Kar enega veseli, drugega žalosti,
Slovenski rek
Preii - ceik ■ prem 1 lir«
Omar najde Farido
Naša nova pravljica \
(Gl. str. 4.)
Leto XV.
V Ljubljani, 21. oktobra 1943.
štev. 42 (727)
»DRUŽINSKI TEDNIKI Izhaja ob četrtkih. DrednlitTO la uprava ▼ LJublJant, MikloSIČeva 14/111. Pofitnl preda! 6t. 845. Telefon 8t. 33-32. — Račun pofitne hranilnice v Ljubljani It. 16.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranib dopisov ne sprejemano. Za odgovor je treba priložiti Z liri v znamkah.
NAROČNINA V4 leta 10 lir, */s leta 20 Mr, vse leto 40 Ur. — V tujini 84 Ur na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vifiina 3 mm in flirina 66 mm) 7 iir; v oglasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali ogla-s 1 : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod le posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
K/c /e naša Tb<&dle>čne>sl?
Srditi boji ib Dajepru
(Mluti sovražili napadi t južni Italiji — Uspehi nemških bombnikov
Fiihrerjev glavni stan, 19. oktobra. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Severno od Azovskega morja so na-pram prejšnjim dnem popustili na silovitosti sovražni napadi. Ti so se ponovno izjalovili s hudimi krvavimi izgubami Sovjetov.
Ob srednjem Dnjepru *i je sovražnik že nekaj dni med Dnjepropetrov-skim in Kremenčugom zelo prizadeval, da s strnjenjem najmočnejših sil prodre našo obrambno bojno črto. Težki boji s sovjetskimi silami, ki so vdrle na nekem odseku, še trajajo.
Severm od Kijeva so bili prestre-ženi v večdnevnih hudih bojih sovražni napadi. V protinapadu so zlomili oklepniki in oklepni grenadirji žilav sovjetski odpor in so odrezali neko »•vražno 'bojno skupino od njenih radnjih zvez.
V srednjem odseku so bili severozahodno od Černigova, južno od Go-mela in severozahodno od Smolenska povsod krvavo zavrnjene napadajoče sovjetske čete. Južno od Velikih Luk so si naše čete po zavrnitvi sovražnih napadov ponovno osvojile s protinapadom v prejšnjih dneh izgubljeno ozemlje.
Na južnoitalijanskem bojišču je bilo v gorah južnih Apeninov le živahno krajevno delovanje. Na področju Cam-pobassa smo z našim napadom vrgli angleškoameriške čete iz nekega žilavo branjenega kraja. Sovražni protinapadi so bili brezuspešni.
Angleško lelalslvo je prodrlo v pretekli noči nad severno in zahodno Nemčijo. Medtem ko so posamezna sovražila letala metala bombe na nekatere kraje, je glavnina angleških bombnikov napadla Hannover. Zaradi terorističnega napada je ponovno nastala na mestnem področju dokajšnja škoda. Prebivalstvo je imelo izgube. Protiletalska obramba je po dosedaj dosnelih vesteh zbila 15 sovražnih bombnikov. Pet letal je bilo sestreljenih nad zasedenimi zahodnimi ozemlji.
V noči na 19. oktober so napadla nemška letala cilje na področju Londona.
*
Ix vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljništva v preteklem tednu:
Dne 15. oktobra smo po načrtu izpraznili Zaporožje, prej smo pa spravili orožje, ves vojni material in vse oskrbovalne^ in gospodarske premičnine nazaj čez dnjeprski most, ki ga je sovražnik ogrožal iz zraka in s kopnega. Pri porušitvi vseh pojaško važnih naprav in pravočasni razstrelitvi nasipa in jezu in vseh mostov so se posebno odlikovali pionirji.
Na obeh straneh Melitopola so naše čete zavrnile močne sovražnikovo napade in v protinapadu uničile sovjetske bojne skupine. Pri tem smo zajeli B;18 ujetnikov in zaplenili 50 topov. Nemški oklepni zbor pod vodstvom generalnega poročnika Hossbacha je preprečil nevaren sovražni prodor ob izlivu Pripjeta in v protinapadu uničil dve sovjetski strelski diviziji in ono oklepno brigado. Sovražnik je imel 3500 mrtvih, zajeli smo 2000 ujetnikov, ‘200 topov in mnogo oklepnih topov, metalcev granat in drugega težkega in lahkega pehotnega orožja.
V srednjem odseku fronte, severozahodno od Černigova in zahodno od Smolenska so sovjetske čete znova skušale predreti, a naše čete so vse sovražne napade zavrnile. Sovjeti so napadali z močnimi silami tudi južno od Velikih Luk, naše čete so pa njihove krajevne vdore zajezile.
V južni Italiji je prišlo le na nekaterih mestih zahodnega in srednjega odseka do krajevnih spopadov. Naše čete so zavrni! j sunke angloameriških sil ob kolenu Volturna. V bojih prejšnjega dne smo zajeli več sto Angležev in Američanov. Na področju Ca-pue in Cainpobassa so se bili siloviti boji. Zavrnili smo sovražnikove napade in izvedli protisunek. Iz ostalih odsekov fronte javljajo le o naraščajoči delavnosti topništva in napadalnih čet.
Skupina sovražnih letal je 18. t. m. ponoči odvrgla nekaj bomb na zahodno in severno državno področje. Močne jate severnoameriških bombnikov Ko 15. t. m. napadle mesto Schwein-f“rt in povzročile po stanovanjskih in
»Moskva nam nosi svobodo!c. to je geslo razbojnikov v gozdovih. Njihov grb je krvoločna sovjetska zvezda. V jarki luči javnosti skuša razbojnik igrati z mamljivimi besedami »junaškega bojevnika slovenskega naroda, ki da se z gorečo domovinsko ljubeznijo bojuje za svobodo svojega naroda«. Te besede lahko samo bedastim lahkovernežem zamegle pogled na pravi obraz banditov in njihove strahovlade. Za pametnesra in razsodnega človeka Pa bo razbojnik kljub nadeti narodni krinki ostal zmeraj to, kar ie v resnici, namreč izdajalec lastnega naroda, ki ima samo ta smoter, da podvrže svoj narod in domovino slovenskega ljudstva boljševizmu.
Gorje našemu slovenskemu ljudstvu, ako bi se te razbojniške namere uresničile. Zanj bi ne bilo nikakšue milosti. Prišla bi nadeni »moskovska svoboda«, kakor so io Poljaki v vsej njeni strahovitosti zagledali letos, ko so nemške vojaške oblasti v katinskem sozdu nenadno odkrile množično morišče boljševikov. Grozotno morišče obsega več jam. širokih 28 metrov in dolgih 16 metrov. Tu ie Dokopanih onih 12.000 poljskih častnikov m pripadnikov poljske armade, ki jih je poliska begunska vlada dve leti povsod zaman iskala in se ie v ta namen celo večkrat obrnila v Moskvo do Stalina. Stalin je svoi čas sporočil poljskim emigrantom, da se onim 12.000 nesrečnikom dobro godi in da žive srečno in svobodno v Sovjetski zvezi. Ko so s poljske strani nato hoteli zvedeti kraj. kjer se mude ti tisoči ie Moskva molčala. Šele nemške voiaske oblasti so odkrile kraj. Na-mesto svobode in sreče, o kateri ie govorila Moskva so odkrili krai groze. 12.000 poljskih častnikov, zvezanih na rokah in nogah, ubitih s strelom v tilnik, ie ležalo v skupnem probu. Strel v tilnik in množični grob. te ie bila zahvala onim. ki so se izpostavili za Anglijo in Ameriko, ki so mislili, da moraio slediti prilizliivim an"le-škim obljubam, ki so bili tako neumni. da so verjeli v pravljico o angleški zaščiti malim narodom.
,vKo se ie Poliska v svojem samove-ličiu. nahujskana od zaveznikov drznila napasti Nemciio in io ie v šestih tednih nemška vojska porazila, ie An-sliia pustila razbito Poljsko na cedilu Ne samo to. ko Anglija od poražene Foliske ni mo<?la več pričakovati nikakršne pomoči, je prepustila tudi polisko inteligenco njegovi usodi, ono inteligenco, ki se ie bila popolnoma predala službi vernim namenom Anglije in. ki ie bila tako brezvestna, da ie pognala poljski narod v prepad.
Zapuščena od Angliie. prodana Moskvi in strel v tilnik, to ie bila zahvala, ki sta io požela Poljska in njena vodilna plast ob koncu žaloigre. Ko sta Anglija in Moskva spoznali, da
trgovskih okrajih občutno škodo. Nemški lovci so s sodelovanjem protiletalskega topništva sestrelili 121 napadajočih lelal.
Pri otoku Elbi so nemška prevozna letala potopila neko sovražno brzo topničarko, s streli pa zažgala neko drugo.
Nemško letalstvo je 18. t. m. podnevi in ponoči uspešna napadalo posamezne cilje v južni Angliji, predvsem v Londonu. Eno letalo se ni vrnilo v svoje oporišče.
Uspešni protinapadi nemških čet ob Dnjepru
Berlin.. 17. okt. O bojih na vzhodnem bojišču poroča nemško vrhovno poveljništvo:
.Južno in severno od Melitopola so bili sovražni poskusi prodora v protinapadih zavrnjeni. Jugovzhodno od Kremenčuga se ie boljševikom posrečilo ustvariti si mostišče. Tu se razvijajo izredno hude in krvave borbe. Sovražnik meče v boi neprestano nove močne pehotne in tankovske oddelke. ki jih podpira izredno močan ogenj topništva in mnogoštevilni oddelki bojnih lelal. Napadi, vdori in protisunki so se ves dan menjavali in so se tudi ponoči nadaljevale naibolj srdite borbe. Nemško letalstvo z močnimi skupinami bojnih letal posega v besne borbe na tleh in uničuie oklep-ne kolone, izhodišča in rezerve sovražnika. Bombardiranje in hud topniški ogeni povzročata boljševikom hude izgube orožja iu vojnih potrebščin.
Na obeh straneh Kijeva sovražnik še zmerom besno napada, vendar pa kljub mnogoštevilnim tankom in močni pripravi s topniškim ognjem ni mogel doseči svojega cilja. Nemške čete so v protisunkih razbile strnjene množico napadalcev in z žilavim od-
sta razkrinkani, sta se zatekli k laži. Anglija je molčala, Moskva pa ie označevala s čisto židovsko lažnivost io. da gre v primeru množičnega morišča za »prazgodovinska izkopavanja«. Na temelju pričevanj, zapisnikov in fotografij pa so nemške voiaške oblasti skupaj z najvplivnejšimi tujezeniskimi novinarji ter odposlanstvi vse Evrope, med katerimi ie bila mednarodna zdravniška komisija, ter skupai s tu-jezemskimi sodnimi niedicinci dokazala. da gre tu za 12.000 poljskih častnikov. ki so iih boljševiški krvniki »likvidirali*. Že do 4. iuniia 1943. so mogli identificirati 143 trupel, ki so jih izkopali iz katinskih skupnih grobov: imena umorjencev so ugotovili iz njihovih legitimacij in pisem, najdenih pri njih.
Angliia in Moskva sta se izvijali pod težo bremenilnega dokaznega gradiva in ko je poljska begunska vlada v Londonu z generalom Sikorskim na čelu spričo strahotnega zločina priznala. »da zdaj razume mnogo stvari, ki so ii bile dotlej zagonetne in da zdaj ve. zakaj uradniki GPU poljskih odposlancev niso peljali k množičnim grobovom v Katin, ker bi jim sicer morali povedati, da tu leže oni, ki jih poljska vlada išče«, ie priskočila Angliia na povelie Moskve takoi na pomoč in nekega dne so bila usta ob-tožniku zamašena. Sikorski se ie ponesrečil. London je šele tedaj izdal uradno poročilo o preiskavi letalske »nesreče« poljskega begunskega generala Sikorskega. Baje so ugotovili, da je padec pripisati slabemu delovanju vzvoda za višinsko krmilo. Letalo Sikorskega se na ta način ni dalo več krmariti.
Ali mislijo v Londonu, da bodo s tem poročilom razpršili sum in krivdo umora nad neprijetnim obtožite-ljem Sikorskim? Anglija tega ne bo mogla utajili, kakor se tudi Moskvi nikoli ne bo posrečilo skrili nečloveških metod sv-ojih židovsko-boljševi-Skih krvnikov v katinskem gozdu. Do-kazilne slike, ki so iih obiavili naši dnevniki, razločno podčrtavajo sadizem Stalinovih rabljev, ki so se v svoji krvoločnosti znesli nad nezaščitenimi žrtvami. Če gledamo slike pomorjenih poljskih častnikov v množičnih grobovih v Katvnu. se spomnimo vseli podlosti, ki so iih zagrešili v naši domovini potepajoči se razbojniki. Njihovi ostudni zločini, storjeni nad nezaščitenimi poštenimi ljudmi izdajajo isti zverinski način in pričaio o enakem iu istem povelju: o povelju Moskve.
Kdor bi se hotel nasproti Moskvi igrati z misliio velikega slovanskega brata, ki ljubi Slovence, bi se brezpogojno predal rdečim rabliem ter bi se podlo in izdajalsko pregrešil nad našim slovenskim ljudstvom. Moskva
porom zavrnile sovražne napade. Pri tem so uničile 59 sovjetskih tankov. Severozahodno od Černigova so doživele sovjetske čete nov težak poraz. Na široki fronti so s tremi do štirimi divizijami ob podpori številnih tankov in letalstva prešle v napad. Istočasno so poskušale na drugih različnih mestih v sosednih odsekih prekoračiti Dnjeper. Nase čete so napad ustavile in z energičnimi protisunki preprečile prekoračenje reke. Tudi tu se hudi boii še nadaljujejo. Zahodno od Smolenska ie sovražnik nadaljeval napade z nenavadno veliko uporabo munieiie. bil pa ie delno z zapornim ognjem, delno v borbi moža proti možu in s protisunki odbit. Boliševiki so imeli pri tem zelo hude izgube.
Jugovzhodno od Velikih Luk so boliševiki ponovili svoie sunke s svežimi četami, sovjetski bataljoni pa so bili krvavo odbiti. Nemška boina letala so na vsej vzhodni fronti bombardirala zaklonišča sovražnih čet in dovozne poti. Samo v srednjem odseku so pri tem uničila 7 vlakov vojnih potrebščin. Sestreljenih i« bilo 43 sovjetskih letal.
prinaša samo pogubo in bi brezobzirno zatrla vsako samobitno življenje, naj gre za ta ali za drugi narod. V dokaz na mslužijo Estonija. Latvija in Litva kakor tudi finsko ozeml ie. ki ie bilo nekoč pod boliševiškim gospod-stvom.
Zanašati se na Anglo-Američane. bi bilo takisto pogubno. Že danes lahko rečemo vsakomur: Zabloda bi bila kratka, kes pa dolg! Angliia in Amerika sta v svojih diplomatskih pogajanjih že zapečatili predajo Evrope boljševizmu. Celo tedaj, če bi demokracije danes uvidele to hudo napako ki so io storile, bi ne imele dovoli moči. da bi jo popravile. Moskva ie najavila svoio zahtevo po vsei Evropi in Moskva bi se ne ustavila niti ob Baltiku niti ob Črnem morju ali v Podonavju ali ob Bosporju ali ob Jadranskem morju. Bilo bi naivno misliti, da bi se Angliia ali Amerika v danem trenutku lahko vojaško uprli Moskvi. Edina obramba Evrope proti Sovietski zvezi ie jekleni jez nemške voiske. Če bi tega jezu nekoč ne bilo. bi nastopil konec Evrope. To moramo imeti vedno pred očmi. saj smo lahko prepričani. da bi se današnja sovjetska grožnja izpremenila v strahovit nokol in popolno uničenje, kakršnega človeštvo doslej ni poznalo.
Na strani velike nemške države in v nieni varni zaščiti se hočemo boriti v naši domovini v odkritem boju proti plačancem in odposlancem Moskve. proti razbojnikom ter s tem proti boljševiški nevarnosti do zadnjega. S tem bomo najbolje in najprimerneje odgovorili prozorni sovražni agitaciji, ako bomo pokazali pošteno zadržanje in mišljenje nasproti nemški državi. Nemčiia ie edina, ki nam ie dala edinstveno priložnost. Za to ugodnost, smo ii hvaležni s tem. da s poštenim hotenjem, s pogumnim priznanjem in v dejaniu sodelujemo pri obnovi Evrope. Tako ie našemu narodu s podporo Nemčije in z našim sodelovanjem zagotovljeno mesto, ki jamči nam vsem srečno bodočnost.
Še v zadnjih dneh smo videli, s kako silo tolče nemški meč po svojih sovražnikih. V nekoliko tednih ie nemška vojska, začenši z našo pokrajino preko Gorice, vse Istre in dalje, razbila boljševiške tolpe. Samo v Istri je bilo v boiih ubitih 5216razboinikov. 7328 pa uietih. Na stotine iih ie odložilo orožie ali pa se vrnilo domov. To ie uspeli ki ga v preteklosti nikoli nismo bili vaieni in ki si ga nikoli tudi nismo mogli nadeiati. To dejstvo pa ie tudi zadostna podlaga, da lahko z zaupanjem zidamo na moč Nemčije in njenih zaveznikov. Vemo. da ima odločitev v svoiih rokah velika nemška država, ki si ie ustvarila vse pogoje za zagotovitev nemške zmage.
