovi smrti je vojska polmeseca preplavila krščanski Sinaj in Palestino. Kdor verjame v svet mirnega sobivanja, naj prebere zgodbe o požganih samostanih, onečašče-nih cerkvah, posiljenih redovnicah ali ženskah, ki so jih zaprli v hareme. Če Karel Martel leta 732 ne bi zmagal pri Potiersu-Toursu, bi danes Francozi plesali flamenko. Križarske vojne so bile odgovor na štiristo let napadov, zasedb, posiljevanj, natikanj na kole in klavnic. Ko so se končale, pa so prišli Turki. Sen, da bi ustanovili Islamsko državo, se je končal 1683 pred Dunajem. V tistem času so bili Evropejci inteligentnejši kot danes. Današnja invazija v Evropo so priseljenci, ki brez spoštovanja zahtevajo svoje zakone. Na ozemlju od Uralske verige do Atlantskega oceana jih živi 53 milijonov. Politika trebuha je bila vedno najpreprostejša in najzanesljivejša metoda, kako se polastiti kakšnega ozemlja. Angleški Muslimanski parlament hoče državo, ki bo legalizirala poligamijo, odpravila mešanje med spoloma v šolah, službi in v javnih prevoznih sredstvih. V Španiji poteka proces islamizacije najbolj spontano. Na Nizozemsko vdre vsako leto trideset do štirideset tisoč muslimanov. Na Švedskem niso hoteli izdati njene knjige Bes in ponos. V Italiji je dva tisoč mudžahidov, ki vzdržujejo logistično bazo za revolucijo. Trije so dovolj, da uničijo mesto, kot je London. Fallacijeva pravi, da smo komaj strli krščanski jarem: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega,«že se je pojavila skupnost, ki zahteva svoja pravila: islamska oblačila, islamsko hrano, islamske šole in koran v državnih šolah. Na tem planetu nihče ne brani svoje istovetnosti in zavrača integracijo kot muslimani. V Italiji je prepovedana bigamija, muslimani pa imajo po štiri žene. Imam Kamal Mustafa je celo napisal priročnik, kako tepsti ženo. Kakšne zgodovinsko islamske kulturne dobrine bi radi? Fallacijeva opominja, da njihovi dedje niso prinesli drugega kot klic: Mama, Turki! Omenja svoja mnoga pisma politikom in intervjuje, ki jih je opravila. Habashi, voditelj Ljudske stranke za osvoboditev Palestine, ji je dejal leta 1972, da njihov sovražnik ni samo Izrael, ampak Zahod, Amerika, Evropa. Sprožili bodo vojno in napredovali korak za korakom, milimeter za milimetrom, leto za letom, desetletje za desetletjem. Odločni, vztrajni in potrpežljivi. Terorizem ni edini del strategije. Tu so prazniki, mošeje, petek, zastrti obraz na dokumentih, islamski zakon, kulturne dobrine, ki jih je treba umakniti iz muzejev, arhivov in knjižnic. 1995 so odprli mošejo v Rimu, istega leta v Parizu, Bruslju, Marseillu in tako naprej. Tu je resnica. Evropa bankirjev, ki so iznašli farso Evropske unije, papežev, ki bajajo o ekumenizmu, nasilnežev, ki so iznašli laž o mirovništvu. »To je Evropa državnih voditeljev brez časti in brez možganov.« Bolna, prodana Evropa, ki se imenuje »Evrabija.« Vladimir Kajzovar Foto: SM Foto: SM Foto: SM Judo Jože Šimenko deveti na mladinskem EP Stran 8 Rokomet Ptujčanke odločile v prvem polčasu Stran 8 Atletika Laura izboljšala 14 let star rekord Jolande Stran 9 Strelstvo Brata Simonič v Guin-nessovo knjigo rekordov Stran 9 Mali nogomet KMN Tomaž osvojil prvo točko v 1. SLMN Stran 10 Nogomet Nova zmaga Stojnča-nov, Zavrč tone ... Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil Vodafone Gorica veliko boljša od Drave Drava - Hit Gorica 1:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Burgič (21), 0:2 Burgič (30), 1:2 Štromajer (46), 1:3 Kovačevič (89) DRAVA: Dabanovič, Gorin-šek, Kelenc, Toplak, Šterbal, Miljatovič, Čeh, Drevenšek (od 46. Kronaveter), Prejac (od 46. Štromajer), Trenevski, Sladojevič (od 57. Chietti). Trener: Srečko Lušič Foto: Črtomir Goznik Mladen Kovačevič (Hit Gorica) je bil na sobotni tekmi uspešnejši od Emila Šterbala (Drava, modri dres). Jt liga JL simobíL o Vodafone' 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 11. KROGA: Drava - HIT Gorica 1:3 (0:2), Primorje - Bela krajina 2:1 (0:0), Anet Koper - Maribor Pivovarna Laško 2:3 (0:1), CMC Publikum - Nafta 1:3 (0:2). Srečanje Domžale - Rudar Velenie ie bilo včerai nonoldne. 1. HIT GORICA 11 7 2 2 2. DOMŽALE 10 6 4 0 3. NAFTA 11 7 0 4 4. PRIMORJE 11 6 1 4 5. MARIBOR PIVO. LAŠKO 11 5 3 3 6. ANET KOPER 11 3 3 5 7. CMC PUBLIKUM 11 3 2 6 8. DRAVA 11 3 2 6 9. BELA KRAJINA 11 3 2 6 m ni ir\A D\/ri TM ir in i i o 20:8 A 27 1 20 14 15 12 9 11 ir 8:9 3 :11 8 :20 8 :32 T 23 22 21 19 18 12 11 11 11 A Ptujska Drava je v prvenstvo vstopila z velikimi upi in cilji. Po enajstih krogih je točkovni izkupiček sila boren in počasi bo verjetno čas za nekatere spremembe. Res je, da je pri Dravi ogromno poškodovanih igralcev (na tekmi proti Gorici so recimo na levi strani manjkali Šmon, Zajc in Bosilj), vendar smo na sobotni tekmi proti sedanjemu državnemu prvaku ekipi Hita iz Gorice pričakovali več žara v igri in predvsem izboljšanje realizacije. Dobro organizirana ekipa Hita je takoj nakazala svoj namen na tekmi, saj je prevzela pobudo in zagospodarila na sredini igrišča. Prvi vzdih na tribunah je povzročil Sladoje-vič, ko je v 5. minuti zamudil idealno podajo Trenevskega iz kota. Rahla pobuda Gorice je domačine potiskala iz minute v minuto nižje v kazenski prostor. Prvi pravi poizkus je tako pri gostih sprožil Birsa, vendar je streljal po sredini gola. V 21. minuti je prišlo do spremembe izida, saj je po kotu, ki ga je izvedel aktivni Enes Demirovič, najvišje skočil spretni napadalec Miran Burgič in žogo poslal za hrbet pokritega vratarja Dabanoviča. Tudi po golu so gostje imeli terensko pobudo in so hitro povišali vodstvo. Živec je izvedel prosti strel z leve strani in poslal idealen predložek v kazenski prostor, kjer je domača obramba še drugič zaspala oziroma dovolila, da je Burgič z glavo še drugič zadel v polno. v prvem polčasu je bila Gorica absolutno dominantna ekipa na igrišču, domačini so bili aktivnejši le proti koncu, vendar s tem še ne tudi nevarni za vrata Mihe Piriha. Menjavi ob polčasu, ko sta vstopila mladi Rok Kronave-ter in Jaka Štromajer, sta bili dobri potezi trenerja Srečka Lušiča, ki se mu po seriji neuspehov že močno trese trenerski stolček pri Dravi. Takoj v prvem napadu je Štromajer izkoristil globinsko žogo na desno stran in lepo zadel z roba kazenskega prostora za znižanje rezultata. Po polčasu se je malo spremenila tudi slika na igrišču, saj so domačini pokazali precej več želje in so igro prenesli tudi na boke. Konstanten pritisk je prinesel tudi najstrožjo kazen v 60. minuti, ko naj bi Pirih podrl Trenevskega na nedovoljen način. Sodnik Peter Šarl je brez oklevanja pokazal na enajstmetrovko. Najstrožji strel je izvedel sam Trenevski, vendar je Pirih njegov strel 'prečital' in ubranil. Malo poškodovani Genanaro Chietti je po vstopu v igro v 57. minuti pokazal vse svoje znanje, ko je preigral na levi strani vse gostujoče obrambne igralce, vendar je njegovo idealno podano žogo Kronaveter namesto v gol poslal visoko čez vrata. Domačim je počasi zmanjkovalo moči v zadnjem delu igre, zato so preskakovali igro z dolgimi žogami, medtem ko so gostje rutinirano čakali na svoje priložnosti iz proti napadov. Zadnjo veliko priložnost za izenačenje je Drava zapravila pet minut pred koncem oziroma natančneje - izkazal se je Pirih s fantastično obrambo Trenevskemu. Zmago Hita je minuto pred koncem potrdil Mladen Ko-vačevič, ki je izkoristil darilo mladega, sicer na tekmi solidnega Kelenca, ki je gostujočemu napadalcu podal žogo direktno v napad in Kovačeviču zares ni bilo težko premagati Dabanoviča Gorica je nedvomno zasluženo zmagala, medtem ko je Drava pokazala še eno bledo predstavo. Sledi premor zaradi reprezentančnih tekem in čas, ko bodo morali pri ptujskem prvoligašu narediti strategijo, kako naprej. Vsekakor bodo potrebne kakšne spremembe, in to takšne, ki bodo pomagale Dravi k boljšim igram v prihodnje in tudi boljšim rezultatom. Srečko Lušič (trener Drave): »Po novem porazu je težko reči kaj lepega. V prvem polčasu smo dobili dva zadetka iz naših napak. V drugem polčasu smo hitro znižali in nato še zastreljali enajstmetrovko. To je bil odločilen trenutek tekme. Čestital bi Gorici za zasluženo zmago.« David Breznik Štiri možnosti Od zadnjega reprezentančnega premora (po 6. krogu, 27. avgusta) do danes so nogometaši Drave odigrali 6 tekem. Bilanca je porazna, saj so zabeležili štiri poraze in dva neodločena izida (obakrat z Rudarjem, na prvenstveni in pokalni tekmi). Naslednjo tekmo bodo Ptujčani odigrali 16. oktobra, saj bomo do takrat stiskali pesti za našo izbrano vrsto. Če hočejo prekiniti negativno serijo, morajo do takrat v NK Drava Ptuj izbrati eno od naslednjih treh možnosti (seja UO je potekala včeraj popoldan, op. ur.): 1. zamenjati trenerja (najbolj razširjena metoda poskusa prekinitve serije slabih rezultatov, čeprav ne nujno tudi uspešna, kar dokazujejo rezultati Publikuma po zamenjavi trenerja Pocrnjiča z Ilievskim. S tem bi uprava še najbolj ustregla navijačem, kjer so zahteve po zamenjavi Srečka Lušiča najglasnejše); 2. prekiniti pogodbe z nogometaši, ki niso zadovoljili s svojimi igrami in odnosom do kluba in nadaljevati z mladimi, željnimi dokazovanja. To pomeni tudi korigiranje ciljev iz začetka sezone; 3. kombinacija prvih dveh možnosti (krivda ni nikoli samo na eni strani, ampak so do te situacije privedle obe strani - trener s slabo izbiro igralcev, igralci s slabim odnosom). Možna je sicer še četrta možnost, da se ne bo zgodilo nič od zgoraj navedenega, vendar bi s tem nastali pat položaj le podaljšali do naslednje krize. (Jože Mohorič) Nogomet • 2. SNL Prekinili serijo treh porazov 2. SNL REZULTATI 8. KROGA: Krško - Aluminij 0:0, Zagor- je - Svoboda 1:0 (0:0), Livar - Dravograd 4:0 (2:0), Tinex Šenčur - Triglav 0:5 (0:1), Factor - Dravinia 0:1 (0:0) 1. DRAVINJA 2. S. TRIGLAV 3. ZAGORJE 4. ALUMINIJ 5. FACTOR 6. KRŠKO 8 7. TINEX ŠENČUR 8 8. LIVAR 8 9. DRAVOGRAD 8 •in c\;nDnnA q 6 1 1 3 4 1 3 3 2 3 2 3 3 2 3 2 4 2 2 4 2 2 2 4 1 4 3 one 14:7 19 11:5 13 n 8:8 7:8 10:11 9:13 11:11 8:14 7-n Foto: Črtomir Goznil< Gregor Dončec (Aluminij, rdeči dres) je bil v Ljubljani med najboljšimi nngnmetaši na igrišču. Krško - Aluminij 0:0 ALUMINIJ: Toplak, Čeh, Topolovec, Golob, Vrenko, Mlinarič, Ozim, Dugolin, Re-pina (od 70. Šimenko), Don-čec (od 76. Marinič), Fridauer (od 76. Veselič). Trener: Edin Osmanovič. Nogometaši Aluminija so po treh zaporednih porazih tokrat le osvojili točko in tako prekinili negativno serijo. Tekmo s Krškim so kot gostje igrali v Ljubljani na stadionu za Bežigradom. Nogometaši Aluminija na začetku niso uspeli vzpostaviti kontrole nad potekom tekme, kar je po nekaterih neuspešnih predstavah razumljivo. Ko so se znebili začetne nervoze je igra stekla in že do konca prvega polčasa so si priigrali 2-3 priložnosti, medtem ko so bili igralci Krškega nevarni le iz prekinitev. V nadaljevanju so Kidriča-ni takoj prevzeli pobudo in bili ves drugi polčas boljši nasprotnik. Izmed lepih priložnosti velja omeniti akcijo Dončca in Topolovca, sicer dveh najaktivnejših igralcev, ko se je slednji znašel sam pred vratarjem Golobom, a je ta njegov strel ubranil. Rokomet • 1. A SRL (m, ž) Ptujcanke odločile v prvem, Ormožani v drugem polčasu 1. A SRL - MOŠKI Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko Hiše 29:21 (12:11) JERUZALEM: Dogša (2 obrambi), G. Čudič (20 obramb); M. Horvat 3, Mesa-rec 2, Koražija 13 (5), Bezjak 4, Klemenčič 1, Ivanuša 2, B. Čudič 2 (1), Kosaber 1, D. Horvat 1, Grizolt, Hrnjado- vič, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik Končna visoka zmaga Ormožanov ne daje realne slike dogajanj na parketu športne dvorane na Harde-ku skozi celotno srečanje. Po uvodnem vodstvu domačih s 3:0 in izenačenju na 3:3 se je do 47. minute in izenačenja na 17:17 igralo gol za gol. Gostom je povsem uspelo omrtvičiti hitro igro »jeruza- 1. A SRL - MOŠKI REZULTATI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Ribnica 29:21 (12:11), Rudar Trbovlje - Prevent 37:31 (20:16), Krka Adrla - Slovan 25:25 (13:12), Cimos Koper - Termo 34:25 (18:9), Gorenje - Trimo Trebnje 29:32 (17:14). Sreča- nje Celje Pivovarna Laško - Gold club bo jutri ob 18.30. 1. CELJE PIVO. LAŠKO 3 3 0 0 6 2. CIMOS KOPER 4 3 0 1 6 3. GOLD CLUB 3 3 0 0 6 4. TRIMO TREBNJE 4 2 1 1 5 5. GORENJE 4 2 0 2 4 6. PREVENT 4 2 0 2 4 7. JERUZALEM ORMOŽ 4 2 0 2 4 8. SLOVAN 4 1 2 1 4 9. ADRIA KRKA 4 1 1 2 3 10. TERMO 4 1 0 3 2 11. RUDAR TRBOVLJE 4 1 0 3 2 12. RIBNICA RIKO HIŠE 4 0 0 4 0 1. A SRL - ŽENSKE REZULTATI 4. