bhaja vsak Setrtek
in ve\ja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za oelo leta K 6.— ta pol leta „ 2.60 za 6«trt lata - L30
Naročnina se pošilja npravnfitvu t tiskarni tT. Cirila, koroške «lice bštv. 0. List m pošilja do odpovedi
Deležniki katoL tiskovnega društva do-Mvajo list brea po-aebne naročnine.
SLOVENSKI

List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dobA
se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po T fi h.
t J •
Rokopisi se ne vra-
"ajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila te plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 12 h, dvakrat 18 h,
trikrat 24 h.
--
Stev. 12.
V Mariboru, dne 23. marcija 1899.
Tečaj XXXIII.
Učiteljske plače.
Maribor, 21. marca.
Naš list ima sicer tudi v vrstah slovenskega učiteljstva jako ugledne in navdušene somišljenike, na katere smemo biti pred celim svetom ponosni, toda nočemo si prikrivati, da velika večina slovenskega učiteljstva našemu listu in naši politični smeri ni naklonjena, da, mnogokje mu je celo sovražna. Spominjamo se, kako so ravno preteklo leto po nekaterih krajih učitelji uporabljali svojo zgovornost, da spravijo naš list izpod strehe slovenskega kmeta. Mi bi se lahko sedaj, ko je vzvišanje učiteljskih plač na dnevnem redu, postavili na strogo strankarsko stališče ter pisali ognjevite članke proti vsakemu vzvišanju. Kdor pozna razširjenost in upliv našega lista po Slovenskem Štajarju, je prepričan, da bi posebno v tej kočljivi stvari ne pisali zaman. Toda mi ne presojamo nobenega vprašanja s strankarskega stališča, ampak s stališča resnice in pravice. Zato se nahajamo tudi tokrat v družbi učiteljev. Ne vemo, ali jim je naša družba ljuba ali ne, vendar to vemo, da jim ne škodi.
Kako mi sodimo načeloma o vzvišanju učiteljskih plač, izrazili smo se že v zadnjih dveh številkah našega lista. Danes hočemo le nekoliko jasneje tn točneje označiti svoje stališče nasproti predlogu deželnega odbora itajarskega o tej zadevi. Deželni odbor želi, da se nove plače zopet uravnajo po krajevnem sestavu. V nekaterih krajih bo torej imel učitelj tudi po novi uravnavi za isto delo večje plačilo kakor njegov tovariš v
kakem drugem kraju, kjer ni tako visokega plačilnega razreda. Višji plačilni razredi so navadno po mestih, trgih in drugih večjih krajih. Nam se zdi krajevni sestav nepopoln in nazadnjašk. Zakaj bi se po mestih in trgih učitelji bolje plačevali nego drugod ? Oni imajo isto delo, zraven pa še mnogo več ugodnosti v dobivanju užitnin in v oskrbovanju svoje obitelji nego njih tovariši po deželi. Posebno pa ne smemo prezreti upliva krajevnega sestava na notranji razvoj ljudskega šolstva. Med učitelji je nekak lov po krajih, kjer so višji plačilni razredi. Nam je to umevno in ne štejemo tega učiteljem v zlo, ampak mi bilježimo le dejstvo. Vsled lovljenja po višjih plačilnih razredih pa ni nobene prave stalnosti v našem učiteljskem osobju. In ta okolnost jako slabo upliva na razvoj ljudskega šolstva. Vsak učitelj ima v marsičem svoj poseben način vzgojevanja in poučevanja. Z vednim menjavanjem učiteljskih moči pa se izgublja jeun ,:aa smer, po kateri bi se naj deca vzgojevala in poučevala. In nazadnje, recimo odkritosrčno, ali se učitelj posveti s celim srcem otrokom, ako ve, da bo čez par mesecev zopet drugod? Mogoče že, toda človek je slab in če smemo učiteljem pripisovati to človeško slabost, potem je tudi mogoče, da ne. Krajevni sestav nikakor ni po našem godu. Mi ne vsiljujemo deželnim poslancem svojega prepričanja, vemo, da ima tudi osebnostni sestav svoje nedo-statke, vsekako pa jim bo treba prej resno premisliti, za kateri sestav se odločijo in zakaj se odločijo za tega in ne za onega.
Pozabiti ne smemo tudi, da se kraijevni
sestav uporablja na kvar Slovencem. Srednji in Zgornji Štajar ima mnogo mnogo več višjih plačilnih razredov nego Slovenski Štajar, in na Slovenskem dajejo najrajši one šole v višje plačilne razrede, kjer so šole nemške ali pa kjer učiteljujejo bojeviti nem-čurski petelini. Da tudi v bodočnosti našim slovenskim učiteljem ni pričakovati v tem oziru spremembe, razvidi se že iz poročila deželnega odbora, kjer se ostentativno omenja, da na Spodnjem Štajarskem učitelji lahko gmotno mnogo boljše izhajajo nego drugod. Naši poslanci seveda tukaj ne bodo molčali in če se bodo odločili za osebnostni sestav, bo ravno ta vzrok veliko pripomogel k njihovemu sklepu. Poslance pred osebnostnim sestavom gotovo le straši velikanska svota, in da bi se dala ta dobiti brez posebnega obteženja kmetskega stanu, bi jih strah minol.
Mi smo o sestavih dovolj jasno povedali svoje prepričanje. Ali pa se odločijo letos naši poslanci za krajevni ali osobnostni sestav, prepuščamo docela njihovi modrosti. Toda nekaj druzega zahtevamo od njih v imenu slovenske javnosti. In kaj je to? Zahtevamo, da glasujejo proti § 1. členu III. predložene postave, kjer se govori o plači meščansko-šolskih učiteljev. Spodnještajarski Slovenci nimamo meščanskih šol, naši učitelji morajo ostati le ljudskošolski učitelji, slovenskim otrokom je v tem oziru zabranjena višja izobrazba, zato ne vemo, zakaj bi se Slovenci morali ogrevati za plačevanje nemških meščanskih učiteljev. To bi bilo krivično iu naravnost smešno! Česar ne dobim, tega tudi ne plačam, to je staro pošteno pravilo,
Listek.
Jeruzalemsko romanje.
(Piše prof. J. Zidanšek.) t. Iz Aleksandrije v Kajro; slovesen sprejem; življenje v Nilovem hotelu in gibanje po mestnih ulicah.