A. JI.
Maršal Badoglio napovedal Nemčiji vojno
Berlin. 14. okt. Reuter sporoča da je izdajalec Badoglio »po ukazu italijanskega kralja« napovedal Nemčiji vojno. Vlade Velike Britanije. USA in Sovjetske zveze so to odločitev »sprejele«. Istočasno Pa izjavlja;« vse tri vlade, da prizuav.ro Budoglievo vlado še vedno samo začasno. Uradno izrecno podčrtuieio. da s »soboieva-njemt nastali novi odnosi z izdajalsko Badoglievo vlado, ne bodo imeli nika-kega vpliva na pred kratkim podpisane mirovne pogoje, ki zahtevajo da Itali i i z vsemi silami podpre napore zaveznikov. Glede na to. da se sedanje razmere ne bodo prav nič izpre-menile. priznavajo z angloameriške strani, da ie vsa tako imenovana »voi-na napovedc le propagandni manever, ki ponovno iasno kaže moralno podlost izdajalca Badoglia.
Badoglio ie s svoio »voino napovedjo« znova dokazal, da ie zgolj še orodje angloameriških vojnih zločincev, Svoii izdaii pa postavlja s tem krono na glavo. Tudi med sovražniki se nihče več ne ozira na to kreaturo, ki nikakor ni več upravičena govoriti v imenu italijanskega naroda, čigar odgovorni del ie danes v taboru faši-stovsk® republikanske stranke.
Odfoutei/ it padia
Torkov »Slovenec* je priobčil
pod gornjim naslovom uvodnik, fot
ga zaradi aktualnosti tudi mi v celoti ponatiskujemo.
Vsem onim. ki imajo vest. ki niso moralno razkrojeni in ki Slovencem in Sloveniji žele dobro, ie bilo že zadosti povedano, kako. kdai in kod ie treba iti. Da. to smo pokazali ne samo z besedo in tiskom, temveč tudi z živo sliko, z nastopom vsega onega, kar io pozitivnega in konstruktivnega. Posledice se že čutijo in odražajo v slovenskem življenju.
Pot iz krvi. iz mraka in iz zmešnjave. pot k svobodi ie že vsem nakazana. Domobranci in nemška vojska so nam poroštvo te. za narod edino .odrešilne poti.
Tudi odločitev je že padla; ali z nami ali proti nam. Druge poti ni! Nastopamo javno in odkrito in pozivamo tudi vse druge, da store isto. Prihuljena in podla borba izza hrbta ni vredna človeka. Te borbe mi ne poznamo. Padla bo po vseh onih, ki sa ie oprijemajo.
Med domobrance se je že iavila mladina. Sledili so iim aktivni in rezervni častniki in podčastniki. Ti ▼ nekoliko manjšem odzivu, čeprav iim gre v zvezi z našim domobranstvom posebna pažnia zakai končno so vendar sestavni del našega naroda, naš® inteligence, v nekem oziru bj mogli celo reči: naši izbrani sinoviI — Lepo iih ie videti, kako ob petkih in Svetkih vase zaprti, zdolgočaseni in nepristopni stoje pred »Bato«. se sprehajajo po promenadi, sestaiaio v Tivoliju ali buliio skozi okna »Emone« in spremljajo vse mimoidoče s svojimi čudnimi in smešnimi pogledi. Niso vsi sledili onim. ki so že na delu. onim. ki gredo v skladu z resničnostjo in duhom časa. ki niso hoteli ostati »ob strani«. Namesto dela izražajo o tem in onem svoja visoka mišljenja!
Odločitev je padla za vsakega! — Vsi taki. ki se drže za roke in s« delajo junake, v resnici pa drhtijo od strahu zase in za svojo usodo zavoljo nečesa negotovega, vsi taki so v Ne-dičevi Srbiji že davno dobili zelo poceni nauk... Pri nas bomo videli... Zakai kritizirati, klevetati in obsojati zna vsak bedak — in vsak bedak to tudi dela — toda malo ie izdelanih in izoblikovanih značajev, ki namesto tega kažeio svojega inteligentnega tvornega duha in se odlikujejo kot koristni činitelji zase. okolico in narod. v katerem ži vi io.
Niso mirni časi. ko so lahko mnoat igrali Don Juane in obenem ali zaradi tradicije ali zveze, protekciie iu celo korupeiie čakali 8in. imenovani« in položaj. Ne. ne! Vojna ie. ki od vseh in vsakega zahteva resničnega duševnega in telesnega napora, iznajdljivosti in inteligence! Čin. položaj in pisane kvalifikacije pomenijo samo toliko, kolikor se oni ki iih im* ali nosi. izkaže s svojim delom trudom. sposobnostjo in dobro volio. Tudi v bodoče bo samo to vprašani* odločilno!
Odločitev iev padla! — Ne iščemo naslovov, ne činov, ne pokroviteljev, ampak dobrotnike našegit naroda iščemo, pa čeprav so brez činov. Čine in odlikovanja iim bo dal narod! Vodje mu bodo oni. ki so' se v najtežjih časih izkazali s svoio odloo-nostio. nesebičnostjo, iznajdljivostjo in inteligenco! Vsi. ki še špekulirate, zapomnite si to! Vsi oni »gotovani«. ki misliio visoko voiaško. taktično-strategijsko ali špekulalivno-političnot. da ie najpametnejše stati ob strani in biti nevtralen, da se tako ne bi nikomur zameril in da bodo tako samo s sigurnostjo pričakali čas. da bi nadaljevali svoio kariiero. bodo videli, kako se iim bodo njihove ladie znova razbile ob klisurah stvarnosti! Videli bodo. da na tei poti ne bodo našli strelovoda, ki bi iih obvaroval vseh njihovih skrbi in nejevolje!
Vsi oni. ki že imaio vsa mogoča potrdila o vseh možnih in nemožnih »neozdravljivih« boleznih: vsi oni. ki imaio delavske knjižice in potne listo za vse smeri: vsi oni ki jim ie mama«, gospa soproga ali gdč. zaročenka rekla. da iili ne želi videti med domobranci:	vsi	oni. izpred »Bate«, i*
»Emone« in s promenade, ki so »zaposleni« v raznih tovarnah, podietiih in uradih, vsi nai vedo da je odločitev že padla! Vse to niihovo ooslui-šano izbegavanie ie samo strel‘v veter. udarec v prazno in paroksizem. ki ne more večno trajati!
V novem duhu časa. v novi dobi in položaiu mora biti postavljena vsaka stvar na svoje pravo mesto! Vsakdo se mora prijeti — in to resno prijeti — svojega poziva v kakršni koli obliki! Polovičarstvo, dvoličnost in podzemno rovarjenje ne more biti. ne sme biti. in tudi ne bo mogoče!
Kdor odobrava in brani zločince, se ne bo mogel izmuzniti v senci ni-kakšne protekciie ali položaja odgovornosti. ki io ie s tem prevzel nase' Ta odgovornost pa ie velika, pa nai*. z zločinci neposredno sodeluje ar odobrava niihovo delo z najbolj Iralr.o nevtralnostjo!
Nadaljevan ie na ?. strani spodaj
Ustanovitev oblasti Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje«
Na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje«, ki ga tvorijo pokrajine Trst, Ljubljana, Gorica, Furlanija, Istrija in Kvarner vključno s pripojenimi področji Sušaka,Bakra,Cabra,KastvainKrkaje Gauleiter in državni namestnik dr. Rainer prevzel celotno civilno in javno oblast kot vrhovni komisar na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorj e«.
Vsa oblast in javni uradi tega področja so podrejeni vrhovnemu komisarju.
Vsh civilna oblast, ki jo je do sedaj, izvajala nemška oborožena sila, je prešla na urade Vrhovnega komisarja.
Narašlagoia mol nemške
letalske obrambe
Izredno visok odstotek severnoameriških bombnikov, sestreljenih pri tero-ristižnem napadu na Sehweininrt
Berlin. 15. okt. V četrtek so pridale naše letalske obrambne moči k vrsti uspehov naših letalsko-obrambnih sil pri terorističnih napadih aneleško-ameriških bombnikov na nemško ozemlje v zadnjih dneh in nočeh pri napadu na mesto Sctnveinfurt ponoven dokaz o stalno rastoči nemški obrambni moči. Visok odstotek sestreljenih sovražnih letal daje za domovino kaj pomirljivo, za sovražnika pa kaj prestrašiijočo sliko naše moči in možnosti, ki so nemški letalski obrambi na razpolaco in ki bodo še boli. izerajene ter tako z vedno naraščajočo močjo predstavljale dobro obrambo domovine.
Jate bombnikov, ki so malo pred poldnem odletele z Aneliie k terorističnemu napadu, so tako pretehtale vsa pota doleta in odleta, da so bile popolnoma prepričane, da bodo dospele na cilj. Za zaveznika so si hotele pridobiti vreme in zato so preložile uro poleta na zasedeno zahodno področje za celo uro. Mislile so si pač. da jim. bodo nizko ležeči oblaki in megla omogočiti izmuzniti se skozi prvo močno zračno obrambno črto na kanalski obali ali Pa le-to predreti.
0 Vendar jim to ni uspelo. Jate bombnikov so priletele z različnih strani, da bi razbile eventuelne oddelke nemških lovcev. Zahodno od Rene Pa so že naletele na močne nemške lovske sile. ki so se takoj spustile v boi.
Od tesa trenutka naprej niso nemški lovci več pustili niti minute sovražnih jat. V vedno novih napadih so naskakovali nemški lovci sovražnika. Že po prvih napadih so sestrelili prve štirimotornike. dočim se jih ie več težko poškodovanih moralo počasi vrniti.
Glavnina Pa ie letela naprej vendar ie naši lovci niso pustili na miru. Sovražnik se ponovno strne in s strnjenim strojničnim in topovskim og-
letal lahko premagalo. Vendar so se kljub temu vrgli lovci z drznim junaštvom na napadalce. Streljajo in mečejo nad bombniki bombe in z vriskanjem naznanjajo, 'da so znova sestrelili kak teroristični bombnik.
Na položajih lovskih letalcev vlada vročična delavnost. V tem ozračju prihajanja in odpošiljanja poročil, povelj, navodil. podatkov o številu napadalcev itd. prevladuje poveljnikov glas. On vodi svoje iate in daie navodila in opazovanja bližnjim letališčem.
Letalska bitka, ki se vleče sedaj že preko prostranih področij, divja dalje. Napadajoče sovražne iate letijo sedaj, ko so dosegle svoj cilj in izvedle teroristični npad na mesto Sohvveinfurt. v široki fronti nazaj. Toda tudi sedaj niso niti trenutek varne pred našimi lovci. Že upajo da so po dosegu mej zasedenih ozemelj na varnem, toda nove in sveže moči naših lovcev se vržejo na teroristične bombnike. Že razredčene vrste štirimotornike v se še bolj redčijo. Goreče razvaline letal padajo na zemljo. Padalo poleg padala visi v zraku.-
Ko se letalska bitka, ki se ie bojevala dolge uro. končuje, kažejo mnogi ostanki sestreljenih sovražnih letal na poljih in v gozdovih jugozahodne Nemčije in zasedenih zahodnih ozemelj vso trdoto boja in velik uspeh naših letalsko-obrambnih sil. Naj se sovražni reklamni junaki še tako ši-rokoustiio in se ponašajo z >uspehi« terorističnih napadov na nemška mesta ali pa govorijo o neranljivosti svojih štirimotornikov. vendar pa jih nemški lovci s svojim premočnim znanjem in s svoio hrabrostjo ter z za-upaujem v bojno moč svojih leta] že prekašajo. Visoko število sestreljenih letal tekom enega samega popoldneva pa že samo dovolj jasno govori, da
■
vsak odgovoren ta teOko kart. ia kolikor je potrdil prejem. Če bi stranka živilsko nakaznico vrnila, tega pa ne bi vpisala niti sama niti reznaša-lec. je pač odgovorna za toliko nakaznic. kolikor jih ie ▼ seznamu napisanih.
Obenem z navadnimi živilskimi 'nakaznicami pa bodo naznašalei dostavljali tudi nakaznice za krompir, vendar imajo pa do njih pravico samo oni. ki nimajo krompirja. Ne bodo pa dobili nakaznice za krompir pridelovalci krompirja in pa oni. ki so dobili dovolilnice za uvoz krompirja. Če bi navzlic temu nakaznico za krompir dobila oseba, ki že ima krompir, mora nakaznico vrniti dostavljaču in to napisati v tozadevno rubriko, poleg tega pa na zadnji strani nakaznice za krompir tudi še napisati, koliko ima krompirja, in to potrditi z lastnoročnim podpisom.
njem ustvari takšno obrambo, da bi jz vsakim dnevom narašča moč naše jo le skrajno junaštvo in popolno za- zračne obrambe. — Vojni poročevalec upanje v lastno znanje in v bojno moč ‘Hans Herbert Hirsch.
Uspehi nemškega letalstva
Berlin. 11. okt. Feldmaršal Milch ie objavil le nekaj številk o prispevku nemškega letalstva v sedanji vojni, toda te številke so tako visoke, da skoraj presegajo naše predstave.
Težko ie najti primero za strašno točo jekla, obseženo v doslej zmetanih 35 milijonih ton bomb. Kako gigantsko delo so opravila nemška letala, na ee vsaj malo vidi iz naslednje primere: Angleži se pri svoji propagandi hvalijo, da so do jeseni leta 1943 zmetali na nemška mesta, kulturne spomenike in naselja 119.000 ton bomb.
To število je nedvomno zelo pretirano.
Toda če ga kljub temu vzamemo za osnovo našega računa, bomo videli še velikansko razliko v primeri z nemškimi številkami. Recimo, da ie bilo zmetanih 35 milijonov nemških bomb le majhnega kalibra, recimo povprečno po 250 kg. kar bo naneslo še vedno 9 milijonov ton. torej več kakor 75-krat toiiko. kakor angleški tovor. Že ta groba predstava kaže. kako neumorno se udejstvuje nemško letalstvo. ki je zadalo in zadaja sovražniku najtežje rane na mnogih bojiščih.
Lažje ie predočiti izgubo sovražnega ladjevja, ki io ie povzročilo nemško letalstvo. Nemška letala so potopila 6 milijonov ton. poškodovala na 12.9 milijonov ton. torej toliko ladij, kolikor jih ie Anglija imela, ko ie stopila v sedanjo voino. Zlasti v Sredozemlju ie nemško letalstvo od inliia 1943. doseglo velike uspehe, saj ie samo potopilo skoraj za milijon ton ladjevja,
Število 01.000 sestreljenih sovražnih letal pa nam končno kaže. kako velikanski uspeh proti sovražnim letal-	.	______ ____
skim silam ie dosegla nemška obrano- ea. protiletalskega topništva. Pretile
Izjalovljeni sovjetski napadi pri Smolenska
Berlin. 18. okt. V srednjem odseku vzhodnega bojišča so nadaljevali boli-ševiki 17. oktobra severno od Čerui-gova^ svoja prizadevanja da bi prebili nemško obrambno črto. V izmenia-joeih se napadih pa so bili odbiti io>s° 1?f,jlbi|i 12. oklepnikov. Saška 134. pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Sehluetterja ie rzvoievala severno-vzhodno od Gomla velik obrambni uspeh. Na tem področni ie uspelo pred nekai dnevi trem strelskim divizijam napadajočega sovražnika. podprtim s težkim topniškim omnem in s gtevil — mi letnici, vdreti na tri kilometre široki črti v nemško botao. črto. S pogumnimi pro-tinapadi je bilo uspelo hrabrim gre-nadiriem. da sp obunno sp braneče boljsevike vrgli v boju na nož nazaj, obkolili del sovražnih čet. ki so prodrle, in vzpostaviti staro glavno bojno erto.
Tudi za p a dno od Smolenska. kjer ie sovražnik kljub svoiim hudim izo-u-bain v prejšnjih dneh nadaljeval napade «o se nemške čete prav tako zgledno borile Čenčav so podpirali bpJiseviki svoio pehoto s številnimi Oklepniki, baterijami in bojnimi le-• • i s°-,?e vendar vsi sovražni napadi lzmlovili pred glavno bojno črto. v kolikor uh že ni razbil na izhodiščih nas topniški ogeni in bombe strmo-glavcev. V nekom odseku kjer ie sovjetskim četam uspelo prodreti približno. en kilometer globoko, so izvršili nasi grenadirji in »Tigri« nnotisunek. vrgli sovražnika nazai in sestrelili 12 oklepnikov. V nekem drugem odseku bu Sta Prišli dve sovjetski bateriji, ki sta bili namenjeni na nove postojanke. v ognjeno območje baterije težke-
Američanc. Njihove izgube so razmeroma še večje, ker gre zu zelo drage Štiri motorne bombnike,
Poročilo feldinaršala Mileha Pa se ne omejuje zgolj na naštevanje in opisovanje tega izrednega dela v preteklih štirih letih, marveč nakazuje tudi bodočo naloge nemških letalskih sil. Mogoče doslej še nihče od Angležev in Američanov ni močneje čutil učinkov fetdmaršatovih besed »o posebnih ozirih na nočne lovce: pri izdelovanju nemških letal,• Vse anglo-ameriške letalske izgube, ki spadajo le še v začetek te nove dobe. govorijo dovolj jasno.
Poseben pomen imaio tudi brez dvoma sicer kratke, toda pomenljive, besede feldinaršala Mileha o tehnični sposobnosti nemškega orožja in o kakovosti nemških letal. Čeprav še ni prišel čas. govoriti o podrobnostih te-
fa važnega napredka, nam vendar filehove besede že jasno kažejo, da nemško letalstvo pozna načrt za bodočnost in jasno vidi pred seboj pot do zmage.
Zatemnitev od IS. do 6.