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Loka kava KSI 39:31 (18 :10), Olimplja - Krim Mercator 19:34 (12:17), Celela Žalec - - Maks Polje 38:30 (21:14), Europrodukt Brežice - Kočevje Anubis 22:31 (10:16), Inna Dolgun - Burja Škofije 33:24 (19:11). Srečanje Izola - Celjske mesnine bo odigrano jutri. 1. KRIM MERCATOR 4 4 0 0 8 2. MERCATOR TENZOR PTUJ 4 3 1 0 7 3. CELEIA ŽALEC 4 3 0 1 6 4. INNA DOLGUN 3 3 0 0 6 5. OLIMPIJA 4 2 0 2 4 6. KOČEVJE ANUBIS 4 2 0 2 4 7. IZOLA 2 1 1 0 3 8. CELJSKE MESNINE 3 1 0 2 2 9. EUROPRODUKT BREŽICE 4 0 1 3 1 10. LOKA KAVA KSI 4 0 1 3 1 11. MAKS POLJE 2 0 0 2 0 12. BURJA ŠKOFIJE 4 0 0 4 0 lemčkov« v napadu, tokrat pa je bila za razliko od prejšnjih tekem obramba ormoških vinarjev boljši del ekipe. V zadnji četrtini tekme so domačini dali vse od sebe, gostje so naredili nekaj napak in s serijo 7:1 je Ormožanom uspelo uiti na neulovljivih 6 zadetkov prednosti, 24:18. Obramba Ormožanov je spet začela delovati neprebojno, v golu je blestel G. Čudič (najboljša predstava v tej sezoni) ter končno je stekel protinapad, kjer je neusmiljeno polnil mrežo nasprotnikov prvi strelec 1. A Telekom lige Koražija. Borbeni gostje ob koncu tekme niso več uspeli slediti ritmu domačim, ki so v kar nekaj primerih povedli z osmimi goli prednosti. Na koncu tekme je domači trener Saša Prapotnik ponudil priložnost rezervistom (Ko-saber, Klemenčič, D. Horvat), ki so jo odlično izkoristili. Mirno in fer tekmo sta zelo slabo sodila sodnika iz Vele- Rokomet • 1. B SRL V znamenju tesnih izidov 1. B SRL - MOŠKI REZULTATI 1. KROGA: Gorišnica - Sviš 26:27, Sevnica - Velika Nedelja 24:25, MIP Gorica Leasing - Atom Krško 26:26, Cerklje - Do-bova 31:34, Dol TKI Hrastnik - Pekarna Grosuplje 38:31, Istrabenz PLINI Izola - Mitol Sežana 28:25. Gorišnica - Sviš 26:27 (13:11) GORIŠNICA: Valenko, M. Kelenc, D. Kelenc, Golob, Kotar, N. Sok, Žuran 2, Lozin-šek 5, Buzeti 3, Štrbal, T. Sok 3 (2), Vincek 4, Halilovič 3, Pisar 6. V Gorišnici so gledalci videli dobro rokometno predstavo na začetku tekmovanja v 1. B SRL. Gostje, sicer lanskoletni prvoligaši, so veljali proti močno pomlajeni domači ekipi za favorita in na koncu prišli do zmage, vendar srečno in spretno. Veličina in moč gostov domačih rokometašev nič ni motila, saj so krenili zelo odločno v to srečanje. Dobra igra v obrambi in solidna v napadu sta pomenili vodstvo domačih rokometašev od vsega začetka srečanja, vendar pa ta njihova prednost ni bila nikoli višja od dveh zadetkov. V 51. minuti se je tekma praktično začela razpletati gostom v prid. Pri vodstvu Gorišnice 22:19 so domačini imeli priložnost, da povedejo s štirimi zadetki prednosti, vendar so naredili napako. Sledilo je nekaj slabših minut domačinov, izkušeni gostje pa so to znali izkoristiti in so z delnim rezultatom 1:7 povedli 23:26. Gorišničani se niso predali in v samem zaključku srečanja so imeli zadnji napad za izenačenje in priložnost za osvojitev vsaj točke, vendar sta sodnika do-sodila prekršek v napadu in priložnost za točko je splavala po vodi. Kljub temu da so rokome-taši Gorišnice ostali praznih Foto: Črtomir Goznik Živa Kalan (Mercator Tenzor Ptuj) je na tekmi z Loko Kavo dobro igrala predvsem v obrambi. Niko Klemenčič (Jeruzalem Ormož) je dosegel svoj prvi zadetek v 1. A SRL. rok v uvodnem srečanju 1. B SRL pa se s takšno igro ni potrebno bati za uresničitev njihovih želja, ki segajo v sredino prvenstvene razpredelnice. Pri domačih so tokrat izstopali vratar Valenko s šestnajstimi obrambami, pa izkušeni Pisar in Lozišek. Danilo Klajnšek Sevnica - Velika Nedelja 24:25 (12:11) VELIKA NEDELJA: Ko- vačec (8 obramb), Klemen-čič; Mesarec 3, Kukec 3(2), Cvetko, M. Špindler, Krabo-nja 1, Planinc 4(1), Šoštarič, Ivančič 8(2), Vrečar, Korpar 2, Hanželič 4, Kokol. Trener: Ivan Hrupič. V derbiju 1. kroga 1. B-lige so Nedeljčani na vročem igrišču v Sevnici prišli do pomembnih točk. Še trinajst minut pred koncem je rokome-tašem Velike Nedelje slabo kazalo, saj so domačini vodili s 5 zadetki, 21:16. Serija s 6:0 in prevzem vodstva z 22:21 nja, Kočevar in Vrečar. Gregor Čudič: »Do 47. minute so se borbeni Ribni-čani enakopravno kosali z nami, nato pa je pretehtala naša boljša pripravljenost. V končnici tekme smo izgledali kot ekipa iz prejšnje sezone in smo zasluženo prišli do pomembnih točk. S svojo predstavo sem končno zadovoljen, izpostavil pa bi naš kolektiv, ki je prigaral nove točke. Brez kolektiva nam to ne bi uspelo.« Uroš Krstič 1. A SRL - ŽENSKE Mercator Tenzor - Loka Kava 39:30 (18:10) MERCATOR TENZOR: Rajšič, Hameršak, Majcen 1, Šijanec 5, Prapotnik, Ciora 6, Derčar 15, Ramšak 2, Strmšek 4, Lazarev, Kalan, Brumen 4, Murko 2, Kelenc, Muršec Niz zmag igralk Mercatorja Tenzorja se nadaljuje, saj so v soboto premagale ekipo Loka Kave iz Škofje Loke. Tekma je bila izredno dinamična, saj sta varovance trenerja Hru-piča vrnila v igro za zmago, v zaključku tekme je Kovačec še zaustavil sedemmetrovko Sevničanov in zmaga je odpotovala k Veliki Nedelji. V soboto se pri Veliki Nedelji obeta še en velik derbi, saj v goste prihaja SVIŠ iz Ivančne Gorice. UK 2. SRL VZHOD - MOŠKI REZULTATI 2. KROGA: Arcont Radgona - Aleš Praznik 34:36, Črnomelj - Šmartno 99 24:19. V tem krogu je Drava Ptuj bila prosta. 1. B SRL - ŽENSKE Ptuj - Sežana 24:34 (12:21) ŽRK PTUJ: Žvegla, Šincek 2, Zorli 4, Cizerl 2, Senjor, Sok 5, Leben 2, Štumbergar 2, Korpar 2, Manuela Ozmec 2, Ivanuša, Novak 1, Verban-čič 1, Manja Ozmec 1. Trener: Milan Baklan Mlade ptujske rokometaši-ce so še tretjič sklonjenih glav zapustila igrišče. Gostje so že na začetku naredile prednost devetih zadetkov (2:11) v svojo korist in jo znale do konca srečanja tudi obdržati. Danilo Klajnšek je bil takšen taktičen načrt domačega trenerja Nena Po-točnjak, ki je želel s hitro igro utrudil gostujočo ekipo, ki je igrala večino tekme le z osmimi igralkami. V nervoznem začetku sta bili glavni igralki na igrišču vratarki Darja Rajšič pri trgovkah in Maja Grudnik pri 'ljubiteljicah kave'. Prvo večjo prednost so si domačinke priigrale šele v 20. minuti, ko je bil rezultat 10:6 in je bil plod predvsem dobre igre v obrambi v sistemu 6-0. Potem je sledilo obdobje, ko sta obe ekipi naredili preveč tehničnih napak in kar pet minut nismo videli zadetka, kar je razjezilo oba trenerja. Nato pa se je začel šov Mojce Derčar, ki je iz protinapadov dosegla nekaj lahkih zadetkov. Ob koncu polčasu pa so domače igralke poklonile čudovito akcijo gledalcem, saj sta Ana Mihaela Ciora in Der-čarjeva odigrali atraktivno akcijo, imenovano ''cepelin''. Tudi v drugem delu so igralke Mercatorja Tenzorja v glavnem nadzorovale izid in vodile tudi že za enajst zadet- kov razlike. V drugem delu se je s svojo borbenostjo in realizacijo izkazala pri domačinkah Meta Šijanec, medtem ko sta bili po poškodbi Helene Horvat pri gostjah najboljši igralki na srečanju Maja Breznik (zadela je sedemkrat) in Petra Fireder. Ob koncu tekme je domači trener dal priložnost tudi mlajšim igralkam, ki so svojo priložnost dobro izkoristile. To je bila tretja zaporedna zmaga trgovk, ki s tem ostajajo pod vrhom prvenstvene lestvice in njihove igre bodo v prihodnje prav gotovo pritegnile še več ljubiteljev rokometa v športno dvorano Center. Meta Šijanec: »Zabeležile smo novo zmago, za katero smo se morale zelo potruditi predvsem v obrambi. Ekipa Loka Kava je vsekakor dobra ekipa z dobrimi posameznicami. Nam je uspelo narediti razliko v zadetkih v prvem polčasu in v drugem smo jo samo še zadržale s hitro in agresivno igro. To tekmo je torej odločila naša trdna obramba, odlična vratarka in dolga klop.« David Breznik Judo • EP za mladince Šimenko deveti na EP Ptujski judoist do 100 kg Jože Šimenko je naredil rezultat kariere, potem ko je na minulem mladinskem Evropskem prvenstvu v Zagrebu osvojil odlično 9. mesto. Uvodni boj je dobil brez boja zaradi poškodbe nasprotnika, v drugem krogu pa se je pomeril z domačinom Tomislavom Džekom in ga premagal z metom na ippon 10:0. V tretjem, odločilnem boju za vstop v polfinale je izgubil z ipponom z Cyrillom Jože Šimenko Maretom iz Francije, v repa-sažu pa še z Romunom Ioan Tabanom. »Pred prvenstvom sem pričakoval dve zmagi in uvrstitev med prvih devet, kar mi je tudi uspelo, zato sem zelo zadovoljen. Z nekoliko več sreče bi lahko bil tudi v polfi-nalu, vendar se izkušeni Francoz ni dal presenetiti,« je po bojih dejal Jože Šimenko. Lea Murko (JK Drava) je v prvem dvoboju do 70 kg izgubila proti Britanki Sally Conway, le-ta pa kasneje z zmagovalko kategorije Nemko Kirstin Thiele, tako da je Lea ostala brez repasažnih dvobojev in s tem možnosti za vidnejšo uvrstitev. Edino slovensko medaljo -srebro - je osvojil Rok Drak-šič (JK Sankaku) v kategoriji do 60 kg. Rezultati do 100 kg: 1. LTU, Egidius Zilinskas, 2. RUS, Alexander Moiseev, 3. FRA, Cyril Maret, 3. GER, Tino Bierau, ... 9. SLO, Jože Šimenko Sebi Kolednik Foto: UK Foto: SK Strelstvo • 24-urni strelski maraton Brata Simonic v Guinnessovo knjigo rekordov Na 24-urnem strelskem maratonu z zračno pištolo v Brežicah sta prvo mesto osvojila brata Boštjan in Simon Simo-nič iz strelskega kluba Kidričevo. S 13.489 krogi sta za 35 krogov izboljšala lanskoletni dosežek brežiških tekmovalcev Roberta Ferenčaka in Roberta Kranjca. Brata Simonič sta se kot nova rekorderja s tem vpisala v Guinnessovo knjigo. Zmagovalca sta sicer prišla v vodstvo že po dveh urah streljanja ter neprekinjeno vodila do konca. Vrednost vsakega njunega posamičnega zadetka je bila 9,3 kroga, lanskoletna povprečna vrednost pa 9,28 kroga. Sicer pa je bila letošnja zasedba strelskega maratona v Brežicah izredno močna, saj sta v trojici dvojk nastopila tudi lanska zmagovalca ter Peter Tkalec, ki je letos osvojil že pet najvišjih državnih naslovov, in Andrej Brunšek, oba iz Rečice pri Laškem. Strelski klub Brežice, ki v teh dneh proslavlja 40-letnico obstoja, je izredno psihično in fizično stresno tekmovanje izvedel nadvse uspešno. Oba strelska para, ki sta na takšnem maratonu sodelovala prvič, sta priznala, da ju je dogajanje presenetilo, saj Foto: Simeon Gonc Presrečna in utrujena zmagovalca brata Boštjan in Simon Simo-nič, ki se bosta s tem dosežkom vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov! tako napornega nastopa nista pričakovala. Boštjan Simonič: »Bilo je zelo naporno. Med 24-ur-nim streljanjem smo spoznali nove dimenzije tega športa, prisotna je bila velika fizična in psihična utrujenost, kar se je na koncu poznalo s slabšim rezultatom v zadnjih dveh serijah (543, 540), vseeno pa nam je uspelo popraviti že prej odlični dosežek dveh Robertov in postaviti nov sveto- vni rekord.« Simon Simonič: »Streljanje je bilo res zelo naporno, dejansko nisva vedela, v kaj se spuščava. Zdržala sva, srečna sva, da sva dosegla najin cilj, ki je bil izboljšanje prejšnjega rekorda. Čeprav sem bolj utrujen psihično kot fizično, sem pripravljen drugo leto ponoviti maraton, če bo treba.