Marsikdo me je že vprašal: ali so tam ■a jutrovem lepi in rodovitni kraji? Na to vprašanje ni lehko kratko odgovoriti, ker smo potovali po treh delih sveta in ima vsaka dežela na pr. Egipt, Judeja, Galileja, Sirija itd. svoj poseben značaj. Sploh bi pa rekel, da bi naj Slovenci Boga hvalili, ker nam je odločil tako lepe in zdrave kraje; naše slovenske pokrajine so namreč tako rodovitne in krasne, da bi jih jaz imenoval, v primeri z judovsko deželo, — rajske! Res se tam nahajajo lepa drevesa, dišeče rastline in cvetlice, kakoršnih pri nas nimamo; na pr. palma, to je v resnici veličastno, kraljevo drevo; toda kaj ti to vse pomaga, če pa skorej nikjer ne vidiš gostega gozda, ki bi ti dajal les za kurilo in kamor bi se lehko skril pred neznosno vročino. Sicer je pa egiptovska dežela, po kteri smo se mi zdaj vozili iz Aleksandrije v Kajro, aelo rodovitna, ker jo vsako leto 100 dni reka Nil namaka in gnoji; in sicer tako dober
poljedelec je Nil, da imajo tam dvojno ali celo trojno žetev; ravno zdaj, koncem aprila, imeli so opraviti z drugo setvijo in smo gledali, kako so iz nilovih mlak na svoje njive vodo nosili ali pa jo vlačili s priprostim strojem: na veliko vreteno je konj ali vol vprežen, ki se vedno mora v krogu premikati in tako ubogemu kmetu pri njegovem delu pomagati; Nil namreč samo za prvo žetev sam rad polja preplavi in pognoji, pozneje ga pa morajo z vodovodi in raznimi drugimi sredstvi prisiliti. Goveja živina je v Egiptu lepe, velike rasti, črne barve in z velikimi ušesi; seveda tudi ni bila vsa enako rejena, kar smo je videli; zato smo se hoté nehoté morali spominjati onih 7 suhih in 7 debelih krav, koje so se Faraonu v spanju prikazale in ktere sanje mu je egiptovski Jožef dobro raztolmačil. Radovedno smo se tudi iz železniškega voza ozirali, da bi kje zapazili kakšnega krokodila, koje grde in nevarne golazni je po Egiptu nekdaj kar mrgolelo; in zares, glejte ga, kako se tamle v veliki mlaki črna grdoba premiče! V prvem hipu se nam je res od daleč tako zdelo; toda ni bil krokodil, ampak — vol, ki se je bil šel v globoko mlako kopat in hladit in je samo svojo črno glavo nad vodo držal.
Precej pozno zvečer je že bilo, ko smo se pripeljali v največe afrikansko mesto,
Kajro; iznenadil nas je na kolodvoru slovesen sprejem; pričakali so nas: 2 nadškofa, več duhovnikov, tamošnji avstrijski poslanik in konzul in mnogo drugega ljudstva; pa še nekdo: — 18 dečkov zamorcev, ki so zagodli avstrijsko cesarsko himno; tako globoko v srce še mi niso nikdar segali glasovi naše lepe cesarske pesni; vsi romarji so bili močno ganjeni in so se veselja jokali; tudi pozneje smo še na jutrovem večkrat slišali ta napev «Bog ohrani, Bog obvari» in sicer v katoliških cerkvah, kjer se navadno «Tantum ergo» pri blagoslovu po tem načinu poje. «Hotel du Nil» imenovala se je krčma, kamor bi nas naj fijaker pripeljal; toda, ko se že precej dolgo skoz mesto vozimo, obstojimo slednjič pred nizko, umazano hišo brez napisa; in mi že mislimo, da nas je zamorec zapeljal v kak skrit kot, kjer bi nas naj črni divjaki mirno pohrustali; pa k sreči ni bilo tako; ampak morali smo še skoz ozko, grdo ulico peš iti, preden smo zagledali napis na gostilni; a tudi tu je bilo od zunaj vse prav siromaško videti; še le ko na dvor stopimo, vskliknemo: ah! to je pač krasno; na treh staneh lepe dvenastropne hiše, vmes pa diven vrt: ponosne palme, s cvetlicami nasajene gredice, mimo kterih žubori potoček, ptičke prepevajo, opice se po vejevju preganjajo itd.; torej poprej se samo nismo bili
/ -k
Em
ki je tudi v politiki dobro. Velik pregrešek bi bil in slovensko časopisje gotovo ne bi molčalo, ako bi naši poslanci kaj dovolili za meščanske šole in učitelje.
Gledč vprašanja, kako se naj pokrijejo novonastali stroški, žele učitelji sami in nam je znano tudi iz ust naših poslancev, da se bo vse storilo, da kmet ne bo čutil spremembe v učiteljskih plačah. O tem nam torej ni treba nadalje govoriti.
A nekaj še pogrešamo v postavi, katero je predložil deželni odbor deželnemu zboru glede zvišanja plač. V njem ni preskrbljeno za slučaj, da dobimo za Spodnji Štajar poseben deželnošolski svet. Naš program «Proč od Gradca» nam mora biti vedno pred očmi in kar nasprotuje temu programu ali kar se ne soglaša ž njim, mora se spremeniti v soglasje. Tako tudi ta postava. V § 2. mora biti dostavek, da se v slučaju ustanovitve odseka deželnošolskega oddelka za Spodnji Štajar oddelku prepušča vse, kar bo potrebno ukreniti za spodnještajarske šolske okraje. Glede svojega programa bodimo brezobzirni in jekleni! Dal Bog, da se zadeva o učiteljskih plačah kmalu ugodno reši za uči-teljstvo, ki bo potem gotovo še z večjim veseljem in navdušenjem izvrševalo svojo važno prosvetno nalogo!
Deželni zbor štajarski.
Gradec, 15. marca.
Na dnevnem redu današnje seje so volitve v razne odseke. V finančni odsek, ki šteje 12 udov, sta prejšnja leta bila izvoljena 2 katoliška Nemca in sicer tista dva, ktera je katoliška stranka sama nasvetovala. Lani nemška narodna stranka ni hotela voliti Hagenhoferja in Herka, ktera so priporočali katoliški Nemci, temveč dva druga moža izmed njihove srede. Ta dva pa nista sprejela volitve. Pri novi volitvi sta bila potem izvoljena dva druga nemška narodnjaka in katol. Nemci niso imeli ne v finančnem, pa tudi ne v nobenem drugem odseku nobenega zastopnika. Enaka je zopet letos. Katoliški Nemci so zahtevali, naj se izvolita gg.: Ha-genhofer in Herk, za ktera so glasovali tudi Slovenci in nekateri veleposestniki; toda ostala sta v manjšini. Enako se je godilo tudi skoraj pri vseh drugih volitvah. V imenu poslancev katoliške stranke je izjavil koncem seje prelat Karlon, da poslanci, ki so bili izvoljeni v odseke proti nasvetu stranke, se ne bojo vdeleževali njihovega posvetovanja. S tem počenjanjem je pokazal Schönererjanec Walz in njegovi pajdaši, da hočejo tudi v
spomnili, da smo na jutrovem, kjer so hiše od zunaj zelo neznatne in zaprte, le znotraj je vsa krasota.