Temu odgovarjajoče bo plačilo veliko. toda zasluženo! Biti miren opazovalec drame, ki io ie začel nad našim narodom meil"ar'm '
•pazovalec naše bede in pogažanla najosnovnejših človečanskih pravic, »omeni isto kot biti zločinski soudeleženec!
Odločitev pa ie padla! Vsem plačilo »o zaslužen ju! —
Kapetiui — domobranec.
padno od Smolenska izjalovili vedno novi poskusi prodora in je Sovražnik utrpel močne izgube.
Živilske nakaznice za november
Živilske nakaznice za november. V sredo 20. oktobra so raznašalei mestnega preskrltovalnega urada začeli upravičencem na dom dostavljati živilske nakaznice za mesec november.
Spet poudarjamo, da ie za dobivanje živilskih nakaznic upravičen samo oni. ki sc res nahaja v Ljubljani. Tudi začasno odsotni nimajo prav nobene pravice do živilske nakaznice ter io bodo dobili v uradu mestnega preskrbovalnega urada v I. nadstropju palače Bata. čim se vrnejo v Ljubljano. fte posehei pa opominjamo stranke. da so družinski glavarji ali člani družine, ki bodo živilske nakaznice prevzeli in potrdili njih preleni, povsem odgovorni, da so člani, ki so zanje prevzeli živilske nakaznice, dejansko v Ljubliani.
Še posebej pa opozarjamo občinstvo na težke posledice, ki bodo zadele slehernega. kdor bi prevzel živilsko nakaznico za osebo, ki ni v Ljubljani. Za take osebe, ki se ne nahajajo v Ljubljani, mora družinski glavar ali oni član družine, ki prevzema živilske nakaznice, nakaznico odsotne osebe vrniti dostaviialcu in to napisati v posebno rubriko seznama, ki ie za to določena. Da je treba vsako vrnjeno nakaznico vpisali posehei. nato opozarjamo prebivalstvo s posebnim poudarkom ter opominjamo, naj pri vračanju kart natanko pazi. ker bo
Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da si lahko potrošniki od 19. do 22. oktobra nabavijo proti odvzemu odrezka št. 904 navadne živilske nakaznice, izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, kot prvi obrok 1 kilo krompirja, in sicer pri naslednjih tvrdkah:	Konzumno
društvo. Vič. Kmetijska družba. Novi trg 3. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev. Vodnikov trg. A. Šarabon. Zaloška cesta 19. Nabavljalna zadruga državnih železničarjev. Cesta Soške divizije. Gospodarska zadruga, Tvrševa cesta 29. I. delavsko konzumno društvo. Kongresni trg 2. Gregorc in Co.. Bleivveisova 15. Jelačin Ivan, Emonska 1. Nicklsbacher. Pražakova. Pravico do nabave navedenega obroka imajo samo oni potrošniki ki nimajo nič krompirja. Zaradi tega opozarja Prevod vse pridelovalce, kakor tudi one. ki so si krompir nabavili z dovolilnico ali brez nje. nadalje one. ki so prejeli spomladi semenski krompir. da jim gornji obrok ne pripada, ker ima Prevod podatke o vseh zalogah. Neupravičenei bodo morali pri dodelitvi živilskih nakaznic za prihodnji mesec vrniti raznašalcu odrezek št. 904. Kdor bi kršil gornja navodila. bo najstrože kaznovan.
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani, predsednik general Leon Rupnik je izdal na vsa državna oblastva in ustanove v Ljubljanski pokrajini ter na vse urade in ustanove Pod državnim nadzorstvom odredbo, na podlagi katere so vsi_ domobranci prostovoljci, ki so v državni ali javni službi, od dne vstopa v eno izmed domobranskih enot pa vse do uveljavitve uredbe v o slovenskem domobranstvu na plačanem dopustu. Vsi dosedanji prejemki jim pripadajo v polni meri.
Pokrajinska uprava v Ljubljani poziva vse urade, ustanove in poedince. pri katerih so itali tonski častniki, uradniki ali drugi uslužbenci pri odhodu iz Ljubljane oddali v hrambo svoio prtljago in drugo imovino. da ta1-oi ri javijo nem-(Einsatzkommando der Sipo und des Sjcherheitsdienstesl v Ljubljani. Puccinijeva ulica, tam kjer ie bilo prej poveljstvo karabinjerjev. Kdor bi hotel kaj zatajiti, bo kaznovan. Pokrajinska uprava opozarja hkrati, da se bo stvar ugotovila tudi po drugi poti.
Vsi potrošniki, ki še «is» dobili koruzne moke na odrezek št. 11 in 12 navadne krušne nakaznice, io lahko dobe. dokler še traia zaloga, pri naslednjih trgovcih: Gospodarska zadruga. Tvrševa cesta 29. Globevuik Ivan. Frančiškanska ul. 4. Nabavna in prodajna zadruga mestnih uslužbencev. Nabavna in prodajna zadruga uslužbencev drž. železnic. Kačar Franc. Vodnikova 87. Medved Ivanka. Zaloška cesta 7. Mencinger Stefan. Šmar-tinska cesta. Vrtačnik Alojzija Tržaška cesta 19. Zorman Janez Stari trg 32. Hkrati opozarjamo potrošnike, da morajo kupovati živila zmerom samo pri svojem trgovcu. Izjeme so dovoljene le v izrednih primerih, ki jih določi Prevod, iti ]e za določeno blago, kakor je v tem primeru koruzna moka.
Moko na odrezek št. 23 do 31 oktobrske živilske nakaznice bodo dobili potrošniki pri svo-iih trgovcih. Za vsak dan bodo dobili 124 gramov moke. in sicer polovico., pšenične, eno četrtino ržene in eno četrtino ječmenove moke. Dalje bo dobil vsak po 1 del olja na odrezke št. 17 do 24. Od 22. oktobra dalje prejme vsak potrošnik pri svojem trgovcu na odrezek št. 912 po 15 dek marmelade.
Uprava policije poziva vse osebo, ki so vložile pred 8. septembrom 1943 pri bivši kvesturi prošnje za potne iiste in potne dovolilnice, da do 23. oktobra 1943 dvignejo priložene listine na upravi policiie v sob; št. 35, 111. nadstropje.. Na poznejše zahteve se uprava policiie ne bo ozirala.
Vsi lastniki hiš. ki imaio iz katerega koli vzroka prazna stanovanja ali lokale, jih morajo v smislu čl. 40 zakona o neposrednih davkih v teku štirinatatih dni po izpraznitvi prijaviti. Kdor ne bo vložil prijave v pravem roku. mu bo odpisana zgra-darina zaradi praznega stanovanja ali lokala šele od dne. ko bo davčna upravo preiela prijavo. Prtijavo ie treba spisati na taksni papir za 6 lir in io oddati pri davčni upravi v Ljubljani.
Čevljarji, ki izdelujejo na pol nove čevlje, morajo zanie odvzeti prav toliko točk oblačilne nakaznice kakor za nove čevlje. Točke morajo potem predložiti Pokrajinskemu -ospodar-skemu svetu takrat, ko predlože knjižice za nabavo usnia. da se jim vpiše tudi to novo nakazilo. Oni. Vi ne bodo odvzeli za pol nove čevlie ustrezajočega števila točk. ne bodo dobili nakazila za novo usnje.
Hišne starešine protiletalske zaščite z izkaznicami štev. 600 do 1200 naj pridejo na obvezni sestanek, ki bo v četrtek 21. t. m. ob 16. uri v Frančiškanski dvorani. Tega sestanka nai
se udeležilo tudi zamudniki prve skupine. t. i hišni starešine z izkaznicami od 1 do 600.
Slovenski Rdeči križ poroča, da nai se zglasijo v skladišču v Kotnikovi uMci št. 16 od 18. t m. dalje vse osebe, ki »o oddale pakete za od-pošiljatelie iz naslednjih občin odnosno krajev, ter imaio v rokah pre-jemna potrdila zanie: Velike Lašče, Videm-Dobrepolje. Ortnek. Turjak. Ribnica. Struge. Hinje. Rob. Rašica. Sodražica. Loški potok. Prigorica. Dolenja vas. Kočevje. Ban in loka. Breg pri Kočevju.
Uprava splošne bolnice vabi vse osebe obojega spola v starosti od 20 do 50 let. ki mislijo, da &o sposobne za dajanje krvi, naj se javijo vsak ponedeljek med 9. in 11. uro na 1. kir. oddelku, da jim preiščejo kri. Vsakdo nai prinese s seboj 2 .sliki za legitimacijo. Honorar za oddajanje krvi se je povišal. Poleg tega dobi vsak dajalec prvi tudi dodatno živilsko nakaznice za kruh in meso.
Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja, da se morajo dne 1. oktobra 1943 za IV. četrtletje zapadli davki plačati do 15. novembra t. 1. V poštev pridejo tele davčne vrste: zgra-darina. pridobnina. rentnina. družbeni davek, davek za neoženiene osebe in pavšalni davek na poslovni promet. Drugi polletni obrok zemliarine pa dospe in zpaade v plačilo dne 1. nov. t. 1.
Slovenski Rdeči križ poizveduje za vojnimi ujetniki, civilnimi interniranci. konfinranci in kaznjenci ter za ci-vlnimi osebami. Za vsakega pogre-šanca ie treba v pisarni Rdečega križa na Gosposvetski cesti 2 predložiti točne podatke, in sicer ime in priimek, rojstni datum, očetovo ime. zadnji točni naslov in vse ostale olajševalne podatke. Vsak poizvedovalec mora oddati tudi svoj točni naslov z navedbo sorodstvenega razmerja do pogrešan-ca. Prav tako dobi v pisarni Slovenskega Rdečega križa predpisani obrazec. ki ga mora točno.in čitljivo izpolniti s črnilom ali pisalnim stroiem. Nepismenim izpolni prijavo pisarna. Pristojbina za celotno poizvedbo znaša 1 liro. Kdor želi pisati ali sporočiti svojcem izven naše pokrajine osebne ali družinske vesti in mu ie naslov prejemnika znan. dobi v pisarni Rdečega križa mednarodni obrazec za.eno liro. ki ga mora izpolniti s črnilom ali pisalnim stroiem. Sporočilo sme obstajati samo iz 25 besed strogo družinskega značaja. Odgovor na tako sporočilo se dostavi odposujatelju na istem obrazcu tudi po pošti. Za dopisovanje z vojnimi ujetniki in civilnimi interniranci ima Rdeči križ posebna pisma no 20 centesimov. Poizvedovalni oddelek posluje vsak delavnik od 8. do 12. ure.
Mestno poglavarstvo opominja vse
one moške in ženske, ki so vložile
prošnje za nove osebne izkaznice, nai sami pridejo čimprei po izkaznice v predsobo št. 44 na magistrat v I. nadstropje nad trgovino mestne elektrarne Vse osebne izkaznice, za katere so bile prošnje že vložene, so že pripravljene.
Večerni vlak. ki ie odhajal iz Ljubljane proti Postojni ob 18.15. odhaja od 10. t. in. dalje ob 17.30.
Visoko šolo za socialne vede so pretekli teden odprli v finski prestolnici. V njej se bo izobraževal naraščaj, za občinske uprave in socialno skrbstvo.
Brezplačen pesek za zaščito pred požari ie pripravilo ljubljansko mestno poglavarstvo ob cestah in ulicah. Ljudje naj si z njim pomagajo Pri požarih. ki bi izbruhnili ob morebitnih letalskih napadih. Kdor bi ta brez; plačni pesek uporabil v kakršne koli druge namene, bo 6trogo kaznovan.
Vojne lokomotive v serijah, grajene v Nemčiji. ?o se zelo dobro obne&le. Ne samo da pomenijo prihranek de: lovnih moči in materiala, tudi bolj ekonomične eo kakor stare lokomotive in dooožejo vse večje uspehe v hitrosti. Delovni čas za izdelavo lokomotiv se ie skrčil za 20%. Pri materialu eo pa prihranili 20% železa. 93.« bakra im 92% oina.
Razdeljevanje in prevoz drv in oglja: Združenje trgovcev in Združenje indu-etrijcev in obrtnikov naj opozorita «voie člane, da določila naredbe z dne 2. septembra 1942 št. 170 s predpisu o proizvodnji, razdeljevanju in porabi lesnega oglija in drv še zmerom v celoti velja io. Še zmerom ie treba vestno upoštevati omenjene naredbe. zlasti glede nakazil, prevoza in nakupa, bodisi v industrijske ali zasebne namene. Prevoz drv. ki jih pridobivamo iz pokrajine in so namenjena za niesrto Ljubljano, mora dovoliti poveljstvo gozdne milice, zn okoliš mesta Ljubljane pa izdaja ta dovoljenja mestru magistrat.
25.090 vajencev in vajenk ie letos
na Hrva-tskem izkoristilo tri tedne do: pusta, ki jim ga določa novi brvalsiki zakon o vajencih.
Ženska delovna služba v Nemčiji
ee razvija Po določenem redu. Doslej ie bil vpoidican del letnika 1925. zdaj pa pride na vrsto ostal; del istega letnika. Izvzete so samo poročene žene, vdove in ločenke, pa dekleta, ki so 15. avgusta že imela delavsko knjižico.
Uran gaj
aromatična čajna mešanica, vsebina in kakovost tekmec ruskemu čaju. Pokusite ga.
Obvestilo »Prevoda«
Poziv trgovcem, zadrugam in pekom!
StaJno prihajajo pritožbe o nepravilnostih pri razdeljevanju racioniranih živil. Da se to prepreči, dajemo naslednja navodila:
Trgovci in potrošniki naj vedno pazljivo prečitajo vsa navodila in pozive, ki jih objavljamo v časopisju in naj se po njih točno ravnajo.
Ponavljamo, da v Ljubljani veljajo le živilsko nakaznice, ki jih izda Mestno poglavarstvo. živila se sms dajati le strankam, ki predlože tudi glavo izkaznice, ter odrezke odreže šele prodajalec, ze odrezani odrezki torej niso veljavni.
Na posamezne odrezke je izdajati le ona Živila, do katerih opravičujejo odrezki nakaznic in ko so časovno razporejeni. V oktobru velja časovna omejitev le za moko in maščobe. Za prvih 12 dni sta se smela prodajati krušna moka alj kruh le na odrezke s številko 1—10. Odrezka 11 in 12 veljata samo za koruzno moko. Za drugih 10 dni se deli kruh ali krušna moka na odrezke številke 13—22. Trgovci morajo prodajati pšenično ter rženo ali Ječmenovo moko vedno samo v predpisanem razmerju. Vse to velja za navadne pa tudi 'za dodatne delavske živilske nakaznice.
Za prvi obrok maščob (1 del olja ali 10 Ukg trdih maščob) so bili določeni odrezki za maščobe št. 1—8, za drugi obrok pa Št. 9—Ifi. Lastniki nakaznic brez teh odrt/kov še niso upravičeni do nakupa maščob.
Od časovne omejitve so izvzeti bolniški dodatki, za noseče žene in posebni boni.
Moko ali maščebe na druge odrezke trgovci do nadaljnjega nikakor ne smejo izdajati, četudi bi imeli še zaloge.
Trgovci, ki imajo še koruzno moko na zalogi, naj z njo postrežejo proti odrezkom št. n in 12 tudi strankam onih trgovcev, ki je nimajo. Prav to velja za maščobe.
Ko ne bo več rellcktantov za koruzno moko na odrezke št. 11 in 12 smejo dati trgovci, ako potrošnik to želi. tudi na odrezke, ki so že razporejeni za kruh oziroma krušno moko in to v običajnem razmerju, t. j. po 225 gr na dnevni odrezek.
Opozarjamo trgovce, da »mejo postreči z racioniranim blagom samo »vojim stalnim strankam. Selitev odjemalcev od trgovca do trgovca povzroča nered v preskrbovanju. Izjeme veljajo samo za blafio, za katero to Prevod izrecno odredi, kot v tem mesecu n. pr. za prvi obrok maščob ter za koruzno moko.
Trgovci se naj zaradi kazenskih posledic strogo držijo danili navodil. Onim, ki bi ne upoštevali odredb, bo Prevod namreč ustavil nakazovanje racioniranih živil.
Podoisani sindikat trgovcev s kurivom obvešča D. n. potrošnike, d« ie trgovcem s kurivom pošla zaloga drv Ln da bodo morali, ko |im ho dodeljena nova zaloga. nadaljevali oddajo drv le na odrezek onega meseca, v katerem se bo dobava izvršila. Vsled oblastvene odredbe bodo nrav tako morali, dokler bo obstojala omejitev v dobavi, vsi trgovci s kurivom, brest izjeme. deliti potrošnikom tudi premog le na en odrezek.
Sindikat trgovcev s kurivom.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Slovenski Rdeči križ v Ljubljani obvešča slovensko javnost:
Z odlokom predsednika pokrajinske uprave je bil spet vzpostavljen Pokrajinski odbor Rdečega križa pod imenom Slovenski Rdeči križ. Vodstvo Slovenskega Rdečega križa je prevzel celotni stari odbor, ki je prevzel tudi vse tiste naloge Rdečega križa, katere je opravljal do svojega razpusta. — Slovenski Rdeči križ se dobro zaveda svoje naloge kot ustanova, k j mora služiti nepristransko vsem, posebno pa po vojni prizadetim.
Glede na svoja omejena sredstva si je odbor SRK določil zaenkrat naslednje prvenstvom* in glavne cilje:
1. V sedanji dobi je Slov.;. : <mu Rdečemu križu najnujnejša in najva b:< »ča naloga re-patricija, t. j. informacijska služba in delo za vrnitev bivših vojnih ujettukov, internirancev, konfinlrancev. zapornikov in pogre-šaneev v domovino. V ta namen vrši Slovenski Rdeči križ obvezno poizvedovalno in informacijsko službo zn vzpostavitev stikov med svojci in pogrešane! v tujini. Za to delo posluje pri Slovenskem Rdečem križu poseben oddelek za skupne in posamezne poizvedbe. Kdor žel', da posreduje Slovenski Rdeči križ zanj, izpolni v pisarni posebno tiskovino z vsemi potrebnimi podatki in .morebitnimi kratkimi obvestili za naslovnika (največ do 25 besed).