« Sta, Simeon Gonc Namizni tenis • 10. memorial Urha Straška Zmagala Zafošnik in Rahutinova Namiznoteniški klub Ptuj je v nedeljo na Ptuju v športni dvorani Center organiziral 10. memorialni turnir Urha Straška v namiznem tenisu. Na njem je nastopilo 53 igralcev in 16 igralk iz štirinajstih slovenskih klubov. Najboljše igre so skozi turnir pokazali pri moških Gregor Zafošnik, Jure Slatinšek, Robson Smre-kar in Miran Solar. V finalu je Grega Zafošnik, sicer Ptujčan, ki igra za Maribor, pokazal boljšo igro od Slatinška in je zmagal s 4:2 v nizih. Pri ženskah so se v polfinale uvrstile Špela Lukner, Katja Tomažič, Breda Mojsilovič in Kristina Rahutin. Slednja je bila v pol-finalu boljša od Ptujčanke Brede Mojsilovič. Rahutina je v finalu vodila že s 3:0 v nizih proti Tomažinovi, a je ta izid izenačila. Primorka pa se je v odločilnem nizu le zbrala in zasluženo zmagala na turnirju. Domače vrste so pri moških zastopali Luka Rebek, Jan Janžekovič, Nejc Janžeko-vič, Darko Drčič, Bojan Pavič, Urban Ovčar in Danilo Piljak. Pri ženskah pa sta igrali Breda Mojsilovič in Vesna Terbuc. Turnir je lepo uspel, le ljubiteljev namiznega tenisa je bilo v športni dvorani Center na Ptuju manj od pričakovanega. Rezultati: Moški: Polfinale: Gregor Zafošnik (ŽNTK Maribor) - Miran Solar (Ljutomer) 4:0; Robson Smrekar (Melamin) - Jure Sla-tinšek (Velenje) 1:4 Finale: Zafošnik - Slatin- šek 4:2 Ženske: Polfinale: Špela Lukner (Prevent Radlje) - Katja To-mažič (Prevent Radlje) 2:4; Breda Mojsilovič (Ptuj) - Kristina Rahutin (Izola) 1:4 Finale: Tomažič - Rahutin 3:4 David Breznik Atletske novičke Laura Pajtler izboljšala 14 let star rekord Jolande Čeplak Troboj pionirskih reprezentanc Hrvaške, Madžarske in Slovenije V soboto je na troboju pionirskih atletskih reprezentanc Hrvaške, Madžarske in Slovenije na Reki odlično nastopila Laura Pajtler iz Atletskega kluba Keor Ptuj. Uresničile so se napovedi njenega trenerja Franca Ivančiča, da je Laura sposobna na 600 metrov v idealnih razmerah teči bolje od štirinajst let starega državnega rekorda za pionirke, ki je bil do sedaj v lasti naše šampionke Jolande Čeplak. Svoj razkošen tekaški talent, odlično pripravljenost in tekmovanje v močni mednarodni konkurenci je Laura lepo izkoristila. V veliko pomoč pri rekordnem teku ji je bila izjemna Hrvatica Antonija Žalac, ki je bila na koncu močnejša od nje. Najboljša slovenska znamka za atletinje do petnajstega leta starosti sedaj znaša 1:33,55, kar je za 19 stotink sekunde bolje od Čeplakove. Državni rekord je vrhunec letošnjih Laurinih uspehov, ki so se začeli z naslovom državne šolske prvakinje na 1000 metrov in nadaljevali z dvema državnima naslovoma na 600 in 1000 metrov v pionirski konkurenci. Novi veliki up ptujske atletike čaka sedaj slab mesec aktivnega počitka, potem pa bo začela priprave za naslednjo sezono, ko bo prestopila v mladinske vrste. V dresu državne reprezentance sta nastopila še dva Ptujčana, Mitja Horvat in Rok Grdina. Mitja je tekel na 300 metrov in s časom 37,94 sekunde zasedel peto mesto. Prav tako peti je bil Rok na 100 metrov z ovirami, kjer je svojo osebno znamko izboljšal kar za dobre pol sekunde na 14,28 sekunde. Z reprezentančnim tekmovanjem se Foto: UE Laura Pajtler s trenerjem Francem Ivančičem je končala uspešna sezona za Atletski klub Keor Ptuj v pionirski kategoriji. DP v mnogoboju Prejšnji konec tedna so v Brežicah organizirali državno prvenstvo v mnogobojih za vse kategorije. S srebrno kolajno se je iz dvodnevnega tekmovanja v osmeroboju za pionirje vrnil Rok Grdina, Jasmina Belšak pa je bila sedma v sedmeroboju za pionirke. Nadarjeni mladi ptujski atlet je moral priznati premoč le letošnjemu državnemu rekorderju na 100 metrov, Kranjčanu Rožletu Mihlečiču. Na koncu težavnega atletskega tekmovanja je razlika med tekmecema znašala 140 točk, oba sta se zelo približala državnemu rekordu, Rok pa je dosegel osebnega s 4976 točkami. Kljub temu da si discipline sledijo ena za drugo, štiri na dan, je skupno nanizal kar pet osebnih rekordov v posameznih disciplinah. V višino je skočil odličnih 183 centimetrov, za 100 metrov z ovirami je porabil 14,84 sekunde, štirikilogramsko kroglo je sunil 12,73 metra, za Foto: Črtomir Goznik Gregor Zafošnik (ŽNTK Maribor) je zmagal v konkurenci 53 na-miznotenisačev na 10. Urhovem memorialu. Košarka • 2. SKL - vzhod Ptujčane čaka težko delo V soboto se v domači gimnazijski telovadnici z uvodno tekmo proti Rušam prične sezona za ptujske košarkarje, ki tudi letos nastopajo v 2. SKL - vzhod. V konkurenci desetih ekip bodo Ptujčani nastopali z močno pomlajeno in spremenjeno ekipo, saj so domala vsi ključni igralci iz prejšnje sezone končali kariero ali pa so prestopili v druge slovenske klube. Za ptujsko izbrano vrsto je boleč predvsem odhod mladih in obetavnih igralcev ter slovenskih reprezentantov v mlajših kategorijah. Ervin Kanlič in Miha Sajko bosta to sezono nosila dres prvoligaša iz Šentjurja, Peter Marčič bo igral za KK Pivovarna Laško, Siniša Bilić pa za ljubljanski klub Geoplin Slovan. Od lanske začetne peterke ostaja le Marko Ferme, Holc, Bien, Hor- vat, Kneževič in Majal bodo letos imeli precej večjo minu-tažo kot v preteklosti. Zaradi skromnih finančnih sredstev je moral Zlatko Marčič, ki ostaja na mestu trenerja članske, mladinske ter kadetske ekipe, članski ekipi priključi- Zlatko Marčič, trener KK Ptuj mnogobojce najtežjih 1000 metrov je zmogel v 3:10,06, zelo pa se je izkazal na 300 metrov z 38,5 sekunde. V preostalih disciplinah je držal visoko raven rezultatov - 570 centimetrov v skoku v daljino, 7,81 sekunde na 60 metrov, 600-gramsko kopje je zalučal 47,32 metra. Rokov dosežek velja posebej pohvaliti, saj mnogoboj med poznavalci atletike velja za kraljevsko disciplino, ki je krivično odrinjena na rob medijskega zanimanja. Atletski klub Keor Ptuj je imel na tekmovanju tudi predstavnico pri pionirkah, Jasmino Belšak, ki se je najbolje odrezala v teku na 100 metrov (13,98 sekunde) in v skoku v višino s 146 centimetri. Pokal evropskih klubskih prvakov za mladince Nina Kolarič je v soboto okrepila vrste ljubljanskega atletskega kluba Kronos na Pokalu evropskih klubskih prvakov za mladince - skupina C, ki je potekalo v švicarskem Frauenfeldu. Z zmagama v skoku v daljino in troskoku je kot najboljša posameznica izdatno pripomogla k zmagi ženske vrste Kronosa, ki je s tem napredoval višje v sistemu tekmovanja, v skupino B. V daljino je Nina skočila 584 centimetrov, kar je bil najboljši rezultat v tehničnih disciplinah na tekmovanju, v troskoku pa je slavila z 11,53 metra. S tem je postavila piko na i odlični letošnji sezoni, ki bo ostala v spominu s trinajstim mestom na mladinskem evropskem prvenstvu. Uroš Esih ti še fante iz mlajših selekcij: Lubaj, Metličar, Peter Ferme, Rus in Kramberger so še mladinci, Kotnik in Avguštin pa kadeta. Igral bo še Šarič, iz mladinske ekipe košarkaške šole Maria Primorca iz Maribora bosta posojena Cej in Gavrič. Marčič se zaveda, da ga čaka težko delo, če hočejo izpolniti zastavljene cilje: "Igrali bomo s ciljem obstanka v drugi ligi. Koliko sem spremljal dogajanje v drugih klubih lige v poletnem času, so se večinoma vsi okrepili, pri nas je situacija obrnjena. Manjkajo nam visoki in predvsem izkušeni igralci, povprečna starost ekipe ni niti devetnajst let. Ne zaradi naše krivde smo treninge začeli nekoliko kasneje, zato še nismo optimalno pripravljeni in uigrani. Zaradi tega nam manjka tudi nekaj prijateljskih tekem, kar se bo na začetku sezone vsekakor poznalo, vendar upamo na najboljše." Uroš Gramc Foto: UG Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj Nova zmaga Stojnčanov, Zavrč tone . ■■ FOTO: Črtomir Goznik Ekipa Vidma (na fotografiji) je trenutno na 4. mestu v 1. ligi MNZ Ptuj; v soboto so remiziraii na gostovanju v Podvincih. 3. SNL - VZHOD REZULTATI 8. KROGA: Zavrč - Kovinar Štore 1:1, Ma-lečnik - Holermuos Ormož 1:1, Tišina - Stojnci 1:2, Paloma - Pohorje 0:0, Beltinci - Čren-šovci 0:3, Mura 05 - Veržej 2:0, Železničar - Šmarje pri Jelšah 4:0. 1. MURA 05 8 6 1 1 20:3 19 2. PALOMA 8 5 2 1 16:7 17 3. ČRENŠOVCI 8 5 0 3 10:9 15 4. STOJNCI 8 4 2 2 15:10 14 5. ŽELEZNIČAR 8 4 2 2 14:13 14 6. ZAVRČ 8 4 13 12:8 13 7. KOVINAR ŠTORE 7 3 3 1 11.3 12 8. POHORJE 8 3 3 2 9:9 12 9. ŠMARJE 8 2 4 2 5:9 10 10. VERŽEJ 8 2 2 4 7:12 8 11. TIŠINA 8 2 1 5 11:16 7 12. MALEČNIK 8 1 2 5 8.16 5 13. HOL. ORMOŽ 8 0 4 4 5:12 4 14. BELTINCI 7 0 1 6 5:21 1 V osmem krogu so vsekakor najbolj zadovoljni pri soboški Muri, ki so z zmago ponovno sami na vrhu prvenstvene razpredelnice, z dvema točkama naskoka pred Palomo, ki je na svojem igrišču proti Pohorju iztržila samo točko, podobno kot lanskoletni prvaki iz Zavrča. Čeprav se je praktično vso srečanje igralo na polovici igrišča, ki so ga branili igralci iz Štor, in so si domačini ustvarili veliko priložnosti za zadetek, so dosegli samo en zadetek, v 66. minuti pa Matej Golob ni zadel celo z 11-metrovke. Za nameček so domačini v 77. minuti ostali brez Denisa Kuserbanja, ki je prejel dva rumena kartona in je konec srečanja pričakal pod tuši. S samo osvojeno točko pa Zavrčani izgubljajo stik z vodečima moštvoma. Stojnčanom je zmaga nad Za-vrčem v minulem krogu očitno dala krila, saj so na vročem gostovanju v Tišini osvojili nove tri točke in se zavihteli na četrto mesto. Zadetka Mateja Mura-ta in Simona Krepeka sta bila dovolj za ponovno veselje. V derbiju ekip iz spodnjega dela prvenstva v Malečniku je domačinom in gostom iz Ormoža pripadla vsakemu po točka. Ormoški gradbeniki so hitro dosegli zadetek, vendar je domačim še v prvem polčasu uspelo izenačiti. Ormožani in Beltinčani sta še edini moštvi, ki nista uspeli slaviti v dosedanjih osmih odigranih krogih. ZAVRČ - KOVINAR ŠTORE 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Golob (22), 1:1 Perpar (58) ZAVRČ: Dukarič, Frangež, Zdelar, Lenart, Meznarič, Kokot, Kuserbanj, Murko, Golob, Letonja, Poštrak (od 76. Fridl). Trener: Miran Emeršič. TIŠINA - STOJNCI 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Murat (63), 0:2 Krepek (71), 1:2 Serdt (91) STOJNCI: Gabrovec, Rižnar, Rumež, Janžekovič, D. Vilčnik, A. Vilčnik, Milošič, Krepek, Murat (od 63. B. Bezjak), Žni-darič (od 78. Pernek), Gaiser. Trener: Miran Klajderič. MALEČNIK - HOLERMUOS ORMOŽ 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Juršek (11), 1:1 Đakovič (39) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Novak, Prapotnik, Habrun, Horvat, Zidarič (od 26. David Ropoša), Lesjak, Ko-lenc, Zadravec, Juršek (od 90. Damjan Ropoša), Kolarič (od 64. Bezjak). Trener: Drago Po-savec. ŠTAJERSKA LIGA REZULTATI 8. KROGA: Dornava - Zreče 0:1, Mons Claudius - Gerečja vas Unukšped 0:0, Brunšvik - Tehnotim Pesnica 3:1, Peca - Oplotnica 3:1, AJM Kungota - Šentilj Jarenina 1:2, Šoštanj - Mali šampion 2:1 Bistrica - MU Šentjur 3:6. 1. ŠOŠTANJ 8 6 1 1 25.10 19 2. ŠENTILJ JAR. 8 5 2 1 15.10 17 3. OPLOTNICA 8 5 1 2 17:11 16 4. MU ŠENTJUR 8 4 3 1 20:10 15 5. AJM KUNGOTA 8 4 2 2 14:11 14 6. ZREČE 8 4 13 14:10 13 7. PECA 8 4 0 4 10:14 12 8. GEREČJA VAS 8 3 2 3 5:5 11 9. DORNAVA 8 3 0 5 9:11 9 10. BRUNŠVIK 8 2 2 4 12:16 8 11. TEH. PESNICA 8 2 1 5 11:19 7 12. BISTRICA 8 2 1 5 11:26 7 13. MONS C^UD. 8 1 3 4 10:13 6 14. M. ŠAMPION 8 1 1 6 9:16 4 Osmi krog Štajerske lige ni prinesel večjih sprememb na lestvici. Vodeči Šoštanj je zmagal in zadržal prvo mesto. Srečanje v Slovenski Bistrici je zadovoljilo gledalce, saj so videli kar devet zadetkov, na žalost pol ducata v domači mreži, kar pomeni, da je velika kriza še vedno prisotna in da se bodo iz nje bistriški nogometaši težko izkopali. Dornava je proti Zre-čam izgubila na svojem igrišču, kar je manj, kot so domačini pričakovali, saj bi jim zmaga veliko pripomogla za mirnejše nadaljevanje prvenstva. Še najbolj so lahko zadovoljni vijoličasti iz Gerečje vasi, ki so si v Rogatcu priigrali točko. DORNAVA - ZREČE 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Tirovič (56 iz 11-m) DORNAVA: Hrga, J. Ratek, Serdinšek, Jurič, Kokol (od 63, Janžekovič), Novak (od 63. Šuen), Belšak, Cvetko (od 26. K. Ratek), Jurišič, Trunk. Trener: Metod Verle MONS CLAUDIUS - GEREČJA VAS UNUKŠPED 0:0 GEREČJA VAS UNUK-ŠPED: Vogrinec, Sagadin, Sla-ček, Ciglar, Kaisesberger, Hab-janič, Ducman, Kokot, Vtič, Sel ( od 46. Krajnc), Novak ( od 70. Jakopec). Trener: Ivan Ornik BISTRICA - MU ŠENTJUR 3:6 (1:3) STRELCI: 1:0 Stegne (11), 1:1 Džaferovič (13. iz 11m), 1:2 Džaferovič (29), 1:3 Korun (33), 1:4 Džaferovič (47), 2:4 Hrušman (51), 2:5 Novak (55), 2:6 Zagmajster (57), 3:6 Polja-nec (70) BISTRICA: Šipek, Hajšek, Kopše, Jelenko, Robar, Simon-čič, Leva, Stegne, Poljanec, Mergeduš, Drosk. Trener: Robert Pečnik 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 6. KROGA: Boč - Slovenja vas Zlatoličje 1:0, Hajdina - Apače 3:1, Podvinci - Videm 1:1, Središče - Mark 69 Rogoznica 0:1, Bukovci - Skorba 4:1, Gorišnica - Cir-kulane 3:1 1. HAJDINA 6 6 0 0 19:3 18 2. SKORBA 6 4 0 2 14:13 12 3. GORIŠNICA 6 4 0 2 14:13 12 4. VIDEM 6 3 2 1 7:3 11 5. PODVINCI 6 3 12 14:12 10 6. APAČE 6 3 0 3 13:12 9 7. ROGOZNICA 6 3 0 3 10:9 9 8. SLOVENJA VAS 6 2 1 3 7:10 7 9. BUKOVCI 6 2 0 4 10:11 6 10. BOČ 6 2 0 4 4:9 6 11. SREDIŠČE 6 10 5 10:18 3 12. CIRKU^NE 6 1 0 5 7:16 3 BOČ - SLOVENJA VAS ZLATOLIČJE 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Berglez (10) PODVINCI - VIDEM 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Šeliga (54), 1:1 Petrovič (85) HAJDINA - APAČE 3:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Hotko (23. iz 11m), 2:0 Pihler (30), 2:1 B. Ba-uman (38), 3:1 Pacher (78) SREDIŠČE - MARK 69 ROGOZNICA 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Strelec (12) GORIŠNICA - CIRKULANE 3:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Brodnjak (31), 2:0 Donaj (43), 2:1 Obran (81), 3:1 Kvar (84) BUKOVCI - SKORBA 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Zemljarič (35), 2:0 Kozel (47), 3:0 Zem-ljarič (64), 3:1 Krajnc (69), 4:1 Vajda (89) 2. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 5. KROGA: Tr- žec - Lovrenc 2:1, Pragersko -Zgornja Polskava 2:2, Leskovec - Grajena 3:1, Podlehnik - Haj-doše 1:1, Markovci - Spodnja Polskava 1:0 1. LESKOVEC 5 3 2 0 10:6 11 2. MARKOVCI 5 3 11 7:4 10 3. ZG. POLSKAVA 5 3 11 8:6 10 4. PODLEHNIK 5 2 2 1 11:3 8 5. SP. POLSKAVA 5 2 12 10:7 7 6. LOVRENC 5 1 3 1 5:4 6 7. HAJDOŠE 5 1 3 1 10:12 6 8. GRAJENA 5 113 5:14 4 9. TRŽEC 5 1 0 4 6:13 3 10. PRAGERSKO 5 0 2 3 7:10 2 MARKOVCI - SPODNJA POLSKAVA 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Štrafela (51) PRAGERSKO - ZGORNJA POLSKAVA 2:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Klajderič (9), 0:2 Plošinjak (55), 1.2 Lončarič (60 iz 11-m), 2:2 Lončarič (93 iz 11-m) TRŽEC - LOVRENC 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Vek (10), 2:0 Gabrovec (19), 2:1 Godec (83) LESKOVEC - GRAJENA 3:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Merc (10), 1:1 Kukovec (26), 2:1 Emeršič (77), 3:1 Vindiš (80) PODLEHNIK - HAJDOŠE 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Kodrič (6), 1:1 Železnik (39) VETERANSKI LIGI ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 5. KROGA: Lovrenc - Boč 1:1, Apače - Polskava 1:4, Prepolje - Hajdina 1:4, Pragersko - Skorba 1:3 1. HAJDINA 5 4 0 1 11:3 12 2. PRAGERSKO 5 4 0 1 12:5 12 3. LOVRENC 5 2 2 1 6:6 8 4. SKORBA 5 2 12 14:9 7 5. POLSKAVA 5 13 1 10:8 6 6. BOČ 5 1 2 2 6:9 5 7. APAČE 5 113 7:16 4 8. PREPOLJE 5 0 1 4 4:14 1 VZHODNA SKUPINA REZULTATI 5. KROGA: Gorišnica - Grajena 3:0, Sava-ria Rogoznica - Dornava 3:0, Tržec - Leskovec. 1. MARKOVCI 4 3 10 11:2 10 2. DORNAVA 4 3 0 1 7:4 9 3. GORIŠNICA 4 2 0 2 8:5 6 4. TRŽEC 4 1 2 1 9:7 5 5. S. ROGOZNICA 4 12 1 9:8 5 6. LESKOVEC 5 1 2 2 6:11 5 7. GRAJENA 5 0 1 4 1:14 1 Danilo Klajnšek Športni napovednik KOLESARSTVO V sredo in četrtek se bo na velodromu v Češči vasi pri Novem mestu odvijalo državno prvenstvo v kolesarstvu, na katerem bodo nastopili kolesarji KK Perutnina Ptuj in TBP Lenart iz mladinskih in članskih vrst. NOGOMET POKAL MNZ PTUJ - ČLANI 1/4 FINALA Pari (tekme bodo odigrane v sredo, 5. 10., ob 16. uri): Aluminij - Hajdina, Zavrč - Apače, Oplotnica - Dornava, Gorišnica - Stojnci. ATLETIKA VPIS V ATLETSKO ŠOLO MIRKA VINDIŠA Vpis otrok od prvega do devetega razreda osnovne šole poteka vsak torek ob 17.30 in vsak petek ob 17. uri na Mestnem stadionu Ptuj. Otroci so razporejeni v starostne skupine, za vadbo pa skrbijo štirje vaditelji pod strokovnim vodstvom profesionalnega atletskega trenerja v AK Keor Ptuj Aleša Bezjaka. Vadba poteka dvakrat tedensko po dve šolski uri in je prilagojena sposobnostim in željam otrok. Vadnina, ki vključuje tudi udeležbo na tekmovanjih, zanaša tri tisočake na mesec. V primeru slabega vremena se vadba prestavi v novozgrajeno atletsko dvorano pod tribunami. NOGOMET OBVESTILO ZA JAVNOST Brez publike in navijačev ni nogometa, zato vas vabimo, da se vpišete v navijaško skupino NK Drava Ptuj, vsak četrtek in petek na Mestnem stadionu od 18. do 19. ure. Člani imajo posebne ugodnosti. (NK Drava) Mali nogomet • 1. SLMN Tomaž do prve točke Tomaž - TP Bronx Koper 2:2 (1:1) Strelci: 0:1 Struna (5), 1:1 Goričan (13), 2:1 Struna (31-ag), 2:2 Janjič (34). Tomaž: Bedrač, Magdič, Školiber, Miklašič, Bohinec, Gašparič, Kamenšek, Janžeko-vič, Goričan, Lah, Razlag, Mar. Trener: Rajko Zemljič Igralec tekme: David Gori-čan (Tomaž) Vrnitev Tomaža v 1. ligo po sezoni 2002/03 je v športno dvorano na Hardeku privabila okrog 150 gledalcev. Ti so dvorano po prikazani igri obeh moštev zapuščali več kot zadovoljni. Tudi končni izid tekme 2. kroga je realna in pravična slika odnosov na igrišču, čeprav sta bili obe ekipi blizu osvojitve celega plena. Domačini so pričeli nekoliko sramežljivo in Struna je goste v 5. minuti po hitro izigrani akciji pripeljal v vodstvo. Nato so se prebudili domačini, ki imajo letos ekipo sestavljeno iz kombinacije izkušenih (Bedrač, Magdič, Gašparič, Kamenšek, Školiber, Lah, Bohinec) in mladih perspektivnih malonogo-metašev (Goričan, Janžekovič, Miklašič, Mar). Kljub pritisku Tomaža je vratar gostov Štefan-čič uspel mrežo ohraniti nedotaknjeno. V 11. minuti so gostje izigrali domačine, Šarkanj se je sam znašel pred Bedračem, ki pa je izvrstno reagiral in strel ubranil. Sledil je najlepši trenutek srečanja in izenačenje na 1:1. Pred kazenskim prostorom je Goričan preigral svojega čuvaja in nato močno s pomočjo prečnika ter nato še vratnice zatresel mrežo Koprčanov. Takoj zatem je najboljši mož tekme Goričan zapravil stood- FOTO: UK David Goričan (KMN Tomaž) stotno priložnost za vodstvo Tomaža. Pred odhodom na odmor je domača »hobotnica« ukrotila še strel Janjiča z 10 metrov po šestem akumuliranem prekršku Prlekov. Drugi polčas je bil še bolj zanimiv, priložnosti so se kar vrstile. V vrstah gostov se je razigral izjemni »dribler« Gr-želj, toda povedli so domačini. Vratar Bedrač je z nogo poslal žogo iz svojega kazenskega prostora pred nasprotna vrata, kjer je Struna zadel lastno mrežo. Štiri minute kasneje je Grželj po izrednem preigra-vanju našel samega Janjiča, ki je nato z devetih metrov zadel zgornji del mreže domačih vrat. Do konca tekme so se namesto mrež tresle vratnice. Najprej jo je pri domačih zadel Kamenšek in nato pri gostih še Vujič. V 39. minuti je Školiber s štirih metrov zgrešil tako rekoč nemogoče, v sami končnici tekme pa je Bedrač zaustavil še nevaren poskus Grželja, bivšega igralca velikega nogometa pri ajdovskem Primorju in tako je ostalo pri delitvi točk. Uroš Krstič Odbojka • 1. DOL (ž) REZULTATI 2. KROGA: 1. NOVA KBM BRANIK 2 2 0 6 Šentvid - Luka Koper 1:3, 2. SLOVING VENUS VITAL 2 2 0 5 Nova KBM Branik - Jesenice 3. CPK HITACHI IZO^ 2 113 Bled 3:0, CPK Hitachi Izola 4. LUKA KOPER 2 1 1 3 - Sloving Venus Vital 1:3. V 5. BENEDIKT 10 11 tem krogu je bila prosta ekipa 6. ŠENTVID 1 0 1 1 Benedikta. 7. JESENICE BLED 2 0 2 0 AvtoD^M Zmerna prenova Oplove vectre Opel vectra je bila vedno med bolj uspešnimi hišnimi avtomobili, saj so jo od leta 2002 izdelali že v več kot 600.000 primerkih. S pomladitvijo vectre pa želijo nadaljevati tradicijo uspešne prodaje v srednjem avtomobilskem razredu. In težko bi rekli, da jim omenjeno ne bo uspelo, kajti avtomobil je všečen in sledi modnim zapovedim, motorji so dovolj prepričljivi, ponudba elektronskih dodatkov in opreme pa dovolj obsežna. Glavna oblikovna značilnost pri vseh karoserijskih izvedbah vectre je spremenjena podoba sprednjega dela avtomobila. »Lepotne« spremembe so najprej vidne na vectrini zunanjosti, ki do neke mere »napoveduje « tudi izboljšano ter dovolj opazno notranjost. Na armaturni plošči ter pri zgornjih površinah vratnih oblog so uporabili bolj kvaliteten material, ki (vsaj) spominja na usnje. Pod oznako IDS (Interactive driving system) so Oplovi inženirji združili aktivno podvozje in trdnejšo karoserijo ter natančneje vodljiv volan. IDS sicer »obljublja« več kot dejansko ponuja, vendar je bilo zmeraj težko združiti dve večni avtomobilski nasprotji, in sicer dinamičnost ter udobje. Kupci bodo lahko izbirali med štirimi stopnjami serijske opremljenosti. Že izhodiščna essentia vključuje klimatsko napravo, osem varnostnih blazin, radijski sprejemnik s predvajalnikom zgoščenk, potovalni računalnik, daljinsko centralno zaklepanje ter interaktivni vozni sistem. Stopnja opremljenosti elegance je bogatejša za elektronski program stabilnosti vozila ESP, tempo-mat, prednji meglenki, tipalo za dež in večstransko nastavljiv voznikov sedež. Pri opremi sport je podvozje nekoliko spuščeno, volan in prestavna ročica pa sta odeti v usnje. Paket cosmo nadgrajuje opremo elegance s samodejno klimatsko napravo, delno usnjenimi oblogami sedežev, električno pomičnimi zadnjimi stekli ter daljinskim odklepanjem prtljažnika. S predstavitvijo »aluminijastega« 2,8-litrskega turbo bencinskega motorja z 230 KM pridobiva novinka tudi na športnosti, čeprav sem mnenja, da večina kupcev opla vectre nima ravno pretirane želje po dirkaško naravnanih avtomobilih. Skupna ponudba bencinskih motorjev obsega pet agregatov z razponom moči od 100 do 230 KM. Za ljubitelje manjše porabe goriva in večjega motornega navora so prenovili dizelsko motorno paleto v razponu moči od 100 do 184 KM ter vse motorje opremili s filtrom trdih delcev. Novost v dizelski ponudbi predstavlja 1,9-litrski CDTI motor (kakšne oznake si bodo še izmislili za označevanje dizelskih motorjev?) s 100 KM, na vrhu ponudbe pa se nahaja prenovljeni 3,0-litrski CDTI, ki poslej ponuja 7 km več (184 KM). Za prenos moči skrbi (v primeru dveh osnovnih bencinskih motorjev) 5-stopenjski ročni menjalnik, pri ostalih bencinskih in dizelskih agregatih pa najdemo 6-stopenj-ski ročni menjalnik. Posodobljeno vectro pričakujemo v Oplovih salonih že v kratkem; z opazno zunanjostjo, izbranimi materiali ter drugimi žlahtnimi deli opreme pa lahko pričakujemo »spogledovanje« s kupci dražjih avtomobilov, ki se doslej niso odločali za Oplove izdelke. Citroën C4 Oblikovni preporod so pri Citroënu začeli z modeli C2, C3 ter seveda čisto samosvojim C3 pluriel. Če za Citroëno-ve avtomobile lahko rečemo, da so oblikovni posebneži, pa je vodilnim pri označevanju njihovih avtomobilov prav na veliko zmanjkalo domišljije. Pa ne le Citroënovim. Model C4 je naslednik pred nekje sedmimi leti predstavljene in z 1,5 milijona izdelanih avtomobilov tržno uspešne xsare. Omislite si ga lahko v tri (coupe) in petvratni (saloon) izvedbi. Kot zanimivost naj navedem, da je armaturna plošča razdeljena na tri smiselne sklope: digitalni prikazovalnik pod vetro-branskim steklom na sredini armaturne plošče, široko sredinsko konzolo in več-opravilnostni volanski obroč. Slednji se ponaša tudi z neke vrste inovacijo ali pa ekscentričnostjo (kakor za koga); sredinski del volanskega obroča je namreč čvrsto vpet, pri obračanju volana pa se vrti le njegov zunanji obroč. Večopra-vilnost tako zagotavlja cela vrsta gumbov ob robu osrednjega dela in dokaj majhen digitalni prikazovalnik števila motornih vrtljajev. Pri uporabnosti in udobju se bolje odreže petvratna izvedba, a zgolj na račun dodatnega para vrat, ki omogoča udobnejši vstop na zadnjo klop. Tudi prtljažni prostor je odmerjen podobno; pri petvratni različici ga je za 320, pri trivratni za 314 litrov, v obeh primerih pa ga lahko povečamo s podiranjem asimetrično deljive zadnje klopi. V prtljažnem prostoru najdemo priročni sistem predelnih sten, s katerim lahko prtljažnik po želji razdelimo v več ločenih sklopov. Po vzoru večjih citroenov je C4 možno (in večinoma proti doplačilu) opremiti z opozorilni-kom zapustitve voznega pasu, žarometi, ki svetijo v ovinek, satelitsko navigacijo, bluetooth brezžično povezavo in pa integriranim osvežilnikom zraka, ki je na voljo v devetih različnih vonjih, od tega dobite tri že ob nakupu avtomobila. Citroënovi modeli si »želijo« individualnosti in vsaj delne drugačnosti. Pa so takšni tudi njihovi lastniki? Pripravil: Danilo Majcen Moje cvetje Zdravniški nasvet Kako ukrepamo pri možganski kapi Možganska kap je nujen medicinski primer! Če menite, da ste sami, vaš družinski član ali prijatelj zboleli za možgansko kapjo, morate čimprej poklicati službo za nujno medicinsko pomoč. Na začetku ne vemo, ali gre za pretočno motnjo ali možgansko kap. Glede na stopnje in trajanje prizadetosti se bo dežurni zdravnik odločil, ali je potreben nujen transport v bolnišnico ali pa bo začel z obravnavo sam. Čimprej bolnika z možgansko kapjo začnemo zdraviti, tem verjetneje se bo izognil duševnim in telesnim okvaram. Pomemben napredek v zdravljenju možganskega infarkta je raztapljanje krvnih strdkov s trombolizo. To zdravljenje je učinkovito v prvih treh urah po nastopu simptomov, zato je nadvse pomembno, da bolnik čim hitreje pride v bolnišnico, kjer se ga lahko ustrezno zdravi. Možganske krvavitve zdravimo v intenzivni enoti z ukrepi intenzivne medicine. Pri določenih bolnikih je zdravljenje nevrokirurško in operativno. Kako lahko zmanjšate nevarnost, da zbolite za možgansko kapjo? Dejavniki tveganja za možgansko kap so navadno prisotni že davno prej, preden bolnik zboli za možgansko kapjo. V čim mlajših letih se začnete truditi, da bi zmanjšali nevarnost, tem boljše možnosti boste imeli, da nikoli ne boste doživeli možganske kapi. Raziskave so pokazale, da lahko zmanjšate nevarnost možganske kapi s preprostimi spremembami življenjskega sloga: - če kadite, nemudoma prenehajte kaditi, - izogibajte se čezmernemu uživanju alkohola, - vzdržujte pravilno telesno težo, - v hrani omejite sol, maš- lepljivost trombocitov in preprečujejo nastajanje novih strdkov. Najpomembnejše zdravilo je aspirin, predpisujemo pa tudi tagren, plavix in asasan-tin retard. Od drugih zdravil so pomembna zdravila za znižanje krvnega tlaka in zdravila za zniževanja holesterola v