Preskrbljeni smo bili v tem hotelu precej dobro; seveda so jedi druge, kakor doma ali vsaj drugače pripravljene t. j. ne po našem okusu; najrajše imajo tam ovčjo pečenko in zato smo jo tudi mi vsakokrat na mizo dobili, kar je marsikteremu slabo ugajalo; žeje ni bilo mogoče ugasiti, ker je vino brez vsake kisline in celo toplo, kakor tudi Nilova voda (studenčnice nimajo), ki je v glinastih vrčih pred nami stala. Stregli so nam zamorci, z rdečim fesom (kapico) na glavi, drugače pa belo oblečeni; kako so nas gledali, ko smo vsi skupaj glasno svojo molitev opravljali pred in po obedu; menim, da je to velik utis na nje napravilo. Najbolj nadležna je pa tu vročina, kteri ni mogoče ubežati; nikdar ni žarečega solnca zakril kak oblaček in solnčni žarki pečejo tu že meseca aprila mnogo bolj, kakor pri nas v pasjih dnovih; zato imajo tamošnji prebivalci, kadar zunaj hodijo, glavo zavito in tilnik z gostim paj-čolanom zakrit, da jih solnce ne premaga; tudi mi smo se tako zavarovali. Zelo sitne so tudi muhe in komarji; nad posteljo sem imel razobešeno veliko fino mrežo, pa vendar se je včasi kakšen komar utihotapil; zato smo bili v 4 tednih že vsi v licu in na rokah
tem zasedanju postopati brezobzirno proti katoliškim poslancem. Izmed Slovencev so izvoljeni: v finančni odsek Josip Žičkar; v šolski dr. Dečko; v občinski dr. Rosina; v železnični dr. Sernec; v peticijski M. Len-dovšek. Finančni odsek si je izvolil kot načelnika grofa Kotulinskega, kot njegovega namestnika Forcherja; v zapisnikarja sta izvoljena: Stallner in Žičkar.
Na to se je izročila obilna tvarina dotič-nim odsekom. Med drugimi predlogi deželnega odbora je tudi predlog zastran zboljšanja učiteljskih plač, ki bojo zahtevale pomnoženje deželnih stroškov za 405.6g6 gld. ali zvišanje deželnih doklad za 6 4%. (Lani so znašale deželne priklade 39% — vsled predloga deželnega odbora bi narasle toraj na 454%.) Ako pa deželni zbor pritrdi predlogu, ki ga je učiteljstvo sestavilo, hi se deželni stroški pomnožili za 1,133.340 gld.
Ta predlog zastran povišani* učiteljskih plač bo gotovo eden izmed najvažnejših v tem zasedanju deželnega zbora.
Grof Thun odstopi.
Vedno bolj pogosto se slišijo glasovi, da je stališče Thunovega ministerstva omajano in da bo kmalu moralo odstopiti. V višjih državniških krogih so nezadovoljni s Thunom, ker se bojijo, da bi grof Thun ne storil avstrijskem Nemcem kake krivice, in ker menijo, da bi se tudi pri nas lahko parlamentarni nered tako mirno poravnal, kakor na Ogrskem. Seveda je bojazen prazna, da bi grof Thun postal krivičen proti Nemcem in tudi to ni res, da bi se pri nas državni mir ravno tako lahko pridobil, kakor na Ogrskem. Pri nas so druge razmere. Mogoče, da se bo moral Thun umakniti svojim nasprotnikom-državnikom, toda težko da bo njegov naslednik imel v vladanju več sreče. Brez Slovanov se v Avstriji državni voz ne bo več naprej pomikal.
Zadružna organizacija.
Ker kranjski liberalni trgovci in obrtniki hočejo preprečiti različne kmetom koristne zadruge, odgovarjajo jim krščanski socijalisti še z večjo agitacijo za zadruge. V ta namen bo dne 6. aprila v Ljubljani v Katoliškem domu zboroval shod slovenskih gospodarskih zadrug s sledečim dnevnim redom: 1. Nameni kmečkih in obrtnih zadrug. 2. Vzajemno delovanje gospodarskih zadrug. 3. Konsumna društva in njih nasprotniki. Vsak, ki ga zanima zadružno gibanje na Slovenskem, se sme udeležiti shoda. Zanimivo je, da bodo
zagoreli, opikani in polni srbečih mozolov. Kadar sem bil v svoji sobi, me je še navadno nekaj drugega vznemirjalo ali pa včasi tudi kratkočasilo; v sosedni sobi, (od moje ločeni samo po tanki steni in zaprtih vratih) stanoval je gospod (tudi duhovnik in romar), ki ima navado — glasno misliti t. j. kar misli, to tudi glasno izgovarja; slišal sem marsikaj, česar bi mi ne bilo treba vedeti; ko je na pr. videl, da so nekteri romarji zvečer šli k Bavarcu Gorfu pivo pit, se je nad tem silno hudo val, rekoč: kaj? naši domačini in podložni tam v lepi Evropi zdaj za nas romarje molijo, jaz bi se pa naj tukaj po gostilnah klatil? jaz tega ne storim; ne, nikakor ne! — Žal, da je ravno tega Blagega gospoda prelata pozneje mrzlica in griža silno hudo zdelala; tako me žeja, mi je tožil, da bi spil 5 litrov vode, ako bi smel.
Gibanje in življenje po mestnih ulicah je onemu v Aleksandriji precej podobno, pa vendar mnogo bolj živahno in zanimivo, ker se kaže v izvanrednih slikah in najbujnejših barvah; prehodil sem že nekaj sveta, pa kar sem v Afriki videl in slišal in vohal in skusil, to me je osupnilo; bil sem že na Dunaju, v Rimu, Neapolju, v Parizu itd., pa takega hrumenja, šumenja in bobnenja, takega drvenja, dirjanja in drdranja, takega ropota, klopota in krohota, kakor v Kajri, še nisem nikjer na
ravno isti dan zborovali tudi kranjski liberalci ter se posvetovali, kako zatreti zadružno gibanje.
Istrski deželni zbor.
Ker so italijanski fakini surovo napadali slovanske istrske poslance, morala je vlada preseliti deželni zbor iz Poreča v Pulj, in sedaj ga misli prestaviti v Koper. Toda italijanski listi že oznanujejo, da se nahajajo tudi v Kopru italijanski paglavci, ki niso nič bolj omikani nego oni v Poreču in v Pulju. Vlada bi morala trdo potipati italijansko fa-kinažo, ne pa da beži pred njo iz jednega mesta v drugo.
Avstrijski poslanik v Petrogradu.
Pretečene dni je dospel v Petrograd novoimenovani avstrijski poslanik baron Leksa-Ehrenthal. Ruski listi pišejo o njem, da je ruskemu društvu dobro poznan, ker je že bival dvakrat kot avstrijski uradnik v Petrogradu, kjer se je tudi naučil ruskega jezika ter se seznanil z ruskim slovstvom. Ruski listi hvalijo nadarjenost, znanje in zasluge novega poslanika ter želijo, da bi čuval in okrepil dobre razmere med sosednima državama. To je tudi želja vseh avstrijskih Slovanov, kajti v zvezi z Rusijo in ne z neznačajno Nemčijo leže pogoji za boljšo bodočnost avstrijske države.