V posebnih primerih poizveduje Slovenski Rdeči križ tudi potom društev Rdečega križa v drugih državah in po Mednarodnem Rdečem križu.
S temi svojimi poizvedbami bo Slovenski Rdeči križ skušal obenem ugotoviti število in položaj naših po vojni prizadetih rojakov izven domovine ter dobiti s tem zanesljivo podlago za svoje še važnejše delo, t. j. akcijo za vrnitev internirancev. Konfinlrancev, bivših vojnih ujetnikov, pogrešancev in zapornikov v domovino.
2. Ravno tako važna naloga Slovenskega Rdečega križa je zt*’ro»Je prostovoljnih pri-spevkov v denarju, obleki, perilu, obutvi, potrebščinah za dojenčke in z:\iliii ra pomoč povratnikom. Obračamo se do usmiljenih src, ki imajo smisel za nesrečo bližnjega, da nam prj našem delu pomagajo s teni, da oddajajo svoje durove v pisarni Slovenskega Rdečega križa na Gosposvetski cesti št. 2, ali pa sporoče v tej pisarni, da jih pridejo zastopniki Slovenskega Rdečega križa prevzet.
3. Slednjič je neodolžljiva naloga Slovenskega Rdečega križa da spet obnovi delo v sanitetni sekciji. Ta sekcija mora biti pripravljena in usposobljena za potrebe zdrav-stvene službe, ki utegnejo nastopiti vsak čas. S svojceasnim razpustom odbora Rdečega križa so razpadli tudi vsi njegov pomožni oddelki, zlasti organizacija Samarijanov in bolničarjev. Danes je nujno, da se ti oddelki obnove in oži ve za aktuelne naloge. Slovenski Rdeči križ ho pozval v bližnjih dneh svoje bivše sodelavce iu povabil tudi nove, da stopijo v vrste prostovoljnih so-trudnikov.
Pisarna Slovenskega Rdečega križa je odprta in na razpolago vsakomur brezplačno, povrniti le le izdatke za tiskovine Pisarna Slovenskega Rdečega križa v Ljubljani posluje za stranke vsak dan razen nedelj in praznikov na Gosposvetski cesti št. 2 dopoldne od 8.—12. ure.
Osebne vesi*
UMRLI SO:
V Ljubljani: Ivan Vrtačnik, pekovski mojster; Aleksander \Visink, trgovski zastopa k j 70 letna Judita Medvedova, trgovčeva vdova! 72 letna Ivana Svetličičeva, učiteljica v pok.! ♦4 letna Frančiška Čečeva; 4«*$ letna Ana Rodetova; Ivana Lesjaknva. vdova po poštnem uslužbencu; Josipina Krašnova, vdova po df* žavnem uradniku v pok.:	59 letna A mah J* Semetova; 85 letni Frane Kos. hran Iničnt uradnik v pok.
Na Peči pri stepanji vasi: Ivan Kregar.
V Mar:boru: Leopoldi na Reričcva
V Savi pri Litiji: 88 letin Leopold RrdaK posestnik in gostilničar.
Naie »ožalje l
Listek ..Družinskega tednika1'
Pekel pri Straitsvillu
Poročajo, da bodo spet poskusili pogasiti doslei nepremagljivi požar. ki “lvia že od leta 1884. v Hokkingtalu v ameriški državi Ohiu. Že skorai osemdeset let gore premogovniki v bližini New-Straitsvilla. ne da bi bilo mogoče ta ogromni požar pogasiti ali otneiiti. Leta 1884. so stavkarii pri stavki spustili v neki premogovnik »oz, poln gorečega premoga. Premogovni sloji so se vneli in na mah se ie Podzemeljski požar razdivjal v več ko dvajset kilometrov obsegajoče goreče inorje. Vsi poskusi, da bi požar pogani. ali oa vsaj omejili, so se izjalovi-doslei je zgorelo že za 350 milijonov švicarskih frankov najboljšega Dremoga. liazen tega so zaradi neznosne vročine zogleneli vsi bližnji gozdovi. pa tudi poljedelstvo ie trpelo zaradi novih okoliščin hudo škodo.
„ Omenimo naj samo najpomembnejše poskuse, kako omejiti ta .pekel na zemlji", kakor so krstili po svetu ta infernalni požar Prvi velikopotezni poskus, da bi pogasili požar, so izvedli zelo skrbno, toda uspeha niso dosegli. Mislili^ so. da bo ogenj ugasnil, če ne bo več dobival kisika. Zazidali so vse jaške, vse razpoke opazili in poskrbeli. da ogenj ni več dobival hrane, upali so. .da bodo tako kos strahovitemu elementu. Kmalu se ie pa pokazalo. da ie zaradi silovite vročine, ki je zdaj v premogovnikih nastala, poiskala zemeljska skoria. Na več kvadratnih kilometrov velikem ozemlju se je zemlia razklala, ponekod ne globoko, drugje Pa v prave soteske; iz teh zemeljskih ran ie ogenj spet črpal kisik. Pod zemljo se ie širil dalje. spreminjal ledenomrzle studence v bližini v vrele gejzirje, pošiljal na površino oblake pare in dima. in kmalu vso pokrajino, pod katero ie divjal, izprenienil v požgano ognieniško ozemlje.
Že na površju si lahko takoi opazil, do kod se ie pod zemljo razširil požar. Najprej ie ovenela trava, nato so se posušila drevesa in prav kmalu se je.jela zemlia majati, kakor da bi v bližini bljuval ognjenik. Zrak ie bil nasičen s smradom po žveplu iti premogu. Ljudje in živali so se ieli seliti iz te neprijetne okolice v bližnie kraje. V tistih sosednih pokrajinah, kjer pod zemljo ni bilo rudnikov in se požar ni mogel širiti ker ni imel brane, se ie namreč ozračie čudovito izpremenilo. Pozimi ni bilo snega, ker ie bilo pretoplo, sadna drevesa so obrodila dvakrat toliko kakor sicer in subtropske vrtne rastline so čudovito uspevale.
S časom je požar pod zemljo dosege} mestov Straitsville: leta 1935 so morali meščani večino mesta izprazniti. Se»uio se ie 25 hiš. ceste so se pogreznile za meter erloboko ali pa še več. in tudi poslopja, zidana na skalo — tako rotovž in cerkev — so se začela usedati, ker je ogeni v globinah razoral zemeljske plasti in tako razmajal naravno zemeljsko podlago
Zdaj so vdrugo z velikopoteznimi pripravami skušali pogasiti pekel v Hocking-Vallevu. ko so spoznali, da ogroža požar pri Straitsvillu tudi druga. še večja ležišča premoga v bližnii okolici. Že dotlei ie zgorelo pol mili-tona ton najboljšega premoga, če. bi Da požar zajel pod zemljo še nove sloje. bi bila škoda neizmerna. Zdai ognja niso skušali pogasiti, temveč so ga nameravali samo omeiiti. Več sto metrov globoko so izkopali vse iaške in sezidali nasipe, ki naj bi bili branik požaru. Rudarji, inženirji, stavb-niki in prostovoljci so garali pri neznosni vročini in gradili nasipe. Ves premog so izkopali, tako da ie ostala *smo še gola skala. Votline, ki so pri tem nastale, so zapažili z zemljo in zalili z betonom. Nekateri nasipi so dosegli tudi debelino 230 metrov. Razen tega so zanažilj tudi sleherno zemeljsko razpoko z betonom in zemljo. In spet je bilo vse to ogromno delo zaman. Plameni so si našlj pot skozi nasipe in požar se ie širil dalje, kakor da he bi bilo nobenih ovir.
Vendar se ameriški tehniki in inženirji še niso hoteli vdati. Napeljali so v goreče rudnike veliko reko iz soseščine, upajoč, da bodo ogromne vodne sile pogasile požar. Še nikoli dotlei okolica Straitsvilla ni imela tako deževnega in meglenega podnebja kakor nekaj tednov po tem ponesrečenem poskusu. V bližini ogromnega požara ie namreč reka kar izhlapela in se izpremenila v paro. Vodni hlapi so sprožili nove premike zemeljske skorje, skozi tako nastale razpoke ie pa ogenj spet dobil kisik in se le še boli razdivjal.
Ker je šlo za milijardne vrednosti, se je odložila država, da ie treba rešiti vsai sosednje premogovnike. Zdai so se lotili ognia z dinamitom, s krampi. z električnimi vrtalci in z raznimi drugimi tehničnimi pripomočki. Če so odpovedali nasipi, če ie reka izpuhtela. se bo morda požar uklonil obema. ako bosta skupno nastopila. Spet so izkopali ves premog daleč naokrog, s posebnimi slroii so dovaiali v globino blato, gradili so betonske nasipe, zapažili vse razpoke, kier bi lahko uhajal v notranjščino kisik in res se jim ie posrečilo, da so v začetku požar omejili in omilili neznosno vročino. Trajnega uspeha pa tudi s tem poskusom leta 1938. niso dosegli.
Zdai. ko so zaradi voine postale vse surovine, posebno pa premog, zelo drage, bodo še enkrat poskusili pogasiti ta ogromni požar. Lotili se ga bodo še z modernejšimi tehničnimi in kemičnimi pripomočki kakor doslei. Tehniki upaio. da bodo s plinom in tekočimi kemikalijami naposled le ukrotili podzemeljsko ognjišče. Ali se jim bo to res posrečilo. lwmo pa šele
videli-	(Bund.	Bern)
Smotka
NAPISAL HASSE ZETTERSTRČM
Opoldne sem stopil v trgovino z igračami in si kupil ponarejeno cigaro, ki je bila pravi tako podobna, da sem se ob pogledu nanjo zbal, da se bom spekel. Bila je namreč narejen^ tako, kakor da bi jo kadilec že nekaj časa kadil in je na videz gorela.
Plačal sem smotko, potem pa stopil na tramvaj, da bi se z njim odpeljal do restavracije, kjer obedujem. Sedel sem v kot, vzel iz žepa časopis in vtaknil v usta ponarejeno smotko.
Ko sem čez nekaj časa pogledal izza časopisa, sem opazil, da vsi sopotniki buljijo vame. Čeprav nihče ni zinil besedice, so mi njihove oči dovolj jasno povedale, kaj mislijo.
Ker se nisem zmenil za njihov tihi ukaz, je na bližnji postaji neki .prijatelj reda‘ vstal in stopil k sprevodniku, rekoč:
»Ali je v tramvaju dovoljeno kaditi?«
»Ne,« je odgovoril mož, »prepovedano je.«
»A vendar tisti gospod tam v kotu
kadi?«
Tedaj je sprevodnik stopil k meni in mi pojasnil: »V tramvaju je kajenje prepovedano!«
»Vem,« sem mu kratko odgovoril in dalje kadil.
Tramvaj se je ustavil in vstopali so novi potniki. Sprevodnik je odšel.
Ker sem, ne meneč se za svarilo, dalje kadil, je razburjenje mojih sopotnikov še naraslo. Neka starejša dama, ni mogla prenesti smotkinega dima in je zato izstopila. Nekako čez pet minut je vstal nekj drug prijatelj reda", stopil k sprevodniku in dejal:
»Gospod sprevodnik, vaša dolžnost je, da skrbite za red v tramvaju. Poglejte, gospod tam v kotu še zmerom kadi.«
Sprevodnik je takoj stopil k meni in mi grozeče dejal:
»Če nočete nehati kaditi, tooTate izstopiti!!
Naredil sem se, kakor da ga ne slišim, a za časopisom sem mu zašepetal:
»Saj imam v ustih ponarejeno smotko. Prav nič dima no povzročam!«
Sprevodnik se je nasmehnil in odšel.
Ko je tramvaj na naslednji postaji ustavil, sta oba .prijatelja reda’ stopila k sprevodniku in slišal sem naslednji prepir:
»Vaša številka je 309! Naznanil vas bom!<
»Poznam ravnatelja tramvajske družbe. Pišem se Samuelson.«
»To je pa že preveč! — Takšna površnost!«
Na naslednji poslaji sem izstopil.
V restavraciji je bilo polno ljudi, a natakar mi je kljub temu poiskal mizo. Položil sem smotko na namizni Prt-
Takoj nato mi je natakar prinesel pepelnik in položil smotko nanj.
Položil sem jo spet na miso. A takoj je pristopil neki drug natakar in jo spet postavil na prejšnje mesto. Čez nekaj sekund je spet ležala poleg mojega krožnika na mizi.
Prišel je plačilni:
»Zažgali boste prt!« je dejal.
»Prosim, prinesite mi jedilni list,« sem rekel.
Medtem ko sem bral jedilni list, je plačilni pograbil smotko in jo spet položil na pepelnik. Tokrat sem popustil, moje misli so bile namreč pri jedi. Na vse zadnje se človek tudi ne more kar venomer igrati 3 ponarejeno smotko.
Pojedel sem kosilo, nato pa popil kavo.
Zvečer sem odšel v gledališče. Igrali so neko burko. Ze v prvem dejanju sem se od srca nasmejal. V odmoru sem vtaknil smotko v usta.
Tedaj se mi je pričelo goditi prav tako, kakor v tramvaju. Oči vseh gledalcev so se upirale vame. Iz vseh so sevale besede: »To je vendar preneumno!«
Čez nekaj časa je vstal poleg mene .prijatelj lepega vedenja", pohitel k biljeterju in mu razburjeno nekaj,pripovedoval.
Biljeter je prišel naravnost k meni. Razburjenje gledalcev je čedalje bolj naraščalo. Neka dama v isti vrsti je odprla zavojček sladkorčkov. Neki gospod za njo je zahteval mir.
Biljeter mi je vljudno pojasnil: »V gledališču je kajenje prepovedano!«
»Tako?« sem se začudil. »A zakaj je prepovedano?t
Biljeter ni našel prave besede. Vprašanje mu je bilo popolnoma novo. S hitrimi koraki je odšel, da bi poklical kakšnega višjega gledališkega uradnika. Vtaknil	sem smotko	v	žep,
kmalu nato se je pa pričelo drugo dejanje.
Poleg mene je sedela neka mlada dama, ki je bila videla, da sem vtaknil smotke v žep. Vstala je in dejala svojemu zaročencu, ki je sedel poleg nje:
»Ne vzdržim	več! Gospod poleg	mene je vtaknil	tlečo smotko	v	žep.
Ogenj bo nastal. Že smrdi po zažgani
obleki! Pojdiva, Adrijan!«
Njeno ugotovitev so slišali tudi dragi gledalci. V	gledališču je	nastala
pravcata panika. Na cesto sem prišel skozi zasilni izhod. Ravno sem hotel najeti avto, da bi se odpeljal domov, ko sem zagledal svojega prijatelja Viktorja.
»Kje pa tičiš ves čas?« me je nagovoril. »Tako dolgo te že nisem videl.«
»V gledališču sem bil,« sem mu pojasnil. »Moral sem še pred koncem
predstave oditi — a to je dolga zgodba, c
»Pojdi z menoj,« me je povabil Viktor, »moja žena bi te že tako rada spoznala. Stanujem tu v bližini.«
Šel sem torej z njim. Žena naju Je sprejela v salonu. Bila je na moč ljubezniva.
»Zelo sem vesela, da ste prišli,« je prijazno dejala.
Takoj nato sem neopazno položil svojo smotko na rob peči.
Čez nekaj časa je Viktor dejal: »Ali je bil kdo pri tebi?«
»Ne, zakaj pa to vprašaš?« se je začudila žena
»Na peči leži tleča smotka. — Jaz ne kadim, moj prijatelj tudi ne. Torej je moral malo prej bit; pri tebi neki gospod! Moje vprašanje je vendar čisto upravičeno.«
»Ljubi Viktor,« je dejala žena, »res ni bilo nikogar pri meni.«
»A smotka, smotka! Mož mora biti še tu! Smotka vendar še gori! Našel ga bom! Krivca pogosto ujamemo na malenkostih! Kdo je?!«
»Ljubi Viktor!«
Viktor je pa že odhitel v drugo sobo, odtod v kuhinjo, kopalnico, shrambo in nazaj v sot>o za goste. Njegova žena je stokajoč in zatrjujoč stopala za njim.
Zame se ni nihče več menil. Ostal sem sam. Odšel sem v predsobje, vzel klobuk in plašč in odšel. Smolko sem pozabil...
Včeraj sem srečal Viktorja. Brez pozdrava je odšel mimo mene, čeprav mi je ves čas gledal naravnost v oči. Ljudje so včasih čudni!
Filatelija
Zumstein 1944.
Kakor vsako leto. ie tudi letošnji švicarski katalog evropskih znamk — Zumstein — točno izšel. Zunania oblika kakor po navadi, le papir ie nekoliko slabši od lanskega.
Po obsegu ie katalog v primeri z lanskim obsežnejši za 44 strani. Na X + 838 straneh prinaša okrog 67.500 cen. Opise poživlja ca. 9650 slik.
Da se zbiralcem letalskih znamk olajša iskanje, so letos vse letalske seriie označene s posebnim znamenjem.
Tehnično svoievrstnost. ki io ima Zumstein. da namreč vsako sliko znamke označi s črkami in isto značko ponovi pri vsaki znamki iste slike, so ietos še spopolnili. Pod vsako iz-daio znamk, pri kateri se prvič poiavi nova slika znamke, dobiš namreč seznam vseli znamk iste slike, ki so izšle kdai pozneje. S tem je silno olajšano iskanje znamk in ie vsaka zamenjava izključena.