krvi. Pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo, umetnimi in okvarjenimi srčnimi zaklopkami in hudim razširjenim srcem predpisujemo antiko- Foto: Črtomir Goznik Andreja Debeljak, dr. med., specialistka nevrologije čobe in sladkor, - vsakodnevno jejte sadje in zelenjavo, - vsaj pol ure na dan se ukvarjajte s telesno aktivnostjo, - če ste stari 50 ali več, si vsaj enkrat na leto izmerite krvni tlak, - če imate nereden srčni utrip, poprosite za nasvet zdravnika. Pri bolnikih, ki so že preboleli možgansko kap ali imajo znane pomembne dejavnike tveganja za možgansko kap, priporočamo antiagregacij-ska zdravila. Ta zmanjšujejo Pri nekaterih bolnikih z ultrazvočno preiskavo vratnih žil ugotovimo hudo zoženje. Pri njih zmanjšamo tveganje za možgansko kap, če zožitev odpravijo z vstavitvijo žilne opornice ali z operativno odstranitvijo materiala, ki zožuje arterijo. Če že imate ugotovljene bolezni, ki so znane kot najpomembnejši dejavniki tveganja za možgansko kap, upoštevajte navodila osebnega zdravnika. Dosledno in vsakodnevno jemljite predpisana zdravila, ohranjajte zdrav slog življenja in se obvarujte možganske kapi. Andreja Debeljak, dr. med., specialistka nevrologije Mrzle noči in topli dnevi, kadar ne dežuje, so zaznamovali pretekli teden Tako vreme je značilno za oktober. V teh dneh vas večina bolj kot na vrt, rožice in zelišča misli na vinograd, zorenje grozdja in trgatev. Pa vendar je tudi na vrtu veliko dela. Žal ga zelo ovira vreme, saj dežuje tako pogosto, da se zemlja ne morem osušiti. Po mokri zemlji pa se seveda ne hodi, saj v takem primeru naredimo več škode kakor koristi. Sobne rastline Sobne rastline se počasi pripravljajo na zimski počitek. Zmanjšamo zalivanje, še zadnjič jih pregledamo, da se čez poletje na njih niso naselili nepovabljeni gostje - uši, kaparji, pršice ali resarji - tripsi. Zdaj jih še vedno lahko za dan ali dva prestavimo na balkon, teraso ali na vrt, skratka na prosto, in jih poškropimo. Najbolj pridni si bodo pripravili pripravek iz vratiča ali koprivno prevrelko, ostali pa se bodo zadovoljili s pripravki, ki jih kupimo v trgovini. Skratka, dokler lahko škropljenje opravimo na prostem, je smiselno natančno pregledati rastline. Pozimi, ko se bo pričela kurilna sezona in bomo imeli v stanovanjih topel in suh zrak, se bodo škodljivci začeli hitro razmnoževati, v zaprtih prostorih pa je lahko uporaba škropiv v najboljšem primeru samo neprimerna za naša čutila, predvsem vonj, v najslabšem pa tudi za naše zdravje. Še vedno pa presadimo vsako novo rastlino, ki jo kupimo, in jo vsaj za 14 dni damo v izolacijo, stran od vseh domačih rastlin, da si z novimi rastlinami ne okužimo tudi domačih ljubljenk. Okrasne gredice in balkonsko cvetje Okrasne gredice počasi pospravljamo. Nekatere enoletnice so se tudi v vlažnem poletju lepo obnesle, druge so že pred časom prenehale cveteti in so propadle. Ker pa ne vemo, kaj nas čaka v naslednjem poletju, se nam posamezne vrste cvetlic zaradi neuspeha v letošnjem vlažnem poletju, ne smejo tako zameriti, da jih ne bi hoteli več imeti. Smiselno je le, da imamo vedno na gredici mešanico tistih, ki so se dobro obnesle v letošnjem poletju in takih, ki imajo raje suha in vroča poletja. Kajti tudi ta nas še čakajo. Ko pospravljamo gredico, pomislimo tudi na ptičke, ki pozimi ne bodo imeli hrane. Zelo dobro idejo sem našla v neki ameriški reviji. Mnoge enoletnice so sedaj namesto polne cvetja, polne semenskih glavic in semena. Skoraj vse seme je užitno pozimi za naše ptičke. Za sončnice tako vemo, vendar je užitno tudi seme črnike ali nigelle, seme aster, semena ognjiča, različnih trav in še mnogih drugih enoletnic. Tudi seme dvoletnic: althea ali laški slez in trajnic: ameriški slamnik in ostale rudbe-kije, je prava poslastica za ptice pozimi. Zato najprej po-režemo suhe veje s semenom, preden rastline populimo in damo na kompost. Zvežemo jih v šopke. Najboljše bi bilo, da bi uporabili naravno rafijo. Nato te šopke posušimo v zaprtih in zračnih prostorih. Pozimi jih obesimo na veje, na balkonsko ograjo, na okna, tam, kjer jih bodo ptice našle. Tako bomo tudi to seme dobro izkoristili in ga ne bomo vrgli na kompost, v smeti. Ptice nam bodo hvaležno povrnile našo skrb poleti, ko bodo poskrbele za številne škodljive žuželke, ki uničujejo naše okrasne rastline, vrtnine in sadno drevje. Zelišča Zelišča bi morali rezati v suhem dnevu, se še spomnite, najboljši čas je nekaj pred poldnevom. Ker pa je v takem vremenu, kot nas spremlja letos, to skoraj nemogoče, sem našla še en koristen nasvet. Ko zelišča po-režemo, jih osušimo s centrifugo, ki jo drugače imamo že v mnogih gospodinjstvih za sušenje solate. Za sušenje uporabljamo lahko sušilce sadja, nikoli pa ne uporabljamo mikrovalovnih pečic, čeprav se tudi v njih rastline posušijo. Vendar izgubijo velik del učinkovin, predvsem pa vso pozitivno energijo, ki nam jo nato pozimi v čajih vračajo. Še na nekaj vas bom še enkrat spomnila. Zelišč, zdravilnih rastlin in dišavnic ne režemo s kovinskim orodjem, škarjami ali noži. Kar največ opravimo z rokami. Dotik kovine namreč povzroči oksidacijo in izgubo mnogih koristnih učinkovin v rastlinah. Miša Pušenjak Ptuj • Na obisku pravosodni minister Lovro Šturm Do zmanjšanja sodnih zaostankov in izvršb tudi z zakonodajo Na krajšem delovnem obisku v Ptuju se je v četrtek, 29. septembra, mudil minister za pravosodje Lovro Šturm in obiskal Upravno enoto ter Okrajno sodišče. Pa brez zamere Na Upravni enoti se je o de-nacionalizacijskih postopkih pogovarjal z načelnikom Metodom Grahom. Na upravnih enotah Ljubljana, Maribor, Ptuj, Ormož in Kranj je namreč največ zastojev pri izvajanju denacionalizacije. Ljubljana ima škarje in platno Načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah s sodelavci ga je seznanil z izvajanjem ter-minskega načrta reševanja denacionalizacijskih zadev v Upravni enoti Ptuj v letu 2005. V tem trenutku rešujejo še 90 zadev, ob koncu leta jih bo nerešenih še okrog 50; pa ne zaradi tega, ker bi tako hoteli v UE Ptuj, pač pa ker se počasi rešujejo postopki na pritožbeni stopnji. V bistvu pa bo ostalo nerešenih le 29 zadev, ki so vezane za odškodninski sklad, nekatere pa na ugotavljanje državljanstva, ker se ti postopki vlečejo dve, tri leta. Pomoč ministrstva za pravosodje naj gre v smeri pomoči pri pospeševanju postopkov na pritožbeni stopnji, ministrstvo lahko pomaga tudi s tem, ko o pritožbi odloči, ne pa da jih vrača v ponovno odločanje, oziroma lahko zadevo potrdi ali pa o njej tudi drugače odloči. Kot pravijo v UE Ptuj, se ministrstvo nikoli ne odloči drugače. Pomaga lahko tudi pri vzpostavitvi boljšega sodelovanja z odškodninsko družbo, tako da se bo z njo dogovorilo, da se bo udeleževala ustnih obravnav. S tem, ko njihovi predstavniki ne prihajajo na obravnave, postopke samo zavlačujejo. Problem pa je tudi pomanjkanje denarja v odškodninski družbi, ki, ko prekorači letni limit pri odškodninah, logično že zaradi tega zavlačuje postopke. Kot je povedal načelnik Črtomir Goznik Mag. Metod Grah, načelnik UE Ptuj: "Mi strokovne pomoči v obliki delavnic in posebnih oblik izobraževanja ne potrebujemo, ministrstvo za pravosodje naj pomaga pospešiti postopke na pritožbeni stopnji, pomaga pa lahko tudi tako, da odloči o pritožbah, ne pa da jih vrača v ponovno odločanje, naj jih potrdi ali pa drugače odloči. Zanimivo je, da se nikoli ne odloči drugače." UE Ptuj mag. Metod Grah, potrebujejo samo konkretno pomoč ministrstva, ne pa delavnice in posebne oblike izobraževanja, saj postopki za vse zadeve potekajo, o njih pa lahko dokončno odločijo zunaj UE Ptuj, ker je njihovo delo končano. Sicer pa jim je doslej že vsak minister obljubil pomoč, vendar jim vsaj doslej konkretno ni pomagal nihče. Prvič, odkar obstaja Upravna enota Ptuj, to pa je deset let, se je tudi zgodilo, da jo je obiskal minister za pravosodje. V ptujski UE se z denaci-onalizacijskimi zadevami ukvarja 10 uradnikov, vendar le eden izključno vodi dena-cionalizacijske postopke, vsi ostali se z njimi ukvarjajo ob drugih zadevah. Doslej so rešili 92 odstotkov vseh zadev v okviru denacionalizacije - v razreševanje so jih prejeli kar 1115, kar jo uvršča med največje upravne enote v Slo- veniji, kar zadeva denacionalizacijo. Sporočilo obiska ministra za pravosodje na Ptuju oziroma v UE je jasno: denaci-onalizacijski postopki naj se čim prej rešijo, vendar, kot poudarjajo, brez konkretnega sodelovanja ministrstva ne bo šlo. Po obisku na Upravni enoti Ptuj se je minister Šturm peš sprehodil po Ptuju do tukajšnjega Okrajnega sodišču, kjer se je pogovarjal s predsednikom Benom Janžeko-vičem, največ besed pa sta prav tako namenila denacio-nalizacijskim postopkom ter sodnim zaostankom, o čemer je povedal: "Ptujsko sodišče je pri reševanju denacionalizacijskih postopkov med najuspešnejšimi v državi, saj imajo le še 7 nerešenih zadev in po zagotovilu predsednika sodišča jih bodo 6 zagotovo obravnavali še prihodnji mesec, tako Foto: M. Ozmec Na Okrajnem sodišču se je minister Lovro Šturm pogovarjal s predsednikom Benom Janžekovičem. lahko upamo, da bodo v zelo kratkem času tudi rešene, pričakujem, da do konca leta. Ptujsko sodišče je tudi prvo v državi, ki je nastavilo elektronsko zemljiško knjigo in je tudi zelo na tekočem, tako da je poslovanje na ptujskem sodišču med najboljšimi v Sloveniji in je lahko za zgled tudi drugim. Na drugi strani pa je na ptujskem Okrajnem sodišču kar precejšnje število sodnih zaostankov na področju civilno-pravdnih postopkov, poseben problem pa pomeni vprašanje izvršbe. Od skupnega števila 23.000 vseh zadev je kar 15.000 zahtev izvršbe. To pomeni, da jih je krepko več kot polovica. Sicer pa zadeve izvršbe pomenijo pri vseh slovenskih sodiščih poseben izziv in posebno obremenitev, saj je praktično skoraj polovica vseh nerešenih zadev, ki pomenijo tudi sodne zaostanke, prav zadev s področja izvršbe. Tako da na vrhovnem sodišču Slovenije že teče poseben projekt, s katerim naj bi v prihodnjem letu zadevo postavili v boljše okvire, tudi s pomočjo avtomatizacije. Ministrstvo za pravosodje pa pripravlja tudi spremembo sedanje zakonodaje o izvršbi, predvsem z namenom, da bi jo poenostavilo. Zato je že imenovalo posebno projektno skupino, ki se bo ukvarjala samo s tem problemom. Tako se odzivamo na probleme, ki jih odkrijemo na naših obiskih in zaradi tega so ti obiski zelo koristni." Na vprašanje, kaj meni o zahtevku vračila nepremičnin Hrbersteinovim, ki poskušajo dokazati, da je bil najmlajši sin jugoslovanski državljan ter da je potem tudi upravičenec do vračila zemljišč in Odnosi Človek in kosmatinci Ljudje smo družabna bitja. To je splošno znano dejstvo in malokdo se z njim ne strinja. Skozi celo življenje se na tak ali drugačen način družimo z drugimi pripadniki človeškega rodu. Imamo znance, prijatelje, partnerje. Večino življenja preživimo v družbi ljudi, oziroma vpeti v take ali drugačne medsebojne odnose. Skoraj ga ni človeka, ki bi bil zmožen vse življenje živeti v popolni samoti, izoliran od soljudi. Tudi v moderni dobi sicer obstajajopuščavniki, a so zelo redki. Zdi se, da je gon po druženju s sebi enakimi globoko vtisnjen v našo gensko kodo. Enostavno čutimo potrebo, da se družimo, da imamo nekoga, s katerim navežemo kontakt, ustvarimo odnos (tukaj ne mislim samo ljubezenski, ampak dejansko vse vrste odnosov). Že stari mojster Aristotel je v izjavil, da je tisti, ki je sam sebi zadosten in ne potrebuje druženja s sebi enakimi, bodisi zver bodisi bog. In vsa nadaljnja zgodovina je temu samo pritrdila. A medsebojni odnosi postajajo, tako se zdi, vedno bolj kompleksni, zamotani in ne vedno produktivni. Ljudje postajajo vedno bolj zaprti, sumničavi ter razdražljivi, kar je posledica več faktorjev, o katerih ne bomo zdaj razpravljali. Na kratko zgolj namignimo na vzporednico: kompleksen svet - kompleksni odnosi. Bodi dovolj. A kljub naraščanju nesporazumov in podobnih pripetij v medsebojnih odnosih pa ta gon po družbi, druženju, v človeku ostaja nespremenjen in še vedno globoko zapisan v naš genetski material. Zato se dostikrat zgodi, da ljudje ta gon razvijejo ne v odnosu do sočloveka, temveč v odnosu do živali (pa s tem ne mislim, da bi se "po človeško" zaljubili v žival ali kaj podobnega). Zato, ker je ta odnos malce bolj enostaven in odprt. In tudi s tega stališča lahko gledamo na dejstvo, da ima ogromno ljudi doma kako domačo žival. Vzemimo na primer pse. Veliko lastnikov psov, ki imajo s svojimi štirinožnimi prijatelji izredno čustven odnos, vam bo vedelo povedati, da je pes