Dopisi.
Iz Maribora. (Čitalnični večer.) Marljivi odbor naše Čitalnice je priredil 18. t. m. v Gambrinovih prostorih večer, da se udje tudi v dolgem postu enkrat zberejo. Vspored je bil sestavljen iz pesmi, sviranja in gledališčnih iger. Pesmi, ki so se pele, bil» so večjidel narodne. Odkar imamo novega pevovodjo, strokovnjaka prve vrste, nenavadno nadarjenega mladega umetnika, neguje naš lepi mešani zbor narodno pesem s posebno vnemo; pevovodja se njih nežnosti in glo-bokosli čustva ne more nasladiti. In zares, Slovenci imamo v narodnih pesmih prekrasen, dragocen zaklad, ki nas slobodno napolnjuje s plemenitim narodnim ponosom. Seveda ob nemški meji tega zaklada ni iskati; tuji živelj ga je žalibog razjedel; toda čim dalje prodiramo proti sredini našega ozemlja, tem lepše, tem krasneje se razlega slovenska pesem. Čuvajmo jo, negujmo jo! Naš zbor pa ve te pesmice tudi tako peti, da brez baharije rečeno, devet mest prepotovavši ne najdeš takega petja. Gotovo ga ni tako trdo-
svetu našel! Na Evropejca upljiva ta čudni dirndaj v začetku dovolj neprijetno; in to tembolj, ker ne razume opominov, s katerimi ga Afrikanci opozarjajo na preteče mu nevarnosti ; še zdaj mi skorej doni po ušesih tisti dolgozategnjeni «oa» ali pa «asep» (menda toliko, kakor: pazi,) s kterim so nas kočijaži in jezdeci v enomer uznemirjali; toda, če se na to stran izogneš, ti že drug zakliče: riglak (pazi na svojo nogo), ali da-herak (na hrbet), ali pa samo: ja sidi (pozor gospod)! Zdelo se mi je, da na jutrovem sploh ne znajo ljudje mirno ali tiho govoriti; vsaka stvar, vsaka ponudba ali vsaka najmanjša kupčija izvršuje se z velikim upitjem; največji kričači so pa tisti turški iantalini, ki nam ponujajo osle za jahanje; no, si misliš, se pa vsedem na osla, da bo mir; pa narobe; zdaj se še le prične prava gonja, ker eden deček beži spredaj in glasno oznanja vsem, da prijaše zdaj velik gospod, kojemu se naj izognejo; dva druga pa zadaj ali od strani obdelujeta in spodbujata s kolom in gorkimi besedami ubogega, pogosto že krvavečega dolgouhca, seveda se včasi zgodi, da se osel spodtakne ter zgrudi in da tudi jezdec strmoglavo na prašno zemljo telebne; v takih tre-notkih se gonjači za hip pomirijo in nekako sramežljivo in hudomušno pravijo: mašek t. j. nič ne dene! Sreča je le ta, da se jezdec
srčnega človeka na svetu, da bi ga naša pesem ne ganila. Ce se nam zdi vsaka izmed drobnih narodnih, kakor vroča kaplja krvi, ki kane iz plemenitega a tužnega srca, tako je »Vesna«, ki jo je bil zložil naš pevo-vodja v ruskem zlogu, kompozicija polna velikanskih krasot in orjaške moči, kakor ruski narod sam. Naš umetnik si je z živo tentazijo predstavljal in z gorkim slovanskim srcem čutil, kako rusko ljudstvo pozdravlja prihod pomladi, in notranje zibanje izrazil z umetniško genijalnostjo. Radi tega je bil utis, ki ga je pesem storila na poslušalce, veli-kansk. Imeli pa smo tudi priliko, slišati našega pevovodjo pri violončelu, kateremu ve izvabljati glasove, da vsakega očara. Iz srca se veselimo našega mojstra. Naš pevski zbor pa ni le kolikor toliko dobro šolan, ampak ima tudi glasove, da je takih iskati. Pokazala je to gospodična V., ki je dve hrvatski in jedno slovensko pesem (zadnjo zopet od pevovodje) pela s toliko fineso, da kaj tacega slišimo le od najboljših pevk. Prehajaje na gledališčni igri, ki ste se predstavljali, nam je kar izraziti zadovoljnost, da je intendanca vrlo dobro izbrala. Stritarjeva »Rejenka« je igrokaz v jednem dejanju z lepim živahnim razvojem, plemenito zmagajočo idejo, globokim čustvom v celoti in podrobnostih in priprostim čvrstim jezikom, kakoršnega pač nahajamo pri tem pesniku sploh. Igralo pa se je tako izvrstno, da je malone vsako oko bilo rosno. Iz srca priporočamo to igro, da se v bralnih društvih, vzlasti ker ne dela nikakih težav, prav pogosto predstavlja. Druga igra, tudi v jednem dejanju, francoskega izvira, je pa dokaj skrbela za smeh. V vsakem oziru je dobra, vrh tega pa se je še jako dobro predstavljala. S kratka ves večer od prvega do zadnjega trenutka dajal nam je redek umetniški užitek; srca so se radosti topila in plamtela v medsebojni ljubezni in narodnem navdušenju. Na veselo svidenje pri drugem sestanku, ki ga pričakujemo že v »Narodnem domu«!
Iz Rima. (Papeževa bolezen in ozdravljenje.) Kakor blisk se je raznesla po Rimu in se takoj naznanila po širnem svetu novica o zadnji nevarni bolezni sv. očeta. Katoličani so postali žalostni ter s strahom pričakovali, kakšen bode izid bolezni. Sovražniki sv. cerkve in sv. očeta pa so se že veselili, gotovo pričakujoč od dne do dne smrt devetdesetletnega starčeka, ki jim je kot moder in mogočen vladar svete cerkve vedno na poti, ker strogo in skrbno čuje nad cerkvijo ter odbija s krepko roko vse napade framasonskih, peklenskih sil. A
navadno ne poškoduje hudo, ker ne pade globoko in pa ker je tlak z raznim smetjem dobro postljan.
Velika in majhna kraljica.
(Pre?el iz franc. M. T. Savinjski.)
(Dajje.)
Take misli navdajale so plemenito kraljico, ko se je vračala na kraljevi dvor. A človek obrača, Bog pa obrne. Niti velika, niti majhna kraljica ni vedela, kako viharni oblaki se zbirajo nad njima in kako grozen, da pretresljiv bode oni trenotek, ko se zopet vidite.