Posebno pozornost so letos posvetili novi ureditvi nekateriji držav. Tako ie bistveno predelana švedska od leta 1920. dalje, poluradne letalske znamke Španije itd. V katalogu najdeš že tudi mnogo novejših novosti.
Novo pri letošnjem katalogu ie dalje to. da so koi za naslovom države slike vseh vodnih znakov, ki se pojavljajo na znamkah tiste države. S tem odpade mučno iskanie slike vodnega znaka.
Glede cen pravi založnik v uvodu letošnje 27. naklade svojega kataloga:
»Vse cene smo pregledali in iih postavili po resnem preudarku in s previdnostjo. tako. da se kolikor mogoče obvarujemo prevelikih padcev, ki bodo nastopili, ko preneha vojna in bodo izginili špekulanti in »kupovale! dragocenosti« Kjer ni bilo mogoče obiti večiih dvigov cen. smo te nazna-čiii v kurzivnem, tisku. Prav tako pa smo tudi upoštevali povečane in cenene ponudbe, ki so izražene v znižanju cen.«
Spodai navaiam nove cene nekaterih znamk bivše Jugoslavije, ker se naši filatelisti za te znamke naiboli zanimajo. Cene se razumejo z« popolne seriie. in sicer velia Drva za nerabljene, druga pa za rabljene znamke.
a) Frankovne znamke: Bosna I. 0.50. 6.50; Bosna II. 20.—. 20.—: Bosna (za invalide) 3.—. 3.75: Hrvatska natiski na Madžarski, popolna serija vseh znamk 22.19. 22.59: Listopad 30.—, 25.—. Izdaje za celo kraljevino: Amerika 1.6.50.—.25: invalidi —.15.—.15; natiski na invalidskih 29.45. —.45; Amerika II. 35.90. —.29: londonska 47.45. —.39; beogradske 74.90. —.46; poplavne 40.—. 10.— ; XXXX 75.—. 9.— ; Tomislav 2.20. 2.— : spomenik Pariz 1.—. —.90: Tomislav z natiskom —.85. —.85; Aleksander z »Waa-nerjem« 50.30 —.50: Aleksander bre* »Wagneriac 39.15. —.81: veslaška regata 35.—, 35.—; PEN-klub 70.—. 65.—; Sokol Ljubljana —.60. —.50; beogradske (1926. leta) z natiskom »Jugoslavija« 40.95. 2.24: Sokol Sarajevo 17.—. 9.—; Sokol Zagreb 15.—. 9.—; letalske I. 5.85. 4.25: žalne 36.90. 1.95; Oplenac. letalska s črnim robom 2,50. 2.—; Peter II.. mali format 25.30. 2.33; admiralske 7.—. 5.—; zimska pomoč 5.75. 3.75; dečie, Marija 5.50. 5.— ; Tesla 1.15. 0.85; Rdeči Križ 1.70. 1.35; dečie. kraljeviči 2.50 2.50: mala antanta 2.—. 1.-; ZEF1B 4.—. 4.50; letalske II. (od 0.50 do 30 din) 13.—, 8.50; balkanska zveza 1.75. 1.10: dečje iz leta 1938 3.50. 3.50; Aeroizložb*. 5.—. 4.50; Demir Kapija 5.50. 5.50; Balkaniada 4.—. 4.—; Salvate parvu-los 4.—. 4.—; P. T. T. Beograd I. (sto let pošte) 5.—. 5.—; dečie iz leta 1939
5.—, 5.— ; Kosovo 1.30. 1.30; Jadranska straža 2.50. 2.50: avtodirke 2.75, 2.75; Avala 4.50. 4.50 Peter II.. veliki format 23.85. 5.13: P. T. T. Beograd 11. (»plezajoči poštar«) 5.25. 5.25: P. T. T. Zagreb 4,— 4.—; dečie iz leta 1940 2.80. 2.80; balkanska zveza 1940 3.50. 2.—; letalski za 40.— in 50.— din 30.—. 13.50: Gutenberg 5.—. 4.—; T. B. C. 3—. 3.—; bojevniki 2.75. 2.75: razstava v Zagrebu 8.—. 8.—; isto. spremenjene barve 50.—. 50.—.
b) Purtovne znamke: Bosna I. 5.—.
6.—; Bosna II. 10.—. 11.—; Hrvatska 5.15. 5.20; splošna izdania: 1 1921/22 44.50. 1.60; 1923/24 54.87. 1.40; po rte z »Wagneriev« 17.50. —.71; isto. brez »Wagneria« 3.35, —.23: natisk »Jugoslavija« 17.—. —.75.
Znamke drugih držav so zabeležilo skok za povprečno 20 “/o. So izjeme, ki niso dosegle dviga, pa spet druge, kakor n. pr. Avstrija, kier so posamezne serije zabeležile 50°/»no zvišani« cene.
Cene ljubljanskih okupacijskih znamk so se že začele sesedati, kar ie tudi bilo pričakovati. Notirajo: Co. Ci. fran-ko + porto. popolna seriia všlevši 15 dinarska 300.—. 320.— ; R. Commia-sariato 115.—, 125.—; TBC 45.—. 48.-: letalska 750.—. 850.—; »Alto -f ra n kovna 550.—. Tudi hrvatske provizorno znamke (prva in >grbača ) so padle za ca 40 "/o; jubilejna ni spremenila cene.
*
Letos je za Zumsteinov (= švicarski) frarik težko postaviti splošno veljaven ključ za preračunavanje v lire. To zlasti otežkočujeio voino razmerje nted valutami, možnost in količina dobavljenih novosti in podobno. N* splošno bi utegnilo veljati, da lahko damo skorai povsod za solidne, reelne znamke po 10 lir za 1 frank. Seveda pri novostih to ne bo šlo in !*> treba odriniti po 20 lir in več. Že iz tega sledi, da ie nesmisel nabavljati novosti danes, ko so cene tako pretirano visoke in se neredko zgodi, da pride 1 Zumsteinov frank na 50 do 80 ia vec lir.
_ (Vse navedbe glede cen in preračunavanja se nanašajo seveda na stalile lokalnega tržišča!)
D. Gruden
OKVIRJI
um
SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE
KLEIN
LJUBLJANA, Wotfova 4
Strah pred kačami /
John Flvnn se ie prestrašil in odskočil za korak.
»Kača.« je prestrašeno vzkliknil, »morda ie gad.«
Dekleta so se zasmeiala.
»John.« ie deiala lepa Evelina, »sai je samo belouška.« Pri teh besedah ii je smehljaj zamrl na ustnicah. Pobrala ie kačo in io vrgla čez živo ograjo.
Skorai dva metra visoki in ko boksarski prvak širokopleči John Flvnn ni odgovoril, a zardel ie ko mak in se obrnil proč.
Evelinine prijateljice so se spogledovale in porogljivo smejale. To ie bil torej pogumni, neustrašni John. o katerem je vedela Evelina toliko povedati.
Čeprav ie bil krasen, sončen dan. ®e ie Johnu po tem dogodku zazdelo, ko^ da bi se bilo nebo zmračilo. Nič več ni vladalo v družbi tisto veselo razpoloženje kakor prei in John ie le na kratko odgovarjal. Če ga ie kdo ogovoril. Kmalu se ie poslovil. Eve-‘inina roka ie uporno ležala v niegovi >n prvič ga ni vprašala, kdai bo spet Dnšel. Nobeno mlado dekle ne vidi >'ado, če se njene priiateliice posmehujejo možu. ki morda...
John Flvnn ii ie samo na kratko Pogledal v oči in odšel. Nekoliko nejevoljen. da se ie dan tako slabo končal s«m ga spremil. Nikakor nisem mogel 'lotrna razumeti. Vsi so vedeli, da je drzen raziskovalec in neustrašen 'ovec. a to kar sem v niegovili očeh Eirat H? ,e bil zagledal kačo. ie bil Slrah. Torei se ie bal belouškel , >P°idj z tuenoi. John,« sem mu de-ko sva prišla do mojega stano-
Napisal
Lee M. Lancaster
vanja. »Dobro ti bo del požirek whi-skvia in pipa tobaka.«
John ie nekaj časa okleval, potem ie šel z inenoi.
»Ne razumem te. John?« sem deial. ko sva si prižgala pipi.
»Ne čudim se. da me ne razumeš.« je zagodrnjal John. »Tudi Evelina me ne razume. Gotovo mi nikdar ne bo odpustila, da sem se v družbi nienih prijateljic vedel ko histerična ženska.«
Molčal sem. ker sem moral priznati. da_ ima prav. A če ga Evelina resnično liubi. potem ie to nekaj drugega. Če ženska moža liubi. ii ie le malo mar. če pokaže kdai tudi kakšno svojo slabo stran. Drugače ie. če niena ljubezen ni prava. Tedai lahko ugasne, če se mož le nekoliko osmeši. A o tem zdaj ni bilo vredno premišljevati. John si je grizel spodnjo ustnico. Ponudil sem mu še Šilce whiskyja.
»Kakor začarano se mi zdi. da nikdar ne morem preko te hudičeve zadeve,« ]e sam pri sebi momljal John,
»Katero zadevo misliš?« &em ga vprašal.
»To ie stara zgodba,« je deial >Na vseh potovanjih po južnoameriških stepah, azuskih džunglah in afriški puščavi sem živel v večnem smrtnem strahu pred kačami. Kakršna koli kača mi ie prišla na t>ot. vsako sem ustrelil, nai ie že bila strupena ali čisto nenevarna. Vseh po vrsti sem se bal.«
»A zakaj, hudiča?«
»Tudi to ti bom povedal. Posluša) I Bilo ie v gorovju južne Alberte. Tam je mnogo medvedov. Nekega dne sem stopal po ozki gorski stezi oa robu prepada. Neki pigmejski love« mi ie
povedal da vodi steza do medvedove iame. Puško sem imel na rami. ker sem obe roke potreboval za oporo. Ko sem hotel previdno splezati okrog neke na stezo štrleče skale, sem zaslišal dobro mi znano renčanje. Komaj dva koraka pred menoj sem zagledal ogromnega medveda. Vzpel se le na zadnji taci in me hotel napasti. Imel sem samo še toliko časa. da sem hitro snel karabinko in ustrelil. Zadel sem ga. Medved ie divje zatulil, izgubil ravnotežje in zgrmel s steze v globino.
Trenutek nato sem se tako nespretno premaknil, da sem padel za niim. Nekaj časa sem padal. Izgubljen sem. sem si mislil, zdai zdai se bom raztreščil na ostri skali. Tedai se ie zgodil čudež. Ob strmem pobočju, po katerem sem drvel v globino, so rasli vitki, mladi borovci. Moii prsti so se podzavestno oklenili njihovih tankih stebelc. Borovci so se pod moio težo upognili in se hrešče odlomili. Igle so se mi zasadile globoko v kožo. Spet sem zdrvel v globino, k zdaici se je zgodil drugi čudež. Borovci so bili nekoliko zadržali moj padec in priletel sem ravno mrtvemu medvedu na hrbet. A tudi tu se še nisem ustavil. Prekopicnil sem se preko niega in se valil dalie. Zdelo se mi ie. da slišim, kako mi pokaio kosti. V levi rami me ie skeleče zabolelo, v istem trenutku sem pa mislil, da mi nekdo z vso močjo trga levo nogo iz kolka. Potem sem omedlel...
*
Po soncu sode? sem se zavedel čez približno eno uro. V nogi in v rami sem čutil neznosno bolečino. Vsakokrat. ko sem se hotel nekoliko premakniti. sem i znova omedlel. Sonce ie stalo že visoko in osvetljevalo gorske vrhove. Posvetilo ie tudi t prepad
in ogrevalo skalovje v njem. Toplota je privabila na dan kače...
Nenadno sem zaslišal grozljivo klopotanje ki sem ga le Dredobro do-znal. Klopotače...
Z muko sem obrnil glavo. Nekako tri metre od mene se ie izpod skale izvila velikanska kača. Jezno ie gledala s svojimi potuhnjenimi očmi sem in tja in sikala z jezikom. Lahko si misliš, prijatelj, kako ie človeku pri duši. če se niti ganiti ne more. pa mu leze nasproti takšen udav. Neznanski strah me ie obšel. Kačino telo se ie plazilo čedalie bliže, nisem mogel odvrniti oči od nje. Tedai ie zašu-tnelo za roenoi. poleg moie glave, v liižini mote raniene noge. Ena dve. tri... sto kač! Okrog in okrog mene so lezle kače Zdajci sem se v smrtnem strahu spomnil, da imam v žepu majhen revolver. Stisnil sem zobe in z zdravo roko segel v žep. Potem sem streljal in streljal, izstrelil vse naboie. znova nabil revolver in spet streljal, streljal, streljal...
Brezglava kačia telesa so se vila okrog mene. Še zmerom sem streljal, a neki notranji glas me ie svaril: »Zadnjo kroglo prihrani zase!« Streljal sem na plazeča se telesa in vsaka krogla ie zadela. Ne vem. koliko kač sem bil postrelil. A tista, ki sem io najprej zagledal, ie še zmerom satansko sikala proti meni. Počasi, počasi se mi ie bližala. Nisem se mogel ganiti. še celo toliko moči nisem imel. da bi zakričal. Od razburjenja ali od žgočega sonca se mi ie bilo izsušilo grlo in moii kriki so zamrli.
Kačine potupniene oči so še zmerom strmele vame. Ustrelil sem. A strel, moj poslednji strel, ie zgreši L Zagledal sem tik pred seboi smrtonosne. koničasta zobe. potem... sem omedlet.,
Zdelo se mi ie še. kakor da bi bil počil še en strel, a morda sem se motil in sem slišal samo odmev svojega strela.
Ko sem se spet zavedel sem ležal v koci nekega iskalca diamantov. Mož ie bil slišal moje strele in se ie sprva raz.je-’il. da nekdo tako neumno streli* ekrog njegovega doma. Naposled se ie pa odločil, da bo pogledal, kai se godi. in bo nepridipravu povedal, kar mu gre. S seboi ie vzel puško...
Zdai si slišal moio zgodbo. Kosti so se mi s časom zarasle in kmalu sein okreval. Niti osivel nisem od strahu. Tako bi bilo vse v nailepšem redu. če se ne bi odtlej tako strašno bal kač. Kadarkoli vidim kačo. ali samo pomislim nanjo, skorai omedlim in vv duhu spet preživim tiste neskončne trenutke strahu in groze ko sein ležal na dnu prepada med kačami.
Sicer ie neumno, da ti to pripove-dujemv Hvaležen sem ti. da si m« j>otrpežljivo poslušal, prav tako se ti zahvalim za whiskv in tobak!« v John Flvnn ie po teh besedah počasi vstal, se poslovil in odšel.
Nekaj časa sem zamišljeno sedel in premišljeval. Potem sem stopil v telefonu in poklical Evelino. Dolgo sem govoril. Evelina mi ves čas ni odgovorila. A kliub njenemu molku se mi je zdaici zazdelo, da se ie Evelina zavedela, da liubi in koga liubi. Ženski. ki ljubi, ie precej vseeno, če mož. ki ie izvoljenec njenega srca. pokaže tudi kakšno s!al>o stran narobe, to niegovo slabost celo liubi. Taktne so pač ženske, dobre ženske.
*
Upam. da n i koca r ne bo presenetilo. da se ie Eveliaa kmalu po naii* nem telefonskem razgovoru pisala Evelina Flvnn.
Žrtev nezvestobe
»ZMAGOVALEC TIHEGA OCEANA«
Zgodba mladega Avstralca, ki je zaradi lepega dekleta v čolnu prejadral od Avstralije do Amerike
Mladi Avstralec Fred Rebell, ki ga vsi njegovi rojaki poznajo pod imenom ; Zmagovalec Tihega oceana«, je prišel do svojega častncpa naslova po želo romantični poti. Mladenič je s iolnom prejadral od Avstralije do Amerike in tvegal svoje življenje, a tega ni storil iz pohlepa po slavi, temveč iz ljubezni do lepega dekleta.
Mladi Fred se je zaljubil v 181etno Elaino Watkinsovo iz Sydneya in jo hotel po vsaki ceni dobiti za ženo. To pa ni bilo tako lahko. Lepotica, ki ji Miiubcev ni manjkalo, je imela svojevrstne muhe. Ko jo i« Fred prosil za /oko, mu je kratko in malo povedala, <la bi mogla ljubiti samo moža, ki bi bil v Avstraliji tako slaven, kakor je Lindbergh v Ameriki. A zaljubljeni Fred se tega ni ustrašil. Narobe, njegova strast do lepega dekleta je še bolj vzplamtela in mu popolnoma zme-Sala pamet. Za trdno je sklenil, da bo izpolnil njen pogoj, pa čeprav pri tem tvega življenje. Zdelo se mu je, da je Elaina vredna vsake žrtve.
Premišljeval je in premišljeval in naposled prišel na zamisel, da bo s fcolnom prejadral Tihi ocean. Če se mu to posreči, bo čez noč postal slaven mož in vsa Avstralija bo prav tako ponosna nanj kakor Amerika na Lindbergha. Takoj je dal zgraditi osemnajst čevljev (4,5 m) dolg čoln in napisal nanj »Elaina«. Potem Be je pričel resno pripravljati na nevarno vožnjo.