njihov najboljši prijatelj zato, ker je odkrit. V smislu, da če te ima rad, te bo vsega poslinil, če ne, pa bo nate renčal. Nobenih dvoumnih situacij ni tukaj. Ali ja ali ne. In to je to. Za razliko od medčloveških odnosov, kjer nikoli ne veš, do kakšnih zamotanih situacij, kot so držanje fige v žepu, nesporazumi in podobne, lahko pride. Ljudje, ki imajo s svojimi ljubljenčki takšen odnos, potem dejansko lahko mi-nimalizirajo stike z drugimi soljudmi, saj skoraj ves svoj gon po druženju zadovoljijo z odnosom do svojih kosmatih prijateljev (vem, sliši se skoraj preverzno, ampak tako je). In za take potem tudi rečemo, da so si psi in njihovi lastniki podobni ter presenetljivo ugotovimo, da v določenih primerih to celo drži. Taki ljudje se s svojimi kosmatimi prijatelji pogovarjajo, sprehajajo, nekateri jim celo kupujejo obleke in tako dalje. In so potem, ko se pasji prijatelj poda v pasja nebesa, neskončno in resnično žalostni. Ali so taki ljudje normalni? Seveda. Zakaj pa ne? Konec koncev, zdravilno moč živalskih prijateljev (predvsem psičkov) na nek način priznava tudi moderna medicina, saj niso redki primeri, ko kak zdravnik izjavi, da je pacient okreval hitreje in bolje, ker je imel ob sebi kakega kosmatega prijatelja. In če imamo ob tem v mislih tudi dejstvo, da se človek v modernem svetu lahko obnaša dosti huje kot žival in je potemtakem žival včasih res boljša družba, potem lahko pasje ljubitelje povsem razumemo. Seveda, skrajnosti niso nikjer dobre, tudi tukaj ne. Pa drekce bi se tudi vsi lastniki morali navaditi pobirati za njimi. Gregor Alič ptujskega gradu - zaradi tega naj bi se postopek ponovno zavlekel za 2 leti - pa je minister Šturm odgovoril, da o konkretnih vprašanjih niso govorili, saj so obravnavali le splošno reševanje zadev, ter dodal: "Vsekakor pa dve leti posamezni primer ne more več trajati; tudi če pride do pritožbe na sodiščih, kajti sodišča sedaj rešujejo denacionali-zacijske primere prednostno in hitro ter v nobenem primeru nadaljnji postopek ne more trajati več kot dve leti. Na sestanku vladne komisije, ki se ukvarja samo s pospeševanjem denacionalizacije, smo med drugim sklenili, da bo ministrstvo pripravilo posebno skupino pravnih strokovnjakov, ki so že engažirani in so v pomoč upravnim enotam pri reševanju preostalih težjih odprtih vprašanj pravne narave. Po potrebi pa bomo za upravne enote organizirali tudi delavnice in obiske na terenu, ki so zares koristni." M. Goznik, M. Ozmec www.radio-tednik.si SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC) ZGLED, VZOR Štajerski TEDNIK ŠVEDSKA ROCKOVSKA SKUPINA MOCNO RAZSTRELIVO VRELA VODA MESTO V INDIJI AMERIŠKA PISATELJICA NIN ZLATA ETEROVIĆ NAŠ GLEDALIŠKI IGRALEC (PETER) KRADLJIVEC STRIPIZŠEST-DESETIH PRIGRIZEK KPIJAČI JUTRANJA PADAVINA VTEK EVA TUŠAR PESEM ANTONA AŠKERCA LJUDSTVO V ZDA NEM. FILOZOF (GEORG) EKSTOTIČNI FRANCOSKI PLES INDONEZIJSKA TISKOVNA AGENCIJA PREBIVALEC ŠPARTE MUSLIMANSKO MOŠKO IME LUKA V IZRAELU SLIKARKA GREGORČIČ MOČVIRNA RASTLINA MROŽKOVA JUNAKINJA GOROVJE V MJANMARU LOVILEC RIB STRAST DINOZAVER KONEC MOLITVE PAMET PREBIVALKA SENUŠ GLAVNI KOZAŠKI POVELJNIK GRŠKA ČRKA VRTINEC, CMRK PODZEMNI ŽUŽKOJED MAJDA ARH NIZOZEMSKI NOGOMETAŠ MANSVELD ZAČETEK ŠTETJA Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: HRAST, RAZPON, IVERKA, BARELI, DEL, BOJAN, ŠUMENJAK, ADRIJAN-ČANI, RAINER, EČKA, TREK, AVRA, VIMOL, OL, KS, ITA, OLL, DAN, ŽENITOVANJE, EVNUH, ORONT. Nova vas • Zaključek gasilske lige V Malo vas prvo in drugo mesto! Septembra so se zaključila tekmovanja v medobčinski gasilski ligi treh zvez: Ptuja, Gorišnice in Dornave. Na tekmovanjih medobčinske gasilske lige, ki so se med 29. majem in 17. septembrom zvrstila v Ža-mencih, Polenšaku, Spuhlji, Kicarju, Mali vasi, Markov-cih, Prvencih in Novi vasi, je sodelovalo 15 moških in 5 ženskih desetin iz društev, ki so vključena v gasilske zveze Ptuj, Dornava in Gorišnica. To so desetine iz Žamencev, Male vasi, Spuhlje, Polenša-ka, Prvencev-Strelcev, Grajene, Markovcev, Nove vasi pri Markovcih, Ptuja, Mezgovcev, Kicarja, Borovcev in Gajev-cev-Placerovcev. Prvo mesto med moškimi desetinami in prehodni pokal lige je osvojila ekipa PGD Mala vas, druga je bila ekipa iz Grajene, tretji pa so bili člani ekipe Spuhlja 2. V ženski konkurenci so prvo mesto v ligi 2005 osvojile članice PGD Polenšak, druga je bila ekipa iz Male vasi, tretja pa ekipa članic iz Nove vasi pri Markovcih. Mojca Zemljarič Zmagovalci gasilske lige - ekipe članov: prva vrsta Mala vas, druga vrsta Grajena, tretja vrsta Spuhlja Zmagovalne ekipe članic: prva vrsta Polenšak, druga vrsta Mala vas, tretja vrsta Nova vas Ptuj • Misice pri ptujskem županu Kidričevo • Ob tednu otroka V mesto ob Dravi se bodo rade vračale Posvet o lokaciji vrtcev v Sloveniji Ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu so četrtkovo jutro polepšale slovenske misice. V svoji pisarni je na vljudnostni obisk, misice so bile tega dne tudi gostje družbe Radio-Tednik, sprejel novo mis Slovenije Sanjo Grohar, mis simpa-tičnosti Tatjano Caf in nosilko lente mis Ona 2005 Manco Zver. Spremljal jih je Zdravko Geržina, lastnik licence izbora za mis Slovenije za mis sveta. Ptujski župan je nosilkam letošnjih lent lepote čestital za doseženo, zaželel jim je še veliko poslovnih in drugih uspehov ter jih povabil jih je, da se še vr-nejo.Zdravko Geržina se je zahvalil za odlično izpeljan regionalni izbor za mis Štajerske in polfinalni izbor v Termah. V imenu misic se je za prijazen sprejem in priložnostna darila, ki jih bodo spominjala na Ptuj, zahvalila Sanja Grohar, ki se v teh dneh že intenzivno pripravlja na potovanje na Kitajsko, kjer bodo tudi letos izbrali mis sveta. Žirijo bo skušala osvojiti Foto: Črtomir Goznik Ptujski župan dr. Stefan Celan je v Mestni hiši na Ptuju sprejel mis Slovenije 2005 Sanjo Grohar, mis simpatičnosti 2005 Tatjano Caf in nosilko lente mis Ona za leto 2005 Manco Zver. tudi s petjem v angleščini. Na finalnem izboru je po besedah Sanje, Tatjane in Mance vladalo pozitivno vzdušje. Konkurenca je bila letos zelo huda, tega so se vseskozi zavedale, zato si kljub občasnim bolj ali manj glasnim govoricam niso mogle predstavljati, katera bo zmagala. Ptuj je staro mesto, mesto z dušo, kamor se bodo rade vračale. Župan pa je dodal, da je Ptuj tudi mesto tradicije, zato njegovi občani le s težavo sprejemajo novosti za razliko od Kranja, od koder prihaja letošnja mis Slovenije. Četrtkov obisk misic pri ptujskem županu so olepšali tudi predstavniki ptujskega Aerokluba, upravnik Stanko Čuš jim je skupaj z Matevžem Cestnikom podaril "vozovnice" za turistični polet nad Ptujem in okolico. "Presenečenje iz zraka" je bilo pravo presenečenje, saj člani ptujskega Aero-kluba o svoji nameri niso nikogar predhodno obvestili. MG Ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport pripravlja Vrtec Kidričevo ob tednu otroka strokovni posvet o lokaciji vrtcev v Sloveniji - Kakovost bivanja otrok v naših vrtcih. Celodnevni posvet na državni ravni bo v četrtek, 6. oktobra, od 9. ure dalje v dvorani restavracije Pan v Kidričevem. Kot je povedala ravnateljica kidričevskega vrtca Neža Šešo, je njihov namen ujeti refleksijo aktualne problematike med teorijo in prakso ter jo pretehtati iz različnih vidikov. Posvet na državni ravni pa pomeni tudi medresorski pogled pristojnih ministrstev in ustanov, ki so kakorkoli povezane s predšolsko vzgojo pri nas. Po pozdravnih nagovorih podžupana občine Kidričevo Jožeta Murka ter predstavnika Ministrstva za šolstvo in šport bo o pomenu organizirane predšolske vzgoje predavala Štefanija Meršnik iz skupnosti vrtcev Slovenije, učnega prostora kot sestavine načel in ciljev kurikula za vrtce se bo lotila Fanika Fras Berro iz Zavoda za šolstvo Maribor, o psiholoških kuriku-larnih poudarkih za mlajše nadarjene otroke v ameriškem vrtcu bo predaval dr. Ivan Ferbežer iz OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, na užitke v zdravi prehrani in gibanju bo opozorila Zvezdana Vražič iz ZD Maribor. Sledil bo plenarni del predavanji o lokalni samoupravi, o čemer bo govoril mag. Roman Lavtar iz službe Vlade RS za lokalno samoupravo, o javni varnosti komandir PP Ptuj Darko Najvirt in vodja PO Janez Vidovič, o družinski politiki in vključenosti otrok v predšolski vzgoji Jožef Tivadar iz direk-torata za družino, o vrtcu kot konkurenčni prednosti lokalne skupnosti Eva Klemenčič, popoldne pa bodo prisluhnili še Vilini Hauser, ki bo govorila o vplivih prostora in opreme na otrokov razvoj, mag. Tjaši Filipič o gibanju otrok v prostoru in na prostem ter o pomenu športa ter dr. Zoranu Pavloviču, ki bo govoril o otrokovih pravicah, družini in državi. Posvet, ki ga bo vodila moderatorka mag. Silvestra Klemenčič, bodo sklenili s popoldansko panelno razpravo predstavnikov stroke iz vse Slovenije. -OM Foto: MZ Podvinci • Cela vas je praznovala Življenje z dobroto, poštenostjo in vztrajnostjo Prvih sto let Marije (Minke) Ambrož - Zorko je takorekoč praznovala cela vas Podvinci. Prvo torto ob stoletnici so ji podarili v Domu upokojencev na Ptuju, kjer preživlja jesen življenja. V nedeljo, drugega oktobra, je praznovala najprej doma, zatem pa v prostorih Gasilskega društva Podvinci, kjer so se ob sorodnikih, sosedih in prijateljih zbrali vsi, ki jo imajo radi. Skupaj so ji pripravili slavje, ki ga ne bo pozabila. V kroniko GD Podvinci, ki je odprta za posebne dogodke, prva stoletnica ene od krajank, to zagotovo je, je lahko vsak, ki je to želel, zapisal kakšno lepo misel. Jubilantki je zapel tudi znani pevec Rudi Šantl. V imenu občanov MO Ptuj in v svojem imenu je Mariji Am-brož-Zorko čestital prvi mož dr. Štefan Celan, zaželel ji je vse najlepše, v podarjenem ke-lihu naj bo vsak dan dva deci dobrega vina, vsem drugim pa, da bi čim več dobrega duha, ki ga vse življenje nosi slavljen-ka, prešlo na druge ljudi, da bi bilo življenje lepše. Po županu sta čestitko prinesla predsednik sveta PC Rogoznica Drago Zorko in član sveta Janko Ceh, pater Pavel pa je ob vseh čestitkah, izrazil veselje, da ima župnija takšno jubilantko. V imenu sorodnikov, prijateljev in sovaščanov pa je o nadvse priljubljeni vaščanki govorila njena dolgoletna soseda Milica Zelenko. Še pri 82 letih je SOO iET rodvinske mame. babice in IVSâRIJE - MINKE AMBROŽ 1905 - if ^ oto: Črtomir Goznik Stoletnica Marija (Minka) Ambrož Zorko v družbi sina Andreja. Minka vozila voziček na njivo in z njive, vedno je bila dobre volje. Poglavje zase pa je bil njen vrt s carskimi lilijami, na katere je bila zelo ponosna. Iz njene kuhinje je prihajal vonj po dobrem kruhu in slastnih buhteljnih. S šopkom iz njive, vanj so spletli vse, kar raste na njivi, so slavljenki čestitali vaščani Podvincev, v njihovem imenu ob Milici Zelenko tudi Marjan Kolarič. Pogled v bogato življenje mame, babice in prababice pa je odstrla vnukinja Eva. Rodila se je kot tretji otrok staršev Marije in Vinka Zorka pri Sv. Andražu (Vitomarci). Starši so imeli trgovino, zasebno pošto in kmetijo, že kot otrok se je naučila dela in reda na več področjih. Izučila se je za trgovko, z očetovo pomočjo je odprla trgovino pri Svetem Juriju v Slovenskih goricah, kmalu zatem še eno. Blago je iz Maribora dostavljala najprej s poltovornim vozilom, zatem še tovornjakom, tržila je mešano blago, od živil do železnice, odkupovala pa je tudi krompir, jabolka, jajca in gozdne sadeže, ki jih je vagonsko prodajala naprej. V letu 1935 je postala članica Sokolskega društva Lenart, z njim je prepotovala velik del Evrope. S trgovcem Jožetom Ambrožem se je poročila leta 1941, v zakonu sta se jima rodila sinova Za smele zamisli in prave poteze 'i ^ Ugodni krediti za podjetne 'z sredstev EIB Imate odlične zamisli, vizijo razvoja in dobro ekipo, a vam primanjkuje sredstev za uresničitev načrtov. Nič hudega, tu nastopimo mi. S široko ponudbo storitev financiranja bomo zagotovili, da boste naredili pravo potezo. Posebej priporočamo ponudbo kreditov iz sredstev Evropske investicijske banke (EIB), ki so ena ugodnejših ponudb na slovenskem bančnem trgu. Namenjeni so: • malim in srednjim podjetjem, ki imajo največ 75 milijonov evrov osnovnih sredstev in zaposlujejo do 500 ljudi, • mikro podjetjem, katerih skupna sredstva ne presegajo 27 milijonov evrov oziroma letni prihodki ne presegajo 40 milijonov evrov in imajo manj kot 250 zaposlenih. Glavne prednosti EIB kreditov so: • ugodna obrestna mera • možnost izredno dolgih ročnosti (do 12 ali celo do 1 5 let) • izbira med spremenljivo in nespremenljivo obrestno mero • možnost