Do sedaj bila je Marjetica pravi otrok sreče. Izjemoma le kratek čas tekla so ji leta polna nedolžnega veselja in solnce zadovolj-nosti razsvetljevalo in ogrevalo je nje srce in dušo. Le po smrti svoje pokojne matere potikala se je nekaj časa po svetu ter pogrešala sleherno obrambo za dušo in telo. A prav ta nezgoda bila je nje največja sreča. Saj uprav radi nje dospela je v varstvo kraljevsko; radosti, čast in slava obdajale so jo od dne do dne v toliki meri, kakor si pač nikoli ni mogla niti želeti nekoč v času otroških sanj. A tudi za njo je napočil čas skušnje, tudi njej je bil odmerjen britki kelih
božja previdnost sovražnikom ni hotela izpolniti hudobnega upanja ter je še ohranila svoji cerkvi mogočnega vladarja. Dva spretna in izvrstna zdravnika, dr. Lapponi in njegov prijatelj dr. Mazzoni, sta se z vso skrbjo po-prijela zdravljenja. Imela sta težavno stališče. Tvor je bilo treba izrezati, drugače ni bilo nobene pomoči. Pa bala sta se, da 901etni starček, ki ga ni drugega, kakor kost in koža, ne bode mogel prestati bolečin pri izrezovanju rane. A ker bi drugače gotovo v par dneh bila nastopila smrt, zato se vendar po dolgem in vestnem posvetovanju odločita rano izrezati. In z božjo pomočjo se jima stvar res posreči. Starček je prestal bolečino in kmalu mu je odleglo. Dasiravno je bila rana 10 cm. velika, se je vkljub vsemu pričakovanju začela že drugi dan celiti, ter je zdaj vsa nevarnost odstranjena. Dr. Mazzoni, ki je po svojem mišljenju iramason in ne veren kri-stijan, ni mogel drugače, kakor celo stvar pripisovati edino le čudapolni roki božji, ki je sv. očetu rešila življenje, kar je po naravnih zakonih bilo skoraj nemogoče. Seveda framasonski, cerkvi in papežu sovražni časopisi so dr.Mazzoniju silno zamerili, da se je drznil prestopiti prag vatikanske palače in papežu rešiti življenje. Izvrsten zdravnik je padel pri teh časopisih in ljudeh v nemilost, ker jim je popolnoma preprečil in skazil njihova pričakovanja; kajti pri njih je sveti oče bil obsojen v gotovo smrt, zato napadajo zdravnika, ki sta ga rešila, in smešijo papeževo bolezen in ozdravljenje po grdih, od peklenskega sovražnika izmišljenih in narejenih slikah, ki žalijo čut vsakega katoličana. Pa naj se jezijo, naj smešijo celo stvar — saj pravi pregovor: Kdor se smeji nazadnje, se smeji najboljše. Katoličani pa se veselč, da je zopet ozdravil Kristusov namestnik na zemlji in svoje veselje izražajo v neštevilnih zahvalah, ki jih pošiljajo v nebesa. Da so zahvalne molitve res brezštevilne, se je v nedeljo pokazalo v Rimu, ko je v velikanski cerkvi sv. Petra za ozdravljenje svet. očeta kardinal Rampolla opravil slovesen Te deum. Cerkev je bila natlačeno polna vernih katoličanov raznega stanu od plemenitaša do priprostega delavca. Bilo je od 60.000 do 70.000 oseb, ki so javno pokazale, da njih srce vroče bije za Kristusa in njegovega namestnika na zemlji, kojemu še naj Bog ohrani drago življenje prav mnoga leta!
Iz Gornjegagrada. Vse občine gornje-grajskega okraja potegujejo se za železnico, ki bi naj vezala Pako, Mozirje, Rečico, Ljubno, Gornjigrad in Kamnik. V ta namen priredil se je že v našem Gornjemgradu shod vseh županov tega okraja, pri katerem je bilo
trpljenja, in vresničile so se tudi tukaj besede sv. pisma, da Bog tepe one, katere ljubi.
Niti pol leta še ni bivala na novem do-movju v neki veliki sirotnišnici zunaj Pariza, že jo doleti prva nesreča. Hiteč po stopnicah navzdol, spodtakne se ji nekega dne noga in Marjetica pade toli nesrečno, da vsa nezavedna obleži. Na pol mrtvo neso v sobo, strašno se je pobila ob kamenju. Iz velike rane na glavi tekla je kar curkom kri. — Zdravnik prihiti, a zmaje z rameni, češ, težko bode nesrečnica utekla neizprosnej smrti.
Več tednov borila se je Marjetica s smrtjo, začela spet okrevati, a prišla slednjič po neprevidnosti strežnice zopet na rob groba. Nihče ni več mislil in upal na ozdravljenje in tako mine tričetrt leta. Kar naenkrat se v začudenje vseh obrne na bolje in zdravnik, ki jo je opazoval dan na dan, reče v največje veselje vsem, da je po čudoviti pomoči božji odvrnjena nevarnost, in da se je nadjati opetnega ozdravljenja. Le jednega naj ne zabijo namreč, da je Marjetica še sila slaba in da jo je zato treba varovati vsega, karkoli bi jo utegnilo razburiti, plašiti ali užaliti. Zdravnik je dobro vedel, čemu da tako strogo povelje; kajti v dneh, za kojih je ležala Marjetica nezavestna ali v groznih bolečinah, spremenilo se je marsikaj na Francoskem, na takov način, kakor so modrejši
posebno veliko navdušenih in nesebičnih zastopnikov in Mozirja. Nadejamo se za gotovo, da se ugodi naši vseskozi opravičeni želji. Najprej naj dobe najbolj obljudeni kraji medsebojno zvezo, ki bo pri nas za obrt, trgovino in turistiko silno važna in živahna. 2e 5 trgov bogate in krasne gornjesavinjske doline, 5000 bližnjih in daljnih poletnih turistov in celih 500.000 vsakoletnih romarjev gotovo zasluži železnico, prebogatih zalog premoga in lesne trgovine ni treba niti omeniti. Ako sreča mila in pravica zdrava, navduševale bodo kmalu Ojstrica, Raduha in Olševa vesele domačine in prijazne ptujce, vozeče se proti njim na parnem državnem konju.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
(Mil. knez in škof) so se vrnili v ponedeljek po noči iz Dunaja, kjer so bivali delj časa pri škofovskih posvetovanjih.
(Mesto pomožnega sluge) pri mariborskem c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu s plačo 400 gold. je do 31. marca razpisano. Prosilci naj osebno izročijo svoje prošnje pri ravnateljstvu. Znati je treba zraven slovenskega tudi nemški jezik.
(Po šmarskem okraju) kroži »prepis molitve, najdene v svetem grobu našega Gospoda Jezusa Kristusa v Jeruzalemu«. Izdala jo je neka S. Meden, tiskala pa tiskarna Dolenc v Trstu, kar ji nikakor ni v slavo. Molitev je seveda docela izmišljena in je škoda za vsaki krajcar, ki se potroši za njo.