) Vest o drzni Fredovi nameri se je razširila ko blisk in povsod zbudila pozornost. Tem bolj so se mu ljudje čudili, ko so izvedeli romantični vzrok, >ki ga je privedel do te namere. Strokovnjaki so mu vožnjo odsvetovali in dejali, da ta drzni podvig nima nič »kupnega s športom. Tudi Fredovi prijatelji so bili prepričani, da mladenič nikdar ne bo prišel čez Tihi ocean, zato so prosili lepo Elaino, naj prekliče svojo zahtevo in tako reši Fredu življenje. A dekle je vztrajalo pri svojem, in Fred, ki se je bil za trdno odtočil, da bo njeno zahtevo izpolnil in l>otem dobil sladko plačilo, je odrinil jia pot.
Na dan, ko je mladenič odveslal iz sydneyskega pristanišča, se je na obali zbrala velika množica ljudi. Vsi so hoteli videti drznega mladeniča, o katerem so bili trdno prepričani, da ni-ikdar več ne bo prestopil rodnih tal. (Tudi Elaina je prišla in svojemu ženinu smehljaje se mahala v pozdrav. Pred njegovim odhodom mu je slo-,vesno obljubila, da bo postala njegova žena, ko se bo vrnil. Potem nekaj dni ni bilo nobenega poročila o Fredu. Lepega dne se je pa po Avstralci raznesla vest, da je mladenič utonil, takoj nato je pa kapitan nekega jparnika, ki je pristal v svdneyski luki, izjavil, da je mladenič živ in zdrav. Ha nasprotujoča se poročila so nekaj jasa razburjala javnost. Minilo je več mesecev in ljudje so na drznega mladeniča skoraj že pozabili, ko je nekega dne prispela vest, da je Fred pristal s svojim čolnom na obali Čila. Brzojavna poizvedovanja so potrdila resničnost te vesti. Drznemu mladeniču se je torej njegova namera posrečila.
Od tega trenutka dalje je Fred zaslovel po vsej Avstraliji. Časopisi so prinašali njegovo sliko, pisali o njem dolge članke in zatrjevali, da je njegova drzna vožnja največja športna cmaga zadnjega stoletja. Medtem ko ee je domovina navduševala za drznega športnika, se je Fred krepčal v Valparaisu. Vsak dan je pisal svoji Elaini in ji zatrjeval, kako srečen je, da je izpolnil njen pogoj, in kako hrepeni po njej. V svoje veliko začudenje pa ni prejel nobenega odgovora Ali je ljubljeno dekle zbolelo ali medtem celo umrlo? Pisal je njenim sorodnikom, a spet ni prejel odgovora Tedaj se je ves v strahu za svojo nevesto vkrcal na prvi parnik in odplul * njim v Avstralijo.
V domovini ga nihče ni pričakoval. Vsi so namreč mislili, da je 5e zmerom v Ameriki. Tako je stopil na do jnača tla. ne da bi ga bil kdo pozdravil. Urno je odhitel na Elainin dom. Tam so bili zaradi njegovega nenadnega, prihoda mučno presenečeni in mn sprva niso ho-teli nič točnega povedati o Elaini. Šele čez nekaj časa »o mu oklevajoče priznali, da Elaine ni doma, ker se je bila medtem — poročila.
Lepa Elaina je pozabila na svojo obljulK). prelomila je zvestobo in s<' poročila z nekim bogatim industrij-eem. Na Freda, ki je bil zaradi njene muhavosti tvegal življenje, niti pomi »lila ni več.
Ko je Fred izvedel to novico, je ko mesečnik odtaval na cesto in ni mogel doumeti, da ga je Elaina res po zabila. Se isti dan se je odpeljal iz domovine, da bi se tako izognil če-Btitkam in drugim prireditvam, ki 80 jih pripravljali njemu na čast. Zdaj, ko ga je dekle, zaradi katerega je bil
tvegal življenje, tako zlobno prevari-lo, se mu je zagnusil ves svet. Pričel se je bati ljudi, ki so zmožni tolikšne podlosti, in je samo še želel, da bi bil sam in ne bi nikogar-videl.
Pameten nasvet
Vlak je nabito poln. V enem izmed kupejev se dve starejši ženski že dolgo prepirata, ali naj bo okno zaprto ali odprto.
»Zadušila se bom, če ne dobim nekoliko svežega zraka,« zavpije prva.
»Zmrznila bom, če odprete okno,« izjavi druga.
Tedaj odloži neki starejši gospod v kotu kupeja časopis in pravi: »Predlagam, dragi dami, da najprej okno na stežaj odpremo, da bo ena izmed vaju zmrznila, potem ga pa zapremo, da se bo druga zadušila. Upam, da bomo potein ostali potniki imeli nekaj časa mir.«
Neverneži
V severnoameriški državici Louisiani je neko poletje vladala velika suša. Neki črnski duhovnik je zato pozval svoje vernike, naj se udeleže molitve za dež. Ob določeni uri so se vse njegove ovčice zbrale v cerkvi.
Duhovnik je stopil na prižnico, nekaj časa molče, a e srditimi pogledi motril svoje vernike, potem pa spregovoril:
»Vaša nevernost vpije v nebo! Trepetam za vaše dušel Zbrali ste se v cerkvi zato, da bi molili za dež, kajne? A niti eden izmed vas nima toliko vere v božjo pomoč, da bi bil vzel s seboj dežnik!«
Profesorji so se bali svojih učencev
V srednjem veku so bili pariški študenti precej surovega vedenja. Policija je morala celb izdati nekaj strogih odredb in tako obvarovati miroljubne Parižane pred oboroženimi in zakrinkanimi tolpami študentov, ki so se podile po nočnem Parizu.
Tudi profesorji so živeli v večnem strahu pred svojimi 8U rov i ni i učenci. Kako utemeljen je bil njihov strah, kaže vseučiliška določba, po kateri je moral vsak slušatelj univerze, preden e delal izpit, priseči, da se v* primeru padca pri izpitu, ne bo maščeval nad svojim profesorjem.
KRIŽANKA
12 3 4 5 6 7 8 9
Ko so v Madridu pred kratkim slavili praznik španske mladinske orqaniza-cije ie na Plazzi del Torros nastopilo več sto mladih Špank; plesale so ognjevite narodne plese svoje domovine. Med njimi se je odlikovala Kar-' menciia, mlada, liubka Seviljčanka, ki se nam smehlja z qornje slike.
Moda iz severne Indije
Ovijalke, iz katerih se je pozneje razvila moderna oblika golenic, so si prvi omislili prebivalci gorskih predelov severne Indije. Za hojo po tem goratem ozemlju so namreč potrebovali obuvalo, kar bi jim ščitilo gleženj, a bi vendar puščalo prosto koleno.
Skrb za dediščino
Na nekaterih izmed otokov, ki leže v bližini Malajskega polotoka, domačini pred smrtjo prav nič ne poskrbe za svojo zapuSčino. Za trdno namreč verujejo, da stopi po smrti njihov duh v zvezo z vaškim duhovnikom in mu navdahne pravo misel, da pravično razdeli njihovo imetje.
Dediči umrlih sorodnikov so navadno z razdelitvijo zapuščine zadovoljni in se nikdar ne pritožujeji). Prepričani so namreč, da bi se sorodnikov duh takoj javil, če bi kdo izmed njih dobil napačno mizo ali preveč prašičev.
Učinkovitejše ko ženitbeni oglas
V inestu Alhambri na Španskem
imajo v stražnem stolpu velik zvon. ki ima posebno moč. Dekle, ki bi se rado poročilo, mora 2. januarja, ko je na Španskem velik praznik, pozvoniti z njim, pa se ji bo v tistem letu gotovo izpolnila želja, čim bolj dekle zvoni s tem čudežnim zvoncem, tem boljšega moža lahko pričakuje.
Cmar najde Faridc
| Čudovita pravljica iz »Tisoč in ene noči« | Priredil in narisal Hotimir V. Gorazd j
Pomen besed: Vodo-ravno: 1. zaprisežena izpovedba. 2. eden izmed najlepših športov; uradna kratica. 3. kemijski znak žlahtne kovine; vprašalnica. 4. srbsko krajevno ime; tuja svetniška kratica. 5. latinski veznik; rešiti. 6. rodbinsko ime francoske narodne junakinje: varuje napisano sporočilo. 7. pritrdilen vzklik (dve besedi); stisnjen sneg. 8. ruski slikar (1844 do 1930); osebni zaimek. 9. uradni spisi: krajša življenje. 10. rečica, ki se izliva v Bertrando (vzhodna Francija); datumska kratica. 11. namen. 12. manj kakor zadosti, včasih pa tudi več; reka na Bavarskem.
Navpično: 1. dijljnji prednik. 2. le- ' tonsko mesto; moško krstno ime. 3.
Sol ljudske cigarete; epikurejski mo-rijan (v latinskem pravopisu; 97 do 55 pr. Kr.). 4. širokopleč; Krška pokrajina. 5. polet; par žuželk; nedoločni zaimek. 6. ruski pesnik (1870 do 1900); pazi dobro! 7. letalec; žensko krstno ime (3. sklon). 8. sin tebanskega kralja Edipa (v latinskem, pravopisu). 9. začetek in konec hrabrega moža; izvira od stepe; egiptovski bog. 10. Cankarjevo delo; Shakes- . pearjev junak.
ŠAH
Problem št. 272
Sestavil W. Shinkman
Beli: Kfl; Tf7; Lq7; Sf6. (4) Crni: Kf3; Pf4. (2)
Mal v 3 polezah
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. malinovec. 2. kolar; sirup. 3. rt: neke; gre. 4. Eos; nuno; il. 5. mrtvak; tiho! 6. or; n-v (naliv). 7. noga; vlakno. 8. J H (Jenko, Heine) ; Thea (Harbou); Ain. 9. Ana; Ocre (Monte d’Ocre); ae. 10. kelih; Grosz. 11. telovadba.
Navpično: 1. kremenjak. 2. motor; Ohnet. 3. Al (aluminij); s tog; ale. 4. lan; vrat; il. 5. Irena; hoho! 6. Kukovec. 7. osen; Larga. 8. vi; Etna; Erd (Erdelj). 9. erg; Ivka; ob. 10. Curih; Niasa (Nyassa). 11. Peloponez.
Mali Omarček vsega tega ni slutil, bil je zdrav in vesel...
... ii deteta je postal deček nenavadno bistre gl»ve i**—
... kaj kmalu je dozorel v stasitega mladeniča zdravega razuma in plemenitega srca.
Omarja je piikala lepa narava, predvsem ga je vabilo širno morje, ki po njeni plovejo neštete ladje v daljne tuje dežele.
Prevzela ga je ielja, da bi videl Sirni I Po dolgih mesecih je bila ladja go-svet lato ie »aproail Bvojega očeta* naj 1 tova in fonar je povabil svoje prijate-mu »gradi ladjo.	»i«,	da	so naredili načrt za prvo poto-
1 vanje.	Valje	prihodnjič
Rešitev problema št. 271
1. Dc8!
Na žrtvenikih starih Grkov in Rimljanov
Stari Grki in Rimljani so prirejali svojim bogovom na čast velike^ žrtve i in pri tem prav nič niso varčevali-Že Homer na primer popisuje, kako so pri neki priložnosti žrtvovali Pozei- g donu, bogu morja, nič manj ko 81 k bikov.
Bogati Grki so na primer za zaročne ali poročne svečanosti žrtvovali več ; sto govedi. V Sirakuzah na Siciliji pa na en sam praznik zaklali 450 $ krav. Ko je rimski prestol zasedel i cesar Caligula, so bogovom v zahvalo zaklali samo v Rimu nič manj ko § tisoč raznovrstnih domačih živali.
I
Ženske govore drugače ko moški
Na Japonskem govori sluga druga?® | z gospodarjem kakor gospodar s slug ’ na dvoru govore spet svoj jezik i celo ženske govore nekoliko drugnc ko moški.	?„j
Japonec bo na primer rekel za L ' i»tša«, Japonka pa »otša«, kar bi naše pomenilo »»vzvišen čaj«. r\ tako Japonka ne sme reči vodi »mi« temveč »omicu« — »vzvišena vod«
»Prosim, kakor hočete,« Je odgovorila Mary in odšla iz sobe.
Saj menda ne bo tega storila, je r4°ama pri sebi pomislila, ko je odhajala po stopnicah navzdol.
] Dafna je negibno -obležala na postelji in se zagledala v telefon. Še lirikoli se ji ni Mary ni tako gnusila 'kakor danes. Odločila se je, da se bo j sestala s Howardom in mu po večerji ;vse povedala.
'l Howard je bil pri telefonu zelo ^lladen in zapet.
' »Snoci sem več ko eno uro čakal ;nate,« je dejal. »Moja sestra je samo ; zaradi tebe povabila n skaj starih ,uglednih družinskih prijateljev. Zelo f je bila užaljena, ker nisi prišla in se nisi niti z eno besedo opravičila.«
. »Nisem mogla drugače,« je skesano odvrnila Dafna. »Pozneje ti bom vse povedala. Ali ne bi mogla skupaj večerjati?«
»Danos je nemogoče. Ves dan imam delo.«
»Vendar je strašno važno,« je re-■kla Dafna.
»No, bo menda že počakalo do jutri.«
»Ne, ne bo moglo počakati do jutri.«
»Nemogoče, imam sejo za sejo. In če gre za snočnji večer,« je nekoliko mileje pristavil, »bom že uredil, da ee bo sestra ohladila.«
»Ne gre za snočnji večer,« je vzkliknila Dafna.
»Predlagam, da pridem jutri zvečer pote. Ali si zadovoljna?«
»Ali ne bi mogla drevi priti v tvojo pisarno?« je vprašala Dafna. »Ko boš vse svoje delo končal? Ne bom te dolgo zadrževala. Ali ne razumeš, da ne bom mirna, dokler ne bom govorila s teboj?«
Kakor otrok je, je smehljaje se pomislil Hovvard.
»No, dobro,« je odgovoril. »Pridi o petih v mojo pisarno, da mi boš povedala svoje skrbi.«
Dafna se je oddahnila in odložila slušalko. Zdaj bo pač me a prestati veliko preizkušnjo. Vendar je vse boljše, ka\~r takšna nečastna Komedija, kakor biti na milost in nemilost “Izročena tej Mary.
Ho\vard ni bil prejšnji večer prav
nič v skrbeh zaradi Dafne, bil je gamo jezen, ker ni držala besede. Spet so ga je lotilo staro nezau. anje. Kaj neki počne sama ves večer?
Zjutraj je bil takoj poklical ivo-jega zasebnega detektiva, toda ni ga bilo doma. Naročil je torej njegovi tajnici, da želi nuvio govoriti z njim, nato se je pa s podvojeno vnemo lotil svojoga dela. Dafnin telefonski razgovor je nekoliko razpršil njegove dvome. Bila je tako otročja in nedolžna, nemogoče, da bi mu kaj prikrivala. Ko je odložil po razgovoru z njo telefonsko slušalko, je bil spet v« očaran in njegova čustva do nje eo bila spet vsa mehka in nežna.«
Okrog štirih — mu sporočili, da njegov zasebni detektiv, Sir. Mac-■Nulty, čaka zvnaj. Hovvard ga je takoj sprejel.
mmmm
mmmm.
* LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA *
»Sedite, ljubi moj. Vaša tajnica vam je menda naročila...«
»Da,« je odgovoril MacNulty. »Vendar bi bil tudi sicer danes popoldne prišel k vam. Pravkar sem. končal naročena poizvedovanja...
»No, in?« je nestrpno vprašal Hovvard.
»Va.se nezaupanje je ' :,o čisto upravičeno,« je rekel detektiv. »Postali ste žrtev ene največjih slepark, kar jih je kdaj videl Newyork. česa takšnega doslej še nisem slišp’ — in kako da ji nihče ni prišel na sled, res ne vem.«
Odprl je svojo torbo in vzel iz nje nekaj listin in fotografij,
»Ne... ne razumem vas,« je zaječal Hov ard.
Mr. MacNulty mu je pričel razlagati in navajati dokaze. Ko je končal, je Ho\vard Dafnino preteklost poznal tako dobro kakor ona sama.
Taj to je neverjetno!« je vzkliknil. »Tako nesramne zgodbe še nisem slišal! In sprejeli so jo v najboljših hišah! V zapor spada, v poboljševalni«), v... Kaj bomo storili z njo?«
»Odločitev je vaša, Mr. Ho\vard,« je odgovoril detektiv. »Jaz sem svojo nalogo končal. Nisem policija, sicer zadeva ne bi bila šla tako daleč.«
»Da, prav imate,« je odgovoril Ho-ward. »Lepo reč sem si nakopal na glavo.«
Čez nekaj časa je povzel: »Mislim, da je najboljše, če vso zadevo zamolčimo. Drevi imam s to ženščino sestanek. Svetoval ji bom, naj kar hitro odnese pet«, mi bomo pa po listih razglasili, da je odpotovala v tujino.«
»Da, reči je treba, da je bila res preklemansko predrzna,« je skoraj pohvalno vzkliknil MacNulty.
»Neprijetno, zelo neprijetno zame,« je rekel Howard. »Vsekako sem vam zelo hvaležen, ljubi moj.«
MacNulty je pustil Hovvarda samega z njegovimi bridkimi mislimi.
Skoraj takoj nato je prišla Dafna.
Hovvard je sedel za svojo pisalno mizo, podpirajoč si glavo z rokami. Zagledal jo je šele, ko je stala že skoraj tik njega.
»Tako sem vesela, da bom lahko še danes govorila •= teboj,« je vzkliknila Dafna »N*a bi mogla spati, če ti ne bi povedala, kar sem se namenila povedati.«
Howardov pogled je bil leden.