odloga odplačila glavnice do 5 let • pri kreditih iz sredstev EIB se ne plačuje davek od dohodka pravnih oseb Vaš finančni paket lahko poleg sredstev EIB dopolnimo še z različnimi oblikami dolgoročnih tolarskih in deviznih kreditov, dolgoročnimi mikrokrediti, sredstvi iz sklada tveganega kapitala in storitvami LB Leasinga. Vabimo vas, da se oglasite v Podružnici Podravje, Poslovalnici za gospodarske družbe in samostojne podjetnike Ptuj, Prešernova 6, 2250 Ptuj, tel. 7870414 ali Poslovalnici Ormož, Kerenčičev trg 7, 2270 Ormož, tel. 7402784, kjer vam bodo poslovni skrbniki strokovno svetovali in vam pomagali izbrati najugodnejšo obliko financiranja vaše investicije. www.nlb.si O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d.. Ljubljana .Andrej in Silvo. Med vojno ji ni bilo lahko; ker so ji leta 1942 mobilizirali moža, je v trgovini ostala sama z vajenci, Nemci so ji odvzeli oba avtomobila in jo začeli kontrolirati. Iz ruskega ujetništva se je mož Jože vrnil v jeseni leta 1946. V Podvincih se je družina naselila leta 1947. Zaradi zdravstvenih težav je službo opustila in se povsem posvetila družini. Kupila je nekaj zemlje in se pričela ukvarjati s kmečkimi deli. Še pri devetdesetih ni popustila v svoji samostojnosti. Po poškodbi zaradi nerodnega zdrsa je najprej morala v bolnišnico, od tam pa so jo na rehabilitacijo in oskrbo sprejeli v Dom upokojencev na Ptuju, kjer zanjo izredno lepo skrbijo. Vsak dan jo obišče in ji dela družbo tudi Milojka Zorko, za kar ji je družina Ambrož zelo hvaležna. Na svojo vaščanko so Pod-vinčani zelo ponosni, tudi z nedeljskim slavjem so ji dali vedeti, kako cenijo njeno dobroto, poštenost in pokončno držo. Mnogim je bila krstna ali birmanska botra. Vsakemu birmancu je podarila novo obleko, obutev, posteljo in nočno omarico. Tudi med drugo svetovno vojno je pomagala po najboljših močeh, pošiljala pomoč partizanom v hrvaško Zagorje, pomagala družinam, za katere je dobila informacije, da jih bodo izselili, da so pravočasno rešili sebe in svoje premoženje. Pomagala je tudi novim priseljencem, ki so se v Podvince preselili iz vseh koncev Slovenije. Ambrožev telefon, bil je edini v vasi takoj po II. svetovni vojni, je marsikoga odrešil težav, ne glede na čas. V njeni kuhinji je nastal marsikateri dober načrt za razvoj vasi. Beseda je še bolje tekla, ko je na mizo prinesla kruh, čaj, kavo ali kozarec vina. Veliko je tudi vezla, njeni prti krasijo marsikatero hišo. Slovela je kot izredno dobra kuharica, njeni vnuki so imeli posebno radi slastne buhtlje. Vsakodnevno druženje, kot so ga poznali nekoč, je odnesel sodoben način življenja, slav-ljenka pravi, da je škoda, da je tako. Njeni Podvinčani pa se še vedno znajo družiti, to so ji dokazali tudi v nedeljo, da niso pozabili, kar je ona nekoč naredila v dobro vasi, zdaj je napočil čas, da se ji na nek način vsaj skromno oddolžijo. Njeni besedi »Hvala vam« sta povedali veliko več, kot najdaljši govori. S svojim življenjem in delom, v katerem sta se prepletala trud in vztrajnost, je lahko marsikomu za vzor. Buhtljev sicer ni bilo na bogato obloženi praznični mizi, zato pa je dišalo po podvinški gibanici, ki gre tako dobro v slast kot nekoč slavljenkini buhtlji. MG OBČINA ZAVRČ Zavre 11, 2283 Zavre POVABILO K ODDAJI PONUDBE Predmet javnega naročila: 1. Izvajanje zimske službe - pluženje snega na javnih poteh za zimsko sezono 2005/2006. 2. Izvajanje zimske službe - posipavanje javnih poti s posipnim materialom za zimsko sezono 2005/2006. Vabimo Vas, da v skladu s 124. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000) predložite ponudbo za izvajanje zimske službe -pluženja snega na javnih poteh in ponudbo za izvajanje zimske službe -posipavanje javnih poti za obdobje 2005/2006. Predmet javnega naročila bomo oddali več ponudnikom, brez javnega razpisa, v smislu zgoraj navedene zakonske določbe. Ponudbo lahko oddajo vsi ponudniki, ki imajo registrirano ali pa bodo registrirali dejavnost kot dopolnilno dejavnost na kmetiji za opravljanje storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo ali imajo drugače registrirano dejavnost. Pogoj za oddajo ponudbe je, da je ponudnik sposoben opravljati dela pluženja snega ali posipavanja z lastnim vozilom, za katerega ima ustrezna dovoljenja. Vozilo mora biti predpisano opremljeno s signalnimi napravami in snežnimi verigami. Po sklepu občinskega sveta bo ponudnik pričel z izvajanjem dela po predhodnem naročilu s strani pooblaščene osebe naročnika, vendar ne prej, ko bo višina novozapadlega snega višja kot 15 cm. Ponudnik mora v ponudbi nedvoumno navesti, da se strinja z naslednjimi normativi izvajanja zimske službe: - ponudnik, ki se prijavlja na razpis za pluženje, se mora strinjati in biti sposoben splužiti 2 km ceste/na uro - obojestransko, - ponudnik, ki se prijavlja na razpis za posipavanje, se mora strinjati in biti sposoben posipati 1,5 km ceste z 1 trosilcem v 45 min. V ceno in čas je zajet čas in delo nalaganja trosilca, - ponudnik mora navesti, da ima vozilo ustrezno dovoljenje, - ponudnik mora navesti, da ima predpisane signalne naprave in snežne verige, - pluženje je možno z desko ali plugom, - ponudnik, ki se prijavlja na razpis za pluženje, mora navesti ceno pluženja, cena pluženja, ki jo ponuja občina, je 6.700,00 tolarjev/uro - bruto, - ponudnik, ki se prijavlja na razpis za posipavanje javnih poti, mora navesti, da se strinja z normativi posipavanja. Cena posipavanja je 6.700,00 tolarjev - bruto, - ponudnik mora v ponudbi določiti dolžino poti, ki jo je pripravljen prevzeti v izvajanje zimske službe. V primeru premajhnega števila prijavljenih ponudnikov pa mora v dogovoru z občino prevzeti še dodatne dolžine poti, - če se prijavi več ponudnikov za izvajanje zimske službe v istem naselju, ima prednosti tisti ponudnik, ki je že izvajal zimsko službo v prijavljenem naselju, drugemu ponudniku pa se ponudi drugo naselje, - naročnik se zavezuje, da bo ponudnikom ob podpisu pogodbe izročil mapno kopijo z zarisom cest ter seznam cest z dolžinami, - naročnik se zavezuje, da bo ponudnikom izročil seznam javnih poti in javnih površin za posipavanje. Ponudnik pa se zavezuje, da bo izvajal posipavanje površin tudi po naročilu odgovorne osebe s strani naročnika, - naročnik se zavezuje, da bo poskrbel za posipni material in ga dostavil na primerno lokacijo v dogovoru z izvajalci posipavanja. Ponudnike prosimo, da posredujejo ponudbe do 17. oktobra 2005 na sedež občine Zavrč, Zavrč 11, Zavrč. Obrazce za izpolnitev ponudbe je možno dvigniti na sedežu občine Zavrč. Ovojnica s ponudbo naj bo na naslovni strani opremljena z naslovom naročnika: OBČINA ZAVRČ, Zavrč 11, 2283 Zavrč. V spodnjem levem kotu naj bo oznaka: »NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA IZVAJANJE ZIMSKE SLU@BE 2005/2006«. Na hrbtni strani ovojnice naj bo naslov ponudnika. Vabimo Vas, da podate ponudbo. Številka: 344-06-7/03 Datum: 30. september2005 Občina Zavrč: Miran Vuk, župan, l. r. medsebojni odnosi - komunikacija - favnanje s čustvi - osebna rast ŠOLA ČUSTVENE INTELIGENCE vabi na brezplačna predavanja in vpis: 'Kako izboljšati odnos do sebe in drugih?' sreda. 5.10.2005 in sreda. 12.10.2005 'Kaj mi sporočajo čustva?' ponedeljel(, 10.10.2005 Vsa predavanja bodo v Animaciji d.o.o., Aškerčeva ulica 1, Ptuj, s pričetknm ob 18. uri. Informacije: www.cdk.si/sci ali po telefonu: |01| 433 93 03, oil pon. do čet. med 10. in 14. uro. Prireditvenih Torek, 4. oktober 15.00 do 17.30 Ptujska Gora, pred krajevno skupnostjo vas čaka »Kardio mobil«, izmerili vam bodo krvi tlak, maščobe, sladkor ^ 17.00 Ptuj, Mestno gledališče, Okrogla miza Turizem na Ptuju, organizira LTO 19.00 do 20.30 Ormož, Gimnazija, rekreativno igranje badmintona, organizira Gimnazija Ormož, tel. 041 74 69 65 19.00 Maribor, SNG, Norma, VelDvo, za abonma Opera torek in izven - Ptuj, v CID-u je na ogled razstava Maje Sajnkar, mlade likovne ustvarjalke iz Celja - Ptuj, Razstavišče Stari zapori, Prešernova 37, na ogled je Stalna zbirka: Ptuj z okolico v 20. stoletju. Na ogled sta razstavi: Med nebom in zemljo - lončarstvo in opekarstvo rimske Petovione in Ko nisem smel biti Slovenec (gostujoča razstava Muzeja Narodne osvoboditve Maribor) - Velika Nedelja, na gradu je na ogled Etnološka zbirka - Ptuj, Galerija Magistrat, Mestna hiša Ptuj, na ogled je razstava akademskega slikarja Uroša Weinbergerja iz Novega mesta - Ptuj, Miheličeva galerija, na ogled je razstava 100 let Perutnine Ptuj - Ptuj, Galerija Florjan, razstava akademskega slikarja Albina Lu-gariča in fotografa Bogomirja Lugariča Sreda, 5. oktober 10.00 Cvetkovci, prostori gostilne Marta, Srečanje starejših krajanov KS Podgorci 17.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 18.00 Ptuj, Animacija v Aškerčevi 1, Šola čustvene inteligence, brezplačno predavanje Kako izboljšati odnos do sebe in drugih? 19.00 Maribor, SNG, Norma, VelDvo, za abonma Opera in Balet in izven Četrtek, 6. oktober 10.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 13.00 Ormož, Center za starejše občane, Pozdrav jeseni - 4. tradicionalni praznik 16.00 Slovenska Bistrica, prostori PGD, Srečanje starejših krajanov in krajank Krajevne skupnosti Dr. Jagodiča 17.00 Slovenska Bistrica, prostori Mladinske knjige, Cicibanove pravljične urice 18.45 Ptuj, Kolnkišta, turnir v Taroku, organizira KPŠ Ptuj 19.00 Ptuj, v CID-u, filmska produkcija Za vedno Lilija 19.00 do 20.30 Ormož, Gimnazija, rekreativno igranje dvoranskega hokeja, organizira Gimnazija Ormož, tel. 041 74 69 65 19.00 Maribor, SNG, Norma, VelDvo, za izven 19.00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, Razglasitev zlate vrtnice 2005 občine Slovenska Bistrica m Otročje lahko Uporaba rezervoarja za plin, najbolj preprosta energija! ® 02 228 43 (35), (12), (66) www.plinarna-maribor.si Qf PLINARNA MARIBOR SKUP/NAO ISTRABENZ Mali oglasi STORITVE PRODAMO VINO, kvalitetno belo mešano po 200 sit/L za količine nad 10L. Tel.: 031 733 157 (popoldan). ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. KMETIJSTVO PRODAM 45 arov koruze na rasti v okolici Trnovske vasi. Tel. 757 16 21. ZDRUŽITE prijetno s koristnim. Na Grajeni pri Planinčevih si lahko sami naberete lepa jabolka za ozimnico po zelo ugodni ceni - 30 SIT za kg. S sabo prinesite zaboje in skupaj bomo natrgali želeno količino sadja. Oglasite se lahko vsak dan po 16. uri in ob vikendih od 10. do 18. ure. Dobite nas na telefon 751 -0111 po 16 .uri ali 040 395996._ KUPIM bikce simentalce ter jalovo kravo. Tel. 041 263 537._ PRODAM mošt renski rizling. Tel. 02 719 20 38, popoldan._ JABOLKA za ozimnico sorte: jona-gold, zlati delišes in idared prodamo. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 02 769 26 91, možna dostava na dom. Vsak četrtek ob 20.00 uri micoùm 7 1 PREDLOGI ZA OKTOBER mićfiffm. 7 PRODAM belo mešano grozdje ali mošt. Tel. 041 936 157._ V SESTRŽAH prodam 2,25 ha koruze za silažo ali zrnje. Tel. 794 90 91, 031 244 295._ PRODAM vino laški rizling in mošt s preše. Tel. 031 331 618._ PRODAM tri mesece stare psičke kraške ovčarje. Tel. 031 463 711. BELO GROZDJE ali mošt kupim ter salonitne plošče podarim. Tel. 031 623 013. PRODAM 10 col Oltov plug, novi, nizki. Zagoršek, Dornava 145, tel. 755 17 41._ JABOLKA za ozimnico, sorte idared, prodajamo po ugodnih cenah. Korez, Žetale, tel. 031 228 745. NEPREMIČNINE V HALOZAH na lepi legi z razgledom prodam najboljšemu ponudniku manjši vinograd s kletjo. Tel. 041 682 320. V CENTRU Ptuja oddamo v najem pisarniške prostore in skladišče. Informacije na telefon 02 749 38 40. Repriza, d. o. o., Miklošičeva 1, Ptuj. PRODAM 4-sobno stanovanje, 105 m2, v Kajuhovi ulici 3 v Ptuju, vpisano v ZK, cena 750 EUR m2. Tel. 031 386 224. PTUJ - komfortno garsonjero, Rimska ploščad, opremljeno, CK/KTV, oddam zaposleni gospe ali paru, nekadilcema, tel. 031 374 550. 