(Nagla smrt na tujem.) V soboto dne 18. marca se je vračal iz živinskega sejma na Ptujski gori neznan živinski trgovec, kateremu je v Majšbergu postalo slabo. Prenočil je zategadelj v Majšbergu pri g. J. Koržetu. V nedeljo 19. marca dopoldne ga dvakrat na ležišču močno mrzlica strese in bil je pri priči mrtev. Mož je okoli 50 let star, njegova srajca je zaznamovana z imenom Jug. Pri sebi je imel klobaso in košček svinjskega mesa, zavito v star odlomek sodnijskega pisma sodnije Šmarske, ter 80 gld. v denarju.
(Dva nova sejma) bodo v Velenji najbrž v kratkem dobili. Občinski možje so vsi zato, samo dotične stroške bo moral trg sam plačati.
(Kapela.) Dne 13. marca smo pokopali Andreja Mira, zidarskega stavbarja, ki zasluži tukaj trajen spomin. Bil je skromen in pri-prost, veren kristjan in trden narodnjak,
državniki že zdavna prerokovali. Zapeljano ljudstvo začelo se je puntati ter divjalo takó, da sta bila celó kralj in kraljica v največji nevarnosti. A v kratkem se je posrečilo, spraviti spet red in mir v razburjeni narod. Nekateri se celo udadó upanju, da se ni treba bati ničesar več; a starejši, izkušeni možje, kojim je bilo znano, kako razširjena je nezadovoljnost med Francozi, kako šuntajo in podpihujejo brezvestneži in brezverci revno, tlačeno ljudstvo, niso dvomili, da prej ne bode miru, dokler ni tekla kri.
Sicer so leta 1790, meseca julija obhajali po vsej državi, osobito pa v Parizu veliko, sijajno slavnost, koja bi naj v novi ljubezni združila ljudstvo francosko s svojim kraljem — a bilo je prepozno. Vsa dežela bila je že kakor goreč ognjenik, ki preti zdaj in zdaj izbruhniti ter razliti divji, pogubonosni ogenj iz svojih nedrij.
Ta politični položaj spoznal je tudi zdravnik, ki je zahajal v sirotnišnico; zato je bil ostro prepovedal, govoriti z Marjetico o stvareh, ki sa dogajajo med svetom. Videl je namreč, s kako ognjevitostjo in otroško ljubeznijo je vdana kraljevemu prestolu oziroma kraljici, in kako bi jo le misel in strah, da preti Mariji Antoaneti kakova nevarnost, spravila neizprosno v grob. Torej so vsi pripovedovali le o nemirih, ki so pa že prestani
značajen mož ter poštenjak od pet do glave. Vedno je imel dela obilno, ker je delal vestno in ob enem ceno. Poleg tega pa je bil blagega srca, ki s svojimi delavci ni trdo ravnal. V naSem okraju je postavil veliko imenitnih in tudi kmečkih hiš. Pokojnik je med svojimi otroci zapustil sina, tudi stavbarja, ki ima vse očetove lastnosti, ki ga priporočajo na-Sincem. Svoji k svojim! Ker je pokojnik bil značajen, je bil tudi ud tukajšnega krajnega šolskega sveta. Naj počiva v miru.
(Radenski zdravnik), trd Nemec, že ima dekret, s kterim je nameščen tukaj v trdo slovenskem okraju za okrajnega zdravnika. Občine (po okraju) so dobile nalogo, da mu dajo 300 gld. letnega prispevka. Občine so 23. oktobra 1898. vložile proti temu zdravniku ugovor, ker ni sposoben za naše kraje, ko ne vč slovenski; povrh tega je še precej drag. A nič ni pomagalo. To je občinam udarec v lice. Ko bi bil okrajni zastop v naših slovenskih rokah, se to ne bi zgodilo. Bog vč, ali bo še to odprlo oči volilcem okrajnega zastopa, da bodo zdaj volili v okrajni zastop značajne slovenske može, ali pa bodo dopustili, da pridemo popolnoma nasprotnikom v kremplje in pod ptujčevo peto.
(Rudeči petelin) se je 16. marca zjutraj ob treh priplazil na gospodarsko poslopje Jakoba Fleissingerja v Kraljevcih, župnije Sv. Jurija ob Ščavnici. Kuretnina mu je srečno ušla ter po grmovju veselo prepevala. Tudi so rešili živino, korita, in duri s hlevov. Poslopja so bila 1895. leta stara 105. let, in od tega leta je rudeči petelin trikrat po njih plesal, poprej pa v sto letih ne enkrat. Požarov je gotovo zlobna roka kriva.
(Učiteljske plače.) Občina ribniška na Pohorju sklenila je po predlogu g. Rudolfa Tommasija dne 16. marca 1899, prositi slav. deželni zbor štajarski, da zboljša ljudskim učiteljem njihovo siromašno gmotno stanje. Prošnja se je izročila g. dež. posl. Vošnjaku.
(Nobel ljudje.) K zadnjemu Sokolskemu večeru v »Narodnem domu« v Celju se je priplazilo tihotapsko tudi nekaj nemških oseb. Ko se njim je z lepa naznanilo, da se morajo odstraniti, jeli so kričati in se sklicevati na vstopnino, katere pa nikoli plačali niso! Vsled tega moralo se jih je s silo odpraviti. Nekdo izmed te lepe družbe je še pripomnil: Dobro, odidem, toda nikoli več ne pridem v »Narodni dom«! E, škoda! Celjski Nemci si bodo nemara začeli domišljevati, da je naš »Narodni dom« za nje postavljen!
(Iz šole.) Dvorazredna šola v Škalah bode po Veliki noči razširjena v trirazrednico. Učiteljem v Škalah je imenovan dosedanji podučitelj gosp. Fr. Pristovšek; podučiteljsko
— o gotovem upanju, da bode vnovič zavladal mir in sreča po deželi. Tako so skušali obvarovati bolnico žalosti in razburjenosti, njej toli škodljive, a vendar jo tudi nekoliko pripraviti na bodočnost, v koji se ji bode slednjič morala vendar razkriti vsa grozna resnica.
Marjetica je okrevala od dne do dne, ter hvalila prisrčno Boga, da jo je rešil smrtne nevarnosti; že ima upanje, da v kratkem zapusti sirotišnico, kar zboli nenadoma majhna deklica za hudo, nalezljivo boleznijo. Čeprav so pazili, kolikor je bilo mogoče, poprime se bolezen še drugega, tretjega otroka, sega vedno dalje, in v kratkem spremenjen je samostan v veliko bolnišnico. Da se bolezen še izven samostana ne razširi, prišlo je strogo povelje, da živa duša ne sme iz njega, ne tja, le jedna služkinja oskrbuje najpotrebnejše stvari iz mesta. Pač sreča, da se grozni punt ni razvnel še na deželi, v obližju zavoda, ki je bil zdaj itak v tolikej stiski!