»Najbrže same nove laži,« je hladno dejal. »Nikar se ne trudite. Vse
preveč že vem o vas.«
»Ti veš...«
»Na srečo sem še pravi čas odkril vašo namene.«
»Jaz sem pa pravkar hotela...«
Hovvard jo je prekinil: »Nič vam ni treba pripovedovati. Vem, kdo ste. Čisto navadna umazana sleparka ste!
Če bi se bili poročili z menoj, bi bili vse življenje preskrbljeni. Za to vam je šlo! Vi, sleparka, vi...«
»Prosim, Re govorile tako!« je vzkliknila Dafna. »Danes sem vam hotela vse povedati. Ni šlo drugače, nisem več vzdržala. Vem, da ni opravičila zame, vem, da sem vas osleparila — vendar prosim, verjemite mi — hotela sem drevi govoriti z vami samo zato, da bi vam vse -ovedala.«
»Reči moram, da vam to težko verjamem. Preveč ste lagali. Vsaka vaša beseda je bila laž.«
»Ali bi me vsaj eno minuto poslušali?« je prosila Dafna.
»Z veseljem. Izvrstna igralka ste, in jaz imam zelo rad komedijo.«
»Sicer me ne boste razumeli, ker ne veste, kako je, če nima človek nič prav nič denarja.«
Zdajci je umolknila. Te besede so ji bile nekam čudno znane. O, saj res! Izrekla jih je bila mala, pre-p 'šena sobarica, ko jo je prosila usmiljenja. Komaj nekaj dni je bilo tega.
Nato je začela govoriti. Povedala je Hovvardu vse o Mrs. Darleyevi in
V 24 URAH
barva. ra in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika .-»rajee. ovratuike. za pp^tnire iH P»re. suši. uionga in lika domače perilo Parno čičii] posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
o Mary, kako sta jo najeli, naj en večer igr x vojvodinjo _iyflowersko.
Povedala je, kako težko je prav tedaj
živela, v kakšnih škripcih je bila in
kc’ jo je "aiVi.-.alo, da bi :ala svojo vlogo dalje, ko je spoznala, da jo imajo vsi za pravo vojvodinjo.
»Vseh mojih skrbi je bilo konec,« je rekla. »Vi ste bili tako dobri z menoj, Mr. Hovvard. In ' i šele sem spoznala vso težo svoje prevare. Zave ’ ’a sem se, vam “ioram vse pc dati, preden bo prepozno. Prosim, verjemite mi!«
Ho\vard jo je nepremično gledal, ko mu je pripovedovala o vsem tem. Zelo, zelo lepa je, je pomislil. Sinje oči ^;o ji plavale v sokah in so se zdele zdaj še večje, še temnejše. !Slcoc'a, da je pustolovka, je pon ' lil in vzdihnil.
»Sam ne vem, kaj naj vam odgovorim,« je čez čas dejal. »Vse je prisl _ui0 nenadno. Izvedel sem šele pred nekaj minutami in se nisem še opomogel od tega udarca. Poj zasebni detektiv, ki mi je prinesel to novico, je pravkar odšel, ko ste prišli vi.«
»”aš zasebni detektiv?« je vprašala Dafna. »Zasebnega detektiva ste nagnali name?«
»Naročil sem mu, naj poizveduje o vas.«
»In ves čas, ko ste se delali, kakor da me ljubite in da se boste poročili z menoj, ste dovolili, da ta zasebni detektiv vohlja za menoj?«
»Ne pozabite, da nisem ničesar vedel o vas. Kajpak nisem bil nezau-pen, toda kadar gre za vse življenje, ni nič čudnega, če bi radi o človeku, ki se mislimo z njim poročiti, vse, prav vse vedeli.«
»To je najpodlejše, kar se mi je kdaj zgodilo!« je ogorčeno vzkliknila Dafna. »Govorili ste, da me ljubite, in mi sploh niste zaupali!«
»No,« je smehljaje se odvrnil Ho-\vard, »zdaj imam menda dokaze, da ta pre-idnost ni bila tako neutemeljena.«
»Ne gre za to,« je vzkliknila Dafna. »Verjeli ste mi, še na misel vam ni prišlo, da nisem to, kar sem trdila, da sem. Nagnali ste name zasebnega detektiva samo zato, d" bi stikali za menoj! Komu pa torej zaupate? M-mi, ki ste mi izjavljali, da me ljubite, ste storili nekaj takšnega!«
Obrnila se je in hotela oditi iz sobe.
»Trenutek!« je vzkliknil Howard. »Kaj bo zdaj z vami? In kaj bo z dolgovi, ki ste jih naredili po trgovinah, sklicujoč se name? S čim boste plačali obleke, ki ste jih kupili? Če jih ne boste plačali, boste romali v zapor, to menda veste.«
»Da, vem to. Tn če bom 'la v zapor, bom pač šla v za"' ", 'seeno mi je.«
Zdajci se je nečesa domislila. Slekla je rokavico in potegnila s prsta prstan, ki ji ga je bil podr-il Ho-ward.
»Tukaj — da me vsaj tatvine ne boste obdolžili!«
Howard jo je občudujoče opazoval. Droben, šegav smehljaj mu je zaigral okrog ustnic. Vstal jo, vzel prstan in stopil k Dafni.
»Počakajte, vi otrok, nikar tako burno! Res, da ste na vse vodili za nos, ‘"ida upam, da se bo dalo to popraviti. Nihče ne bo rad videl, da bi obešali resnico na veliki zvon. Lahko objaviva v časopisih, da sva poroko odložila na nedoločen čas in da boste vi spet odpotovali na Angleško. Tako se boste izognili govoricam in nihče ne bo ničesar slutil.«
Dafna ga je molče gledala. Ni dobro vedela, kaj namerava. Hovvard jo. je prijel za roko in ji spet nataknil prstan na prstanec.
»Vse preveč ste ponosni za žensko, ki ni vojvodinja,« je dejal. »Vendar vidim, da ste imenitna igralka, zato vas občudujem. Kajpak se ne morem poročiti z vami, toda zato vam še ni
treba v zapor. Plačal bom vaše račune, opremil vam bom ljubko gnezdece, vam najel spletično in vam vsak mesec zapisal ček z lepo vsotico. Tako vam nikoli več ne bo trda predla. No, kaj pravite k mojemu predlogu?«
Dafna je prebledela od jeze. Ne samo, da je vohunil za njo, zdaj jo je celo tako ponižal, da ji je ponudil mesto ljubice, misleč, da bo morda od veselja še na kolena padla. Strgala ‘a prstan s prsta in ga zalučala po tleh. Nato je primazala Hovvardu zvenečo zaušnico.
»Z’aj veste moj odgovor!« je vzkliknila in že je ni bilo več.
XVI
Ko 'e pritekla iz Hovvardove pisarne, so Dafni drle solze po licih. Zdaj je vsega konec, in vse je slabše kakor kdaj koli poprej. Kaj naj stori? Kam naj gre? Pogledala, j|e na uro. Bilo je skoraj pol sedmih^ Pogledala bo, ali je Mark doma.
Dafria se je vzpenjala po stopiiicah, do Markovega stanovanja, pozvonila in že nekaj sekund nato ji je Mark sani odprl.
»Za božjo voljo!« je vzkliknil, »ali ti nisem rekel, da ne pusti • pri miru?«
»Da... toda zdaj pač ne vem več, kam naj grem, Mark.« Spet so ji solze zalile oči. »In ti, Mark, si edini...«
»Lepo, lepo,« je zamrmral Mark. »No, vstopi. Zdi se mi, da ti kozarček žganja ne bo škodoval. Kaj se je zgodilo?«
»V zapor moram.«
»To pa ni nič novega. Vse te tedne si se izvrstno na to pripravljala. Tako je moralo priti, kakor sem ti toHkokrat povedal. Na, izpij!«
Ponudil ji je kozarček whiskyja.
»Hovvard vse ve,« je rekla, ko je izpraznila kozarec.
»Vraga? Kdo mu je pa povedal? Ti?«
»Ne. Vohunil je za menoj z zasebnim detektivom. Vse so izvohali. Pravkar prihajam od njega.«
»Nič ti ne more škodovati,« je dejal Mark čez čas. »Tvoja pravica je, da se imenuješ, kakor se hočeš, če so ljudje dovolj neumni, da ti ver * jamejo. In predvsem ti ne morejo do živega, ker nisi navzela imena kakšne resnične osebe.«
»Kaj pa računi, dolgovi, nakup:, k: sem jih storila- z njegovim priporočilom pod napačnim imenom? S tem me bo ujel.«
»Kaj naj pa stori?« je vprašal Mark. »Tako bodo vso zadevo objavili po časopisih in vlačili njegovo ime povsod, kjer mu bo najmanj2 ljubo. Ali misli to reč obesiti na veliki zvon?«
»Ne, vse bo skušal zatajiti. Saj bi' se mu vsi snu-jali!«
Konec prihodnja
Sajsaje ssfep drevja
Napisal Josip Š t r e k e I j
Od pravilneqa sajenja je odvisna ros! m razvoj sadnih dreves ler ra-n m večin rodnost v poznejših letih. Čeprav se nepravilno posajena dre- c;a primejo, rasieio slabotno, oslarijo obrasejo iili mah in lišaji in k.ikor vsaka slabotna stvar boli trpe od škodljivcev m bolezni, kakor zdrava, bujno rastoča Zato nai sadiar posadi rajši mani dreves, pa te iako. da bo v bližnjih letih sam užival od mit, ne pa morebiti šele njegov vnuk. V ta namen so potrebne: dobra priprava tal, primerna la/dalja dreves in zdrava, mladikasta drevesa.
Za posamezno drevo izkopljemo jamo, če pa nameriamo nasaditi sir-n.en sadovnjak, ie najboljše orerigo-lati celo v to svrlio namenjeno zemljišče vsaj 60 cm globoko. Ker ie pa riuolame precej dracjo delo, nai se izkoplje iaine v premeru 2 m in 60 cm globoke Priporočljivo je, da se se dno jame prerahlia. Preden kopliemo lame, zakoličimo zemljišče v primerni razdalji, ki ie za srednje- in visoko-debelnate jablane 8 do 10 m. za crešnje 10 do 12 m, za orehe 15 m. za slive, marelice in višnje 6 do 7 m. za breskve 5 do 6 m V teh razdaljah ie vsako drevo deležno sonca in zračnosti. Za pritlične jablane in hruške, vzgajane kot grmiči, ki pa uspevajo le v obdelovani zemlji, je razdalja 4 do 5 m. V tej obliki so le najdonosnejše.
2e odgojena drevesa za saditev z enoletno krošnjo štirih ah več mladik nam nudijo drevesničarii. Zadostujejo popolnoma tri stranske in vrh-niu vodilna.
v Ker je vrhnji del zemlje, imenovane »žive« zemlje, boqat na humusu in ’*p*n.eljskih bakterij, pazimo ob kopa-l,,*u lam, dq pride ta v korist mlademu
,	.nu	drevesu Zato odl^oamo
to na eno stran, spodnjo »mrtvo« zemljo pa na druao. Ako pa zemljišče rigolamo, odmetavamo vrhnio zemeljsko plast nazaj na površje.
Za sajenie dreves v jeseni izkopljemo jame v septembru ali vsai v začetku oktobra, da se zemlja prezrači do novembra, oziroma, ako je vreme ugodno, do decembra, ko ie čas za jesensko sajenje. Za sajenje spomladi pa izkopljemo jame že v jeseni Izkopane jame za jesensko saditev pustimo vsaj 14 dni odprte, da se prezračijo, za pomladansko pa cHo zimo. Pred sajenjem zasujemo t	-i	prilično do	polovice z	mrtvo
'I	-Vo iz spodnje	plasti Ko	se po
>	»Al	dneh. zlasti	po dežju	zemlia
sesede in osuši, začnemo saditi, V blatno zemljo ne tlačimo dre -s!
Sledi priprava dreves. Z ostrim nožem odrežemo do zdravega vse debele potrgane m nalomljene korenine tako,	da so rane	v ovalni	obliki
obrnene navzdol. Drobne, nepokvarjene pa pustimo cele. Ob sajenju v leseiij ne obrežemo mladik v krošnji zaradi nevarnosti pozebe, temveč šele spomladi preden popje napenja Pri pomladanskem saieniu pa skrajšamo vence (mladike) v krošnji takoj. Stranske skrajšamo na štiri do osem popkov tako, da so njih konci prilično vsi v isti višini: glavno vrhnio voditeljico pa skrajšamo za ped višje.
Za saditev sta potrebna dva delavca. Pripravljenih dreves korenine potopimo najprej v posodo, v kateri smo pripravili mešanico kravieka, gline in pepela v svrho zadrževanja vlage in rasti korenin. Ob kolu sredi jame položi en delavec raven kol na tla, da določi globočino, v kateri naj stoji drevo. t. i. kakih 10 cm višje, kakor je prej rastlo, zakaj zemlia se tekom leta sesede za toliko in ž njo tudi drevo. Cim boli je zemlia ilovnata in kepasta. tem več se sesede. Ko ie globočina določena, trdno drži
delavec drevo s kolom vred. med tem pa druqi prisinjje zdrobljeno zemljo iz vrhnje plasti v jamo. ki jo prvi zapolnjuje in tlači v praznine med koreninami z roko ali pa s primernim klinom Koristno ie. ako tei vrhnji zemlji primešamo nekoliko humusa Ko so vse korenine pokrite, potlačimo stopaie ob drevesu primerno zemljo. Ko še namečemo po vsej jami tri do štiri vile dobro vle-zarrega gnoja, zapolnimo jamo z ostalo zemljo iz spodnje plasti Ob pnojeniu pazimo, da se qnoi ne dotika 'corenin. Polaganje onoia na dno jame ie brez haska, ker se qnoi v tei nlobočini ne razkraja, zato ne koristi. V vlažni zemlji se spremeni v šoto, v suhi pa povzroči škodljivo plesen na drevesnih koreninah. Končno naredimo vdolben kolobar zaradi dotoka in zadrževanja vode. Naposled še privežemo prav rahlo drevo ob kolu. da. se lahko neovirano seseda z zemljo Trdno povezano bi obviselo na kolu.
Uničujoče zlo je drevesa saditi qlo-bokeje, kakor so brej rastla. Hrana, ki jo listje presnavlja in surova, ki io dobavljajo korenine, se ne more redno pretakati po delu debla, ki ie bilo prej nad zemljo in če ie sedaj v zemlji. Toplota spomladi obudi rast, ali korenine v globočini, v \rzh zemlji ne delujejo. Listje izhlapeva vodo. pa v tem stanju io korenine še ne dovažajo Pozneje, ko se tudi zemlia ogreje, se zbude tudi korenine v globočini, pa ne morejo dihati, ker jim primanjkuje zrak. Zaradi tega drevo peša. Vidni znak bolehanja se pokaže najprej v orumenevaniu in odnadaniu listja in sušenju koncev mladik Zato sadimo raje nekaj višje, kakor qlobiic.
Pri sajenju dreves zapolnijo jame nekateri ob drevesu s samo dobro humozno zemljo. To je tudi napačno, zakaj tako posajeno drevo krepko raste le do tedaj, dokler korenine ne prerastejo jame, polom pa popolnoma opeša.
Kolobar posaieneoa drevesa, kakor tudi starejših dreves večkrat tekom leta okopljemo zaradi dostopa zraka h koreninam, zadrževanja vlage in zaradi zatiranja nadležneqa plevela in trave, še ugodnejše za drevo ie, ako kolobar odenemo z nekako 5 cm debelo plastjo onoia, če pa teoa ni. vsai s senom, slamo, listjem, plevelom brez semena ali s šoto Taka odeja ima prednost, da se ne tvori škodljiva zemeljska skorja, da spomladi zadržuje prerano odoanjanie v oqib škodi po slani da poleti ob suši zadržuje vlaqo v zemlji, pozimi pa. da varuje drevo pozebe. Kako žalostno izgledaio sadna drevesa zaraščena ob deblu z bohotno travo. Ozelenijo sicer, ali rast ie kormaj vidna, rodnost na komaj omembe vredna kržlievega sadia.
Kol ob drevesu ie potrebno zlo, tako sodijo sadjarski strokovnjaki. Dokler se drevo v prvih letih dobro ne učvrsti s koreninami, je kol zaradi potrebne mirne stoje koristen. Pozneje pa je boljše, da ga odstranimo Postavimo ga pa na severno stran drevesa Koder ie pa vetrovna lega. ga postavimo v ono smer. od koder piha naiiačii veter. Koder ie nevarnost, da bi drevo poškodovali s prometom — ob cestah — ga zasadimo na stran, kjer ie drevo ogroženo. Kol pa nai bo vsai 8 cm debel v premeru da kol drži drevo, ne pa obratno. V viš no nai seoa 10—15 cm pod krošnjo, nikar višje, da bi se veje ob njem te^ie. Vsako iesen obnovimo vezi, te pa nekoliko višje ali nižie od prejšnjih, da se lub ne omehkuži Oljrog debla pod vezilo podložimo Krpo ali omot slame, da se vsled vetra in rašče v debelost ne poškoduje.
V po^--iših letih tf^ba sadnim drevesom gnojiti s hlevskim gnojeni, z c., ,,-,. -.-, pa t,„jj f umetnimi gnoj:)!. /.:kuj če nič ne damo. ne moremo ,ničesat zahtevali.
HUMOR
51 raz ga strese
»Janko, ali se spomniš, kako je t>i!o. ko sva se pred petnajstimi leti v uuj-hujši zimi poročila?« *
»Da, da, še zdaj me mraz strese, če se na to spomnim.«
Sodobna mladina
»Kdo je bila Katarina Velika?« vpraša učitelj.
»Marlene Dietrieh,« se odreže učenka.