1. ŠTAJERSKIH 7 - Vem da me rada imaš 2. TAPRAVIFALOTI-V planinah 3. Ans. SIMONA GAJŠKA - Važno je, da se vrti 4. SLOVENSKI ŠOPEK - Vino, smeii in muziica 5. PPRAVI MUZIKANTI - Ljubezni čar 6. Ans. PARIŽANI - Oil, ta ijubezen 7. Ans. ISKRICE - iVlamine pesmi Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: DINAMIKA - Od sieCe po svo|e vsak rad po|e Še eno možnost v OKTOBRU Ima: ŠTAJERSKIH 7- Vam da me lada imai 1. BRIGITA ŠULER-Žeija si moja 2. STANE VIDMAR - Če bi bog mi dal moči 3. MARINA HUBER - Prava goričanica 4. MILI & DOLORES - Lipa domoča 5. PRIFARSKI MUZIKANTJE - IHoja dekl'ca 6. FRAJKINCLARI - Štajerci smo ludi pravi 7. DEJA VU BAND - Pri'le na Štajersko Zmagovalec meseca SEPTEMBRA: SaSa LENDERO - Luna Še eno možnost v OKTOBRU ima: BRIGITA ŠULER - Žel|a s! mo|a Poskočnih 7 Veličastnih 7 Glasujem za:_ Ime in priimelc , Tel. številka: _ _ Glasujem za: _ Naslov;_ ft na nfiBlov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Orfejžkove SMS glasbene fel|e: 041/818-666 Nagrado prejme: Jože Galun, Stogovc114, 2323 Ptujska gora DELO MOJ TAXI, Miran Plošinjak, s. p., Mala vas 37 a, Gorišnica, zaposli šoferja. Tel. 041 511 366. ZAPOSLIMO krovca - kleparja ter monterja INOX dimnikov. Dobro plačilo. Šabeder, d. o. o., Zgornja Korena 4 a, tel. 041 698 889. RADIOlllTEDNIK Nali oglasi 02/7493410 Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. ^ _ lir z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! AERipĐIKe www.aerobika.net NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: ^Ě Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: 1 RADIO IhUNK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. J íPoí^ulajts. nas. na íus-tounzm ífiídul RADIOPTUJ fia é^iíetu^^ www.radio-ptuj.si ^^^ Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. Tonček Cafuta 4. 10. 2003 - 4. 10. 2005 Hvala Ti za vse lepe trenutke, ki smo jih doživeli s teboj. Živimo v upanju, da si tam našel srečo in mir ter da se nekoč nekje zopet srečamo. Žalujoči: bratje in sestri z družinami v Štajerski TEDNIK in AER0ĐIKE Ta teden prejme ^ ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1 IME IN PRIIMEK Slavica Polanec Krčevina pri Vurbergu 48/a, 8880 Pttj Nagrajenec prejme nagrado po pošti. Ptuj • Začetek gradnje igrišča z umetno travo Ptuj potrebuje urejeno športno igrišče in Mestni stadion Čeprav je bilo okrog gradnje igrišča z umetno travo pri OŠ Mladika prelitega toliko žolča, so se z zapleti pričela tudi pripravljalna dela. Izvajalec del, Komunalno podjetje Ptuj, jih je pričelo s podiranjem dreves v delu, kjer vsaj v začetku ni "ogrožalo" življenja in dela OŠ Mladika. Ograja, ki naj bi jo izvajalec del začel postavljati "šele" na zahtevo OŠ Mladika, kot je bilo slišati, pa je sestavni del gradbišča, kot to zahteva Zakon o gradnji objektov. Res pa je, da je ponovno prišlo do kratkega stika med MO Ptuj in vodstvom šole, ker je bilo slednje o začetku gradnje obveščeno šele tisti dan, ko so se pripravljalna dela pričela. Kot da ne bi poznali občutljivosti zadeve, ki že dolgo buri duhove tega mesta. Zaradi gradnje igrišča z umetno travo bo padlo po projektantski oceni okrog 40 dreves. To je nekatere vznemirilo, ker niso zasledili odločnejšega negodovanja Zelenih Ptuja oziroma Zelenih Slovenije glede na to, da je predsednik Ptujčan, kot predstavnik Zelenih Ptuja pa tudi eden od treh mestnih svetnikov. "Bistvena ugotovitev je, da planirano nogometno igrišče z umetno travo na lokaciji med osnovno šolo Mladika in športno dvorano Mladika ter stadionom, kar je mestnemu svetu v sprejem predlagal župan, samo po sebi ni vitalnega pomena. Za naše mesto je ključnega pomena, da na tej lokaciji optimalno rešimo dva projekta. Nujno potrebna je čimprejšnja dograditev osnovne šole Mladika in ureditev njene okolice, tako da bo imela ustrezne pogoje za izvajanje devetletnega programa. Ob tem imamo na drugi strani prav tako pomembno nalogo, da uredimo Mestni stadion in potrebna igrišča tako, da bo ptujskim športnikom in športnicam omogočil primerljive pogoje z drugimi okolji v Sloveniji. Kljub temu da lahko odgovornim v občinski upravi tudi kaj očitamo, ko gre za informiranje, in bi si ob takih projektih želeli več partnerskega sodelovanja med prizadetimi ter odgovornimi, ocenjujem, da lahko na tej lokaciji ustrezno rešimo oba za Ptuj nujna pro- Foto: Črtomir Goznik 28. septembra so se pričela pripravljalna dela za izgradnjo igrišča z umetno travo pri OS Mladika na Ptuju. Sredstva za gradnjo v višini 55 milijonov tolarjev sta zagotovili Fundacija za šport in Nogometna zveza Slovenije. Nakazali ji bosta direktno izvajalcu del. jekta," je na začetku pogovora za Štajerski tednik povedal predsednik Zelenih Slovenije in svetnik Zelenih Ptuja v svetu MO Ptuj Vlado Čuš. Št. tednik: V zvezi z izgradnjo igrišča z umetno travo so bile izpostavljene številne dileme in zahteve. Koliko so upoštevane? V. Čuš: "Izgradnja nogometnega igrišča z umetno travo gotovo predstavlja poseg v obstoječe šolske zunanje površine. Tak poseg je lahko sprejemljiv samo, če OŠ Mladika v celoti zagotovimo primerne nadomestne površine v neposredni bližini šole, s čimer ne bi izgubila nobene sedanje vsebine. Menim, da smo bili Zeleni in tisti, ki smo podpirali takšne zahteve, pri tem uspešni, tako da bo šoli izgubljeno nadomeščeno. Glede na sklepe Mestnega sveta bo šola v okviru nadomestne gradnje ohranila zunanja športna igrišča, kolesarski poligon in drugo. Na novo bodo urejene dodatne parkirne površine, poskrbljeno mora biti tudi za ustreznejše prometno varnostne rešitve okrog šole. Dejstvo, da so projekt za izgradnjo igrišča z umetno travo podprli tudi na Ministrstvu za šolstvo in šport kakor tudi ostale odgovorne institucije za izdajo gradbenega dovoljenja, verjetno lahko zaupamo njihovim zagotovilom, da se bodo tudi pogoji za uspešno delo šole po realizaciji omenjenih projektov pomembno izboljšali. Preko svetniške skupine Zeleni Ptuja smo v fazi razprav, ko nam je bil na Mestnem svetu predstavljen predlog projekta izgradnje tega nogometnega igrišča, vztrajali, da se vsi do takrat izkazani problemi in predlogi rešitev, podani na svetu ali zboru staršev, okrogli mizi, na sejah odborov in mestnem svetu ter drugje, proučijo ter upoštevajo tudi v fazi realizacije obeh projektov. Na ta način bomo najbolje pomagali našim otrokom k še uspešnejšemu delu v šoli, pa tudi našim športnikom pri mednarodni promociji Ptuja in Slovenije. V primeru izgradnje nogometnega igrišča z umetno travo smo v razpravah izrazili tudi pričakovanje, da se v okviru projekta prouči in zagotovi presaditev Napoved vremena za Slovenijo v oktobru burja, sončen čas! f tSK Danes bo oblačno z občasnimi padavinami. Najmanj dežja bo v severovzhodni Sloveniji. V višjih legah bo pihal zmeren vzhodni do jugovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, najvišje dnevne od 11 do 17 stopinj C. V sredo bo oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. Padavine bodo oslabele. Nekoliko več jih bo le v vzhodni Sloveniji. OPOZORILO: Zaradi pogostih padavin bodo v naslednjih dneh narasli vodotoki, sprožijo pa se lahko tudi zemeljski plazovi. dreves ob sedanjem travnatem igrišču na novo lokacijo. Zeleni Ptuja smo v minulih sedemnajstih letih v okviru akcije Ozelenimo Ptuj razdelili občankam in občanom Ptuja ter okolice preko 25.000 drevesnih sadik. Gotovo imamo interes in se trudimo po najboljših močeh, da Ptuj ohrani sedanje zelene površine in v prihodnje pridobi še nove." Ptuj potrebuje nove parkovne površine Št. tednik: Znane so vaše zahteve po ureditvi novih parkovnih površin. Kako je s tem? V. Čuš: "OŠ Mladika je locirana neposredno ob Mestnem parku. Na tej lokaciji smo doživeli velik poseg v Mestni park ob gradnji podvoza pod železniško progo. Zeleni Ptuja smo takrat ugotavljali, da smo Ptujčani na tej lokaciji takrat Mestni park v bistvu izgubili in od takrat ves čas vztrajamo, da se izgubljene parkovne površine nadomestijo na drugi lokaciji. Predlagali smo mestno Panoramo, prav tako smo predlagali ureditev botaničnega parka in ustreznejšo zaščito primestnih gozdov. Pri informiranju, hitrejšem reševanju ter uveljavitvi teh za Ptuj koristnih predlogov smo takrat in še danes pričakujemo podporo vseh in ne samo nekaterih medijev kot tudi tistih, ki so v teh zadevah pristojni in odgovorni. Prepričan sem, da osnovni šoli Mladika, ki deluje ob našem sedaj sicer osiromašenem Mestnem parku, zelenih površin ne sme primanjkovati. V ta namen se ponuja prva priložnost že ob predvideni celoviti urbanistični in arhitektonski ureditvi šole in njene okolice." MG Osebna kronika Rodile so:Majda Kovačič, Ločki Vrh 34, Destrnik - dečka; Stanka Osvaldič, Dobovec 25/a, Rogatec - Aneja; Saša Kovačec, Sodinci 20/a - Tjana; Jelica Divjak, Grlinci 10, Juršinci - Tadeja; Sabina Potočnik, Orešje 152, Ptuj - dečka; Vlasta Hrnec, Sp. Gruškovje 20, Podlehnik - Karin; Nataša Rajh, Zelena ul. 8, Maribor - Aljaža; Mojca Polajžer, Nadole 32, Žetale - Marsela; Petra Kovač, Slovenskogori-ška 2, Ptuj - Taro; Bojana Jakl, Poštna ul. 12, Središče ob Dravi - Domna; Julijana Kolarič, Slape 28, Ptujska Gora - deklico; Mateja Novak, Poštna ul. 17, Središče ob Dravi - Kleo; Nina Kace, Trgovišče 11, Velika Nedelja - Anžeta; Biserka Tement, Pobrežje 97, Videm - Nika; Dušanka Mo-horič, Levanjci 5, Destrnik - Roka; Barbara Arnuš, Pod-vinci 43, Ptuj - Julijo; Silva Ostroško, Bizjakova ul. 11, Pragersko - Timoteja; Valerija Koritnik, Ilčeva ul. 16, Ptuj - Anžeta; Mateja Sok, Strmec pri Polenšaku 3, Dornava - Zojo; Irena Ljubec, Spuhlja 133, Ptuj - Evo in Ano. Poroke - Ptuj: Milan Horvat in Milena Kapun, Trnovska vas 47; Sebastian Ivšek, Križevci pri Ljutomeru 127, in Metka Kučan, Postružnikova ul. 8, Ljutomer. Umrli so: Ana Bezjak, Obrež 27, umrla 13. septembra 2005; Marija Dovečar, Žvab 18, umrla 12. septembra 2005; Pavel Štuhec, Osluševci 54, umrl 13. septembra 2005; Marija Vindiš, Velika^ Varnica 10, umrla 16. septembra 2005; Anton Žgeč, Žamenci 4, umrl 15. septembra 2005; Alojzij Mohorič, Ločič 9, umrl 16. septembra 2005; Franc Muršak, Slape 17. umrl 23. septembra 2005; Vincenc Krajnc, Bukovci 182, umrl 22. septembra 2005; Pavla Premzl, Starošince 4, umrla 22. septembra 2005; Kristina Pihler, Žerovinci 13, umrla 23. septembra 2005; Lucija Vernik, Ul. Borisa Kraigherja 14, Kidričevo, umrla 23. septembra 2005; Judita Cafuta, Videm pri Ptuju 21, umrla 22. septembra 2005; Alojzij Trafela, Mestni Vrh 64/ a, umrl 23. septembra 2005; Martin Voglar, Belšakova ul. 4, Ptuj, umrl 26. septembra 2005; Janez Drobnič, Gorca 86, umrl 21. septembra 2005; Ida Toplak, Zgornji Velovlek 15, umrla 24. septembra 2005. Crna kronika Voznik sivega seata leona naj se javi! V križišču Pobreške ceste in Osojnikove ulice v Mariboru se je 28. septembra okoli 13. ure zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti voznika kolesa z motorjem. V nesreči je bil udeležen tudi neznani voznik osebnega avtomobila znamke seat leon, sive barve. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče policisti neznanega voznika in morebitne očividce prosijo, da se javijo na Postaji prometne policije Maribor ali pokličejo na telefonsko številko 113. Pomagal in brez besed odpeljal Na lokalni cesti izven naselja Videm pri Ptuju se je 29. septembra ob 13.30 uri zgodila prometna nesreča, ki jo je povzročil neznani voznik osebnega avtomobila neznanih registrskih številk, ki se je po trčenju ustavil in oškodovanki nudil pomoč, nato pa je odpeljal v smeri Ptuja in oškodovanki ni povedal svojih podatkov. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče prosimo voznika osebnega avtomobila in morebitne očividce, da se javijo na Policijski postaji Ptuj ali pokličejo na telefonsko številko 113. Z avtom v drevo 20-letni voznik osebnega avtomobila VW vento je istega dne, 29. septembra, ob 05.50 uri vozil iz smeri Ormoža proti Središču ob Dravi. V blagem levem, preglednem ovinku, izven naselja Pušenci, je zapeljal v desno izven vozišča po nasipu navzdol, kjer je s prednjim delom vozila trčil v drevo. V vozilu je bil zraven voznika še 21-letni sopotnik, ki je bil zaradi poškodb odpeljan z reševalnim vozilom v Splošno bolnišnico Ptuj. Ni hotel nehati pretepati žene Policisti PP Podlehnik so 28. septembra okoli 22. ure do iztreznitve pridržali 41-letnega kršitelja iz okolice Ptuja, kije doma pretepal ženo in kljub prepovedi policistov grozil, da bo kršitev nadaljeval. Žerjav zmečkal kabino z delavcem V podjetje Henkel Slovenija v Mariboru je 28. septembra v popoldanskih urah prišlo do delovne nesreče, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Pri rušenju objekta oziroma dvigovanju bremena je zaradi preobremenitve padel gradbeni stolpni žerjav, ki ga je upravljal 47-letni moški. Do preobremenitve je prišlo zato, ker se je začel dvigati krak stolpnega žerjava, ki je na tleh obtežen z betonskimi utežmi, kar je povzročilo njegov padec skupaj s komandnim delom, v katerem je bil delavec, kije žerjav upravljal. Pri padcu kraka je njegova kovinska konstrukcija padla na komandno kabino in jo zmečkala, kovinski deli žerjava pa so ukleščili in poškodovali delavca. Iz kabine so ga izrezali gasilci, zaradi poškodb pa je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Maribor.