Marjetica, sicer komajo zdravela, ne more in noče zapustiti sirotišnice, ne bolnih otrok, ki so bili uprav sedaj potrebni zdatne pomoči. Nje blago srce pozabilo je na lastno slabost. Z materino ljubeznijo streže noč in dan revnim otročičem in po hudih dnevih stiske, jame se bolezen poslavljati. Bil je tudi že
mesto pa bode namestovala gdč. A. Strnad. Šola v Velenji postane štirirazredna, kakor hitro bode pripravljena učna soba. — V Planicah pri Mariboru je imenovan kot šolski vodja Ig. Skrbinšek iz Hajdine, kot učitelj pri Sv. Antonu v Slov. gor. Karol Pribil od Kapele, kot stalen podučitelj v Laporjah Oton Vobič iz Gornje Polskave, podučiteljica je postala gospica Kristina Bregant pri Sv. Benediktu v Slov. gor. — Šola v Velenju se je razširila v štirirazrednico, šola v Podgorju pri Slov. Gradcu v dvorazrednico.
(V zavodu šolskih sester) v Mariboru je umrla 20. marca sestra Jeronima, prej Marija Ulaga. Rodila se je dne 1. sept. 1878 v Grižah, zvršila v zavodu žensko učiteljišče ter postala redovnica dne 15. avgusta 1898. Spretna je bila v peresu ter tudi pesnikovala. Priporočamo jo v molitev!
(Trboveljski delavci,) doma iz novomeškega okraja, se nam pritožujejo, da so dobili letos iz Rudolfovega popolnoma nemške pozivnice za vojaški nabor. Zdi se jim to jako čudno, a nam Štajarcem še bolj, ker smo vajeni misliti na vzorne narodnostne razmere, kadar se govori o Kranjskem. Vrlim narodnim delavcem pa svetujemo, naj ob drugi priliki vrnejo nemške pozivnice ter zahtevajo slovenskih.
(Nemško Kozje — adijo!) Pretečeni ponedeljek 20. marca prestali so kozjanski Slovenci hud boj, vršile so se namreč občinske volitve za trg Kozje. Kdor pozna ta-mošnje razmere, brezobzirnost nasprotnika, razumel bo pač, kaj se pravi zmaga. In zmaga je naša na celi črti, v vseh treh razredih. — VI. razred prišel je jedini nasprotnik, znani Anton Wachtschitsch starejši in še ta po žrebu. Nasprotniki volili so sami sebe. Oskrbnik Kragora imel je 2 glasa v I. razredu, za svojega gospoda in sam za sebe — in samo ta 2 glasa je vjel. Priskrbeli so si pooblastila od vseh strani. Gosp. dr. Heiss, zdravnik v Ormožu je bojda celo brzojavno pooblastil enega svojih, tako je tudi g. dr. Jabornegg advokat iz Celja dal pooblastilo svojemu služabniku v Kozjem in znanemu Polaku ni se ljubilo zavolj snega iti na volišče, zato je dal «volmoht» očetu svoje žene, a vse jim ni nič pomagalo. Zmagali so Slovenci. Slava vrlim volilcem in tudi «kat. pol. društvu za kozj. okraj,» ki je priredilo 2 volilna shoda in je s tem pokazalo, da se popolnoma zaveda svoje naloge in dolžnosti. Navdušenje kozjanskih Slovencev je nepopisno !
(Napredek družbe sv. Mohorja.) Ali
je letos še katera druga župnija tako lepo napredovala kakor Rečica? Rečičanov je
skrajni čas, kajti majhni bolniki kakor tudi skrbne strežnice, bili so vsled obile žalosti, stiske in trpljenja do cela upehani. Pa za Marjetico še ni napočil dan rešitve. Kot zadnja žrtev krute bolezni, zgrudi se še ona na bolniško postelj, da se v novič bori s smrtno nevarnostjo. Zdravnik ni imel niti trohice upanja več; rekel je, zdaj še misliti ni, da bi toli oslabele moči šibke mladenke premagale v tretje smrtno silo.
«Le čudež jo zamore še vrniti življenju,» pristavil je često. In glej! Čudež ta se zgodi. Marjetica še pač ni dospela do zadnje postaje križnega pota. V nepopisno radost vseh vračajo se ji moči — če tudi počasi, počasi.
(Dalje prihodnjič.)
Smešničar.
Oče: «Ali te ni sram, Boštjanek da si tako raztrgan in umazan?»
Boštjan: «Veste oče, v šoli so nas
učili, da človeka ne smemo soditi po obleki!» * *
*
Strijc vzame malega petletnega Jernejčka na kolena, da jezdi. Čez nekaj časa reče strijc: «Jeli, Jernejček, to ti ugaja?»
Jernejček reče: «Da, prav zel6! A včeraj sem jezdil pravega osla; to je bilo pa Se prijetneje!»
okoli 3400, udov pa letos za 2% več! Kdor zna računiti, pogodil bo približno število novih udov. Čast trgu in župniji, ki je že prej imela 205 udov!
(Modras) je 14. t. m. v Rečici pičil neko ženo, ki je nabirala dračje. Toplo solnce ga je zagrelo, in premikajoča se korenina ga je razkačila. Zaletel se je v priletno ženo ter jo zastrupil prav nevarno. Na hudo otekli roki so čisto začrneli vsi prsti.
(Naši nasprotniki v Celju) so ori-ginelni ljudje. Nekaj let sem imajo to čudno navado, da polagajo pred spomenik cesarja Jožefa tik Narodnega doma od časa do časa venec z velikim frankfurtarskim trakom. Tega pa ne store iz domoljubnih namenov, ampak, da na posebno očiten način pokažejo svoje prusko mišljenje, da dražijo Slovence in ob enem dajejo nekterim vročekrvnež^m priložnost, plačati kako svoto za mestne uboge. Zadnji sneg pa je to neavstrijsko okrasitev celjskih Nemcev vsaj za nekaj časa z debelo plastjo skril očem našega sicer strogega okr. glavarja.
(Zmaga v Veliki Pirešici.) Iz Velike Pirešice se nam poroča, da je pri občinskih volitvah dne 17. t. m. sijajno prodrla kršč. narodna stranka, nemškutarska pa popolnoma pogorela. Nasprotniki so dajali svoji nevolji odduška v takih besedah, da se bodo morali celo zagovarjati pred sodnijo.
(Osebne vesti). Dne 14. t. m. je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava g. Jožef Dijak, avskultant pri okrajnem sodišču v Celju, doma iz ljutomer. okolice. — Državni pravdnik v Celju, dr. Jožef Galle je stopil v pokoj. Na njegovo mesto nameravajo neki postaviti dež. sod. svetov, dr. Bouviera iz Maribora, ki je, kakor slišimo, nezmožen slovenskega jezika v pismu (konceptu), a ust-meno ga lomi le za silo. Naše sodnijske razmere se razvijajo krasno! — Kontrolor možke kaznilnice v Mariboru V. Wenedicter je dobil naslov in značaj oskrbnika. — Okr. tajniku Tomažu Vajdi je svitli cesar podelil ob priliki umirovljenja zlati zaslužni križec.