Hudoben jezik
>Z mojim ženinom sva skupaj stara natanko petdeset let.«
»Kaj, takšnega zelenca si si izbrala za moža?«	t
Višek raztresenosti
Pri Komarjevih so dobili naraščaj. Babica takoj sporoči veselo novico očetu.
»Gospod profesor, deček je,c vsa srečna pove.
»Naj počaka.t jo nahruli raztreseni profesor, 'saj vidite, cip. imam zdaj ve-*-liko dela.«
Neumestne vjir*?i!nje
Set «lu<_;i: »Go kdo vpraša zame. re--cite. da se vrnem čez eno, nro.<
Sluga: »In če nihče ne v praša?«
Druga nagrada
Zena: -Za božjo voljo, Ivan. kje sl se pa tako napil?«
Mož: ; V klubu smo tekmovali, kdo bo izpit največ piva.«
Žena: :In kdo je dobil drugo ua« grado£«
Govorite malo,
toda govorite dobro?
Dobro govorili ne pomeni, govoriti izbrano ali učeno. Dobro govori tisti, ki se izraža jasno, točno in preprosto in ne razmetava besed na desno in na levo. Dobro govori tudi tisti, ki ne uporablja tujk tam, kjer z domačo besedo lahko isto pove. Danes je pa v modi govorica, ki je pogosto čudna mešanica vseh mogočih jezikov, govorica, ki je posebno mladini — žal — zelo pri srcu.
Naj vam navedem za primer kratek razgovor, ki sem ga slučajno ujela, ko sem v kinu čakala na vstopnice. Pred menoj sla stikali glavi dve mladi dijakinji, morda petošolki.
»Ali si že videla ta film? Kolosa-len, veš/«
»Da, ali ni ona sladka? Človek bi kar umrli«
»Zato je pa ,ta stara1 bolj morilska...«
Mislim, da bi bil film lahko tudi lep, zabaven, dober ali kvečjemu imeniten, in vendar ne bi bil zato nič slabši, ker ga nismo označili s tujko .kolosalen'.
In glavna junakinja je bila tako .sladka'... Takšno izražanje je hudo predmestno. Sladek je sladkor, sladko je zrelo jabolko, mlado dekle je pa lepo, nežno, ljubko, kvečjemu srčkano.
Njena tekmica je bila pa ,morilsko‘. Ko sem še jaz v gimnazijo hodila, bi rekla, da je bila zoprna, dolgočasna ali kvečjemu ,pošast‘.
»Kakšen se ti zdi on?« (Slo je za izvoljenca mlade gospodične, ki je le ros naredila veliko maturo.)
»Božanski1«
Slučajno ,ga' poznam. Res, prikupen je, dobro vzgojen, duhovit, morda ima tudi še kakšne druge dobre lastnosti, toda da bi bil ,božanski', še nisem opazila. Zato ie treba imeti menda res nekaj zaljubljene domišljije ali pa — kar je še verjetnejše — pokvarjen okus v izražanju.
Uporabljajoč izraze, ki dosti in nič povedo, pri tem pa nič točnega ne izrazijo, kvarimo jezik. Ne potrudimo se namreč dovolj, da bi poiskali prav tisti izraz, ki ustreza našemu pojmu, temveč kar sežemo po poljubnem presežniku in se z njim zadovoljimo. Ob takšni govorici jezik počasi obuboža, ker se izgube vsi vmesni odtenki v izražanju, ki so pri ie-ziku prav tako lepi in nežni kakor v slikarstvu 'pastelne barve.
Dobro govoriti ni težko. Za vsak pojem imamo točen izraz, in sicer po navadi samo e n izraz, tako da aa ni mogoče nadomestiti s kakršnim koli drugim, ki smo ga mimogrede iz rokava stresli. Izogibajte se tudi besed, ki so ,moderne‘ in jih ulica posebno rada uporablja. Vsakokrat, kcdar nameravate izreči besedo, ki vam je nekam čudno znana ki vam zveni v ušesih — in je morda še tujka povrhu — jo nadomestite z drugo, pravilno. Berite dobre slovenske izvirnike ali pa prevode dobrih prevajalcev in učite se iz njih. Kajpak, knjižni iezik ni vselej živ jezik, toda naša govorica je pogosto ,preživa' jezikovnih in izrazoslovnih napak, da bj smeli knjižnemu jeziku očitati, da je ,mrtev' jezik.
Ne recite torej: ta zrezek je čudovit, temveč: ta zrezek je okusen, mehak, dobro opečen, izvrsten. Ne govorite: ti čevlji so dolgočasni, saj čevlji so lahko kvečjemu udobni, lahki, preveliki, premajhni, športni, strgani, ponošeni — da bi bili dolgočasni, si pač težko predstavl/amo. Narobe je pa lahko dolgočasen slab film, ne more biti pa obupen, kvečjemu grozoten ali nezanimiv.
Izogibajte se vseh mogočih presežnikov, posebno če so tuji. Greta Garbo je bila prav tako neupravičeno ,božanska', kakor je neupravičeno ,kolosalna‘ nova zapestna urica, kakor je neupravičeno ,senzacionalna' dobra umetnina in kakor je neupravičeno ,obupen* dolgočasen film, ki pa ob njem petošolke s slabim okusom vseeno ,umirajo‘ za ,sladko' glavno junakinjo.	Saška
Na naši zqornii sliki vidimo lepo popoldansko črno obleko iz težke svile. Zelo zanimive in lepe so drobne qubice, ki poživijo vso obleko. Kot okras ima na rami in na nasprotni strani v višini žepka prišito svetlo iu
bleščečo sponko.
NAS NAGRADNI NATECAI
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v fei rubriki, plačamo 10 lir
fe
Okusen in izdaten ričet
Tu in tam ima zanesljivo kakšna aospodinja doma še nekoliko ričeta, le skuhati se ji aa ne da. ker misli, da ne bo dober, če qa prašiček ne »ovoha Tudi jaz sem bila zmerom akšnih misli, zato sem qa le poredko kuhala. Ker pa prašička le od nikoder ni, sem se lepega dne ujezila in skuhala ričet takole:
Pristavila sem lonec, ki ni na dnu prav nič oškrbljen, ker se ričet le prerad prismodi. Kadar ričet vre, qa ne smeš mešati, ker qa moraš sicer ves čas, dokler ni kuhan 7.a 4 osebe namočim zvečer */4 kile fižola. Naslednji dan dam pol kile ričeta s fižolom vred kuhati. Ko se kuhata že dve uri, dodam 4 olupljene, na kocke zrezane krompirčke, 1 korenček, malo rumene kolerabe, lavoriev list in kuham vse skupaj še eno uro. Proti koncu dodam se seseklianeqa zele-neqa peteršilja, zelene, česna, na koščke zrezan paradižnik in pustim, da še nekoliko povre. Ko ie ričet skuhan. qa zabelim z ocvrto čebulo.
Če boš skuhala ričet po zqornjem receptu, sama sebi ne boš verjela, da se ie kuhal brez vsakeqa mesa. Lahko ga daš kot samostojno jed na mizo ali pa tudi s kislim zeljem Če ti ostane nekaj ričeta od kosila. qa porabi za večerjo, ker bo še boljši
I. Š.. Ljubljana
Zeljnata rižota
Žlico kakršne koli maščobe razbeli v kozici. Prideni nekoliko čebule in zeleneqa peteršilja. Dodaj zrezano sveže zelje in qa duši do mehkeoa. Ko ie zelje mehko, dodaj za vsako osebo po pest riža, osoli in zalii. Dai jo kot samostojno ied ali pa s solato na mizo.	T.	H.,	Vrhnika
Pehtranov kruh
1 do 2 kili moke. kolikor ie pač zmoreš, presej skozi sito. Moko moraš presejati zato ker se v niej radi zaredijo črvički. Ko ie moka presejana. dodaj na 1 kilo moke za 1 liro kvasa, 10 dek sladkorja v kvas in vse skupa) dobro premešaj. Posebej sesekljal za 3 lire zeleneqa pehtrana in aa stresi v moko. Potem zamesi kakor navaden kruh. Pekačo namaži prav malo z maščobo in položi vanio kruh Ce pa nimaš maščobe, da bi namazala pekačo, io potresi s koruzno moko. Pehtranov kruh se ti bo prav lepo zapekel.
I. §., Ljubljana
Za vsak prispevek, obiavljen v »Kotičku za praktične qospodinje«. pacamo 10 lir. Znesek dviqnete lahko
takoi po obiavi v naši upravi. Po pošti pošiliamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Dru-žinskeqa tednika«. Kotiček za praktične qospodinje, Ljubljana, Poštni predal 253.
0 napačni vzgoji
Koliko staršev je z eno samo besedico, z napačno kretnjo za zmerom spreobrnilo značaj svojih otiok. Prt berite spodnje vi »tire in našli bj. ste marsikaj kar bo tudi za vzgojo vaših otrok koristno
Vaš otrok dela tako:
Metka je stara 7 let. Ne igra se v pesku, ker bi se utegnila umazati. Ne skače, ker bi ji veter razmršil lase, in ocenjuje svoje tovarišice po njihovih oblekah.
Marko je ljubek debelušček, ki ima tako bistro glavico, da se zelo hitro nauči pesmice, ki jo spremlja s precej veselimi kretnjami.
Mojca je nekega dne zaupala svoji mamici, da ie sama vzela košček sladkorčka, ki manjka v kuhinjski omari-
Andrejček se zmerom boji, da ga bo kdo grajal. Da bi si pridobil naklonjenost starejših, zelo rad pripoveduje neumnosti ki jih počne njegova mlajša sestrica.
Urška zmerom ugovarja in se vtika med pogovor: »Mama, to in ono; očka, kako moreš... Treba je...« in tako dalje.
Peter, kadar koli dobi kakšno liro, jo takoj shrani v svoj hranilnik in se boji za denar tako, da ne bi za nobeno ceno izdal niti centesima
Nada nima rada, da ji kdo ugovarja. Ko ji je njena starejša sestra dala igračko, se je vrgla na tla in od jeze tulila in jokala.
Branko je precej živčen. Boji se že, če ni ničesar okoli njega, strah ga je teme. šuma, nevihle in skoraj že lastne sence.
Naš mladi qospodič ima že pravo suknjico. Spredai ima dve qloboki qu-bi ki se podaljšujeta v prešita žepa. Na hrbtu ima prav tako qloboko aubo, karšne imajo moški na suknjah. Izberemo si modro in debelo blago, da ga bo v mrzlih zimskih dnevih suknjiča res grela.
Milenka ie res nadarjen otrok Prva ie v razredu in piše za dvanajstletno dekletce res ljubke naloge.
Vi ga vzgajate tako:
Sami sebi čestitate, da imate takšno hčerko, ki ima že tolikšen okus, da jo lzprašuiete za svet, ne samo za njene obleke, ampak celo za svoje lastne obleke
Nikdar nimate nobenega obiska, da bi Marku ne bilo treba deklamirati te ali one pesmice. Vi sami pa kdai pa kaai pripomnite opazko, kako nadarjen je vaš otrok
In vi, mati, ste ji za to, da bi ji vlili večen gnus do laži, prisolili nekai krepkih zaušnic.
Vi izprašujete po podrobnostih. Vi poudariate, kako važne so za vas njegove izpovedi, in le malo manjka, da bi dobil še za to kakšno nagrado.
In vi, dragi starši, zmajete samo z glavo zaradi svoje »prezgodaj dozorele« hčerke in ii še pomagate, da še naprej kritikuje.
Vi mu pomagate, da postane pravi skopuh, ker mu pravite: »Dobro je, če otrok že s sedmimi leti spozna vrednost denarja Le tako naprej, moj dragi!«
Prevzeti od bolečine svojega ubogega otroka, ste jo vzeli v naročje in jo skušate z raznimi ljubeznivostmi pomiriti
Ostanete ob njegovi postelji tako dolgo, dokler ne zaspi Če pride mimo njega pes, ga hitro potegnete k sebi in mu natvezite, da je pes lahko nevaren.
Zaradi izredne nadarjenosti v5''°ie hčerke sle tako ponosni, da prečrtate vsakomur, ki pride k vam, njeno šolsko nalogo m skoraj zmerom pripomnite, da bo nekoč postala prava pisateljica.
Čez 10 let bo pa vaš otrok takšen:
Nekdaj majhna Metka se je pričela lišpati in pudrati kakor prava igralka in sanja samo o svojih oblekah. Ni niti najmanj preprosta, sveža in mladostna.
Marko je postal velik, debel bahač in širokoustnež, ki se počuti enakovrednega Clarku Gablu. Toda vsi njegovi tovariši se mu smejijo.
Mojca laže, laže iz potrebe in brez potrebe, laže zaradi laži same, ostala bo lažnivka in se ne bo nikdar vec izpremenila.
Andrej je pri vseh svojih tovariših osovražen, ker ie postal najvecia čenča-v vsej šoli.
Urška je sama, nima nobene prijateljice. Njen kritični duh in njene brezobzirne sodbe jo odvračajo od ljudi.
Peler ne gre nikdar nikamor sam, če ni povabljen. V gostilni pusti plačati svoje prijatelje in ni še nikdar v življenju kupil svoji materi ene edine cvetke.
Nada ne prenese prav nobenega ugovarjanja. Pri najmanjšem ugovarjanju naredi takšen vik in hrušč, da se njenih izbruhov boje tudi njeni sosedje.
Branko je postal pravi zajec, ki se boji vsakega športa. Ne plava, ne smuča se in se vse svoje življenje samo dolgočasi.
Milenka je postala pisateljica, ah pa samo misli, da je. Hodi samo v družbo literatov, utruja s svojimi spisi vsa časopisna uredništva in pusti, da počasi a zanesljivo minevajo njen« mlada leta, ne da bi se sama tega zavedala.
Za vsako nekaj
Premastne lase, posebno svetle, umivamo s kamiličnim čajem. Prav tako jih le po umijemo, Ce vodi dodamo nekoliko zdrobljenega boraksa.
Cvetlični lončki so najboljši iz luknjičave gline. Cvetlice v porcelanastih ali celo kovinskih lončkih le slabo uspevajo. Prav tako ne sme biti lonec prevelik, ker se prst skisa. Cim manjša^ je rastlinica, tem manjši naj bo lonček. Nov lonec namočimo za »e-kaj časa v vodo in šele potem vsadimo vanj cvetlico. Star lonec pa najprej z vročo vodo in ščetko dobro •čistimo.
*
Ce čevlji Skripljejo, namažem* plate in robove z lanenim oljem »Ii ribjo mastjo.
Ne preveč zamazano marmornat« ploščo lepo umijemo z vročo vod« brez mila, ali jo pa zdrgnemo z volneno krpo, namočeno v petrolej.
Črno tenčico lepo operemo z žolčnim milom ali žolčem in jo splaknem« v vodi, v kateri raztopimo nekolik« gumija. Na poldrugi liter vode vzamemo 5 žlic gumija. Tenčico razpnem*, pripnemo z bucikami in jo tako napeto posušimo.
*
Perilo, osmojen« od likalnika aH
peči, popravimo, če liso izperemo * vodo, v katero smo dali nekoliko boraksa, in jo nato polikamo, da se posuši. Hudo ožgane madeže pa namažemo z nepremočno raztopino klora in jih dobro splaknemo v mrzli vodi.
Posteljno perje hranimo v vrečah, ki jih ne smemo preveč napolniti. Obesimo jih na zračen suh prostor. Nikdar ne smemo zmešati razne vrste perja, ker se potem perje sprinie.
Čevlje, ki se jih je prijela plemioba, dobro oščetkamo in nalo namažemo s terpentinom ali pa z razredčenim glicerinom. Plesnobo z zidu pa odpravimo, če v prostor postavimo več, posodic s suhim žganim apnom ali pa ves prostor pokadimo z žveplom.
Potenje pod pazduho odpravimo, če se vsak dan namažemo s 5- do 15od-stotnim formalinovim špiritom in potem dobro napudramo. Paziti pa moramo, da ne pride formalin v dotiko občutljivim blagom, ker ga uniči.
Zelo dobro paradižnikovo konzervo
pripravimo na preprost način. Precei zrele paradižnike zrežemo na koščke in jih presne zložimo v čisto steklenico s širokim vratom. Naložjmo iih zelo eosto. povrhu pa naložimo še plast na rezine zrezane čebule in nekaj zelenovih listov. Steklenico dobro zamašimo, ovijemo v krpo in kuhamo 20 minut. Ohlajene steklenice zapečatimo ali pa neprodušno zapremo 8 parafinom, Tako konzervirani paradižniki se ohranijo leto dnit
Nekateri ljudje po nobeni ceni ne morejo sedeti, držati križem rok io lenariti. Drugi spet se ne morejo lotiti prav nobeneca dela in užtvaio v svoii lenobi. Le tisti, ki znaio delati in lenariti o pravem času, imaio » življenju naiveČ uspehov.
Varčevati moramo s premislekom in pametjo. Če izmenično nosimo dva para čevljev in dva para noeavic. iih ne b6mo nosili samo dvakrat tak« dolao. temveč celo trikrat toliko časa. kakor če bi imeli samo en par čevljev in en par nogavic.
PLAČAJTE NAROČNINO!
Herausgeber: K. Bratuša, Journalist; verantwortliclier Redakteur: II. Kern, Journalist; Druckerei: Merkur, A. O. in Ljubljana; fiir die Druckerei verantwortlich: O. Mihalek — alle i® Ljubljana. — Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja 11. Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d-d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani. — Editore: K. BratuS«, giorualista: redattore responsaliile: U. Kern. giorualista; tipografia: Merkur ». a-, Ljubljana; responsabile per la tipografia; O. Mihalek — tutti in Ljubljana.