(Breški okrajni zastop) je v službi že celo leto čez postavno dobo. Naši nasprotniki so se bali, da utegnejo propasti v skupini veleposestnikov ter so znali razpis novih volitev zavleči. A c. kr. namestnija je vendar enkrat ukazala, da se zdaj morajo razpisati volitve. Slovenci ob kranjski in hrvatski meji! Stojte trdno pri teh volitvah! Sramota bi bila, če bi peščica zastarelih nem-čurjev zopet vladala nad celim slovenskim breškim okrajem!
(Sokolski večer) dne 19. marca v »Narodnem domu« v Celju je bil vkljub slabemu vremenu dobro obiskan. Ti večeri so vsled svojega mnogovrstnega vsporeda občinstvu postali posebno priljubljeni. Tudi ta večer ni zaostajal za drugimi. Divili smo smo se krasno sestavljeni alegoriji. Pri telovadbi pokazivali so nam naši čili Sokoli čudovito spretnost in moč. Pri tem spoznali smo novo izvrstno sokolsko moč v osebi br-Smrtnika. Br. Perdan, ki je v kratkem času bivanja med nami postal kot predstavljalec komičnih prizorov obče priljubljen, razve, seljeval nas je tudi ta večer izvrstno s pred-našanjem kupletov. Izmed najboljših pevcev sestavljen »Sokolski oktet« žel je posebno pohvalo od strani občinstva; pel je pa res izborno. Tamburaški zbor, sestoječ iz večinoma novih udov, je pod novim svojim ka-pelnikom g. Mundo prav dobro igral. Tu se lahko vidi, kaj se da tudi brez penapeto strogega poduka doseči. Upamo, da bo tamburaški zbor pod vodstvom gosp. Munde čim dalje bolje uspeval. Na zdar!
(Grozen umor.) V nedeljo na Jožefovo ob polnoči se priklati tolpa pijanih ponočnjakov pred gostilno Alojzija Preglava, most-narja na vuzeniškem mostu. Iskali so sebi podobnega pobalina, da bi ga pretepli. Pri-šedši do mosta vstopi hlapec mlinarja Wink-lerja iz Mute v gostilno, zahtevajoč vina. Gostilničar, pošten mož, mu ne da pijače, ker je že tako pozno v noč in je itak uže
bil pijan. Vsled tega razkačen, začne hlapec razsajati po gostilni. Dva tam prenočujoča kmeta potisneta razgrajalca na cesto. V tem mu pade v gostilni klobuk raz glave. Zdaj šele začne prav razsajati, zahtevajoč svoj klobuk, drugače pobije šipe i vrata. Oštir Alojzij Preglav odpre vrata ter mu da klobuk. Hlapec pa hipoma potisne nogo med vrata, zgrabi krčmarja na prsih ter ga začne z nožem zbadati. Mogoče da mu je še kateri njegovih tovarišev pomagal, ker je nesrečni oštir dobil veliko ran. Vrnivši se ves razmesarjen v gostilno, vsede k peči ter reče: «Zdaj imam pa že dovolj; umrl bom.» Čez nekoliko trenutkov izdihne svojo dušo. Vidi se, da že rodi sad vzgled onih ljudi sedanjega časa, kateri cerkev in duhovnike psujejo ter hlapce in delavce od cerkve odvračujejo in pobožne, k službi božji gredoče kristijane zasmehujejo in zaničujejo.
(Skušnje usposobljenosti) se bodo na mariborskem učiteljišču začele 1. maja ob 8. uri zjutraj. Prošnje se morajo vložiti predpisanim načinom do dne 28. aprila na ravnateljstvo.
(Iz vojaških krogov.) Danes je preteklo petdeset let, cdkar se je prej slovenski inianterijski polk št. 47 tako sijajno obnesel v bitki pri Novari. V Mariboru ležeči bataljon tega polka je danes slovesno obhajal spomin na omenjeno bitko.
(Domač obrtnik.) Gosp. Karol Tratnik, pasar v Mariboru, je napravil za romarsko cerkev v Zagorji krasni lestenc za 18 sveč in stane 250 gld. Kdor to delo vidi, vsak je občuduje ter hvali kot solidno in lepo. Vse je trpežno narejeno. Zakaj bi iskali pri nemških tvrdkah za drago ceno slabih reči, ako imamo izvrstne domače, krščanske obrtnike ?
(Važna predloga.) Deželni odbor šta-jarski je predložil dva važna predloga deželni zbornici: 1) naj se ustanovi mesto deželnega vinarskega in sadjarskega komisarja v 8 plačilnem razredu in 2) naj se na primernih krajih napravijo drevesnice, iz katerih bi dobivali ubožnejši posestniki drevesca prav po ceni. Da Spodnji Štajar ne bo pozabljen! Posebno opozarjamo, da se pri nas ne ustanovijo drevesnice blizu mest, ampak na deželi med sadjarji!
(«Proč od Radgone!») V Gor. Radgoni se je začelo sedaj pred občinskimi volitvami veselo gibanje, ki meri na to, da se Gornja Radgona odtegne uplivu radgonske mestne gospode. Gornji Radgončani hočejo ivneti občinski zastop za svoj hasek, ne pa za koristi Radgončanov. Sedaj se zgodi vse, kar želi mestna gospoda v Radgoni. To mora nehati! Ako bodo Radgončani še nadalje uplivah na različne volitve v gornjeradgonskem okraju, potem se bo začelo delati na to, da dobimo tokraj Mure gospodarsko zadrugo in kon-sumno društvo, ki bo postavilo naše ljudi na svoje noge ter storilo most iz Radgone k nam nepotrebnim. Gornje-Radgončani, ne vdajmo se, volimo može, ki bodo skrbeli za naše koristi! Prihodnjič še izpregovorimo več!
(Naš urednik) javlja cenjenim čitate-ljem ne ravno veselo vest, da je dne 13. marca propal pred porotniki v tožbi zaradi neke trditve proti znanemu Pistorju v Št. Ilju ter bil obsojen na jeden mesec zapora. Pistorja je zastopal državni pravdnik dr. Ne-manič. Lani je dobil naš urednik 7 mesecev, letos jeden, kar znaša skupaj 8 mesecev.
(Duhovniške spremembe.) V Dobrno je prišel kot duhovni pomočnik častiti gosp. Mat. Zemljič.
Iz drugih krajev.
(O zadružnem gibanju) piše ,Glasnik': Zadružno gibanje lepo napreduje tudi po Štajarskem in celo v Istri. Na otocih se je pričelo živahno zanimanje za posojilnice in gospodarske zadruge. Pop Josip Pavačič, kapelan v Belem na Cresu, je zanesel to misel med ljudstvo in upati je, da se kmalu oživi mnogo krepkih trdnjav gmotnemu in narodnemu obstoju tamošnjega ljudstva.
(Za trgovce in obrtnike.) Trgovinski minister Dipauh je sklenil poslati v podporo avstrijskega obrta in trgovstva strokovno iz-vežbane može v razne trgovsko važne kraje, kjer bodo skrbeli za dobre trgovske zveze med tujimi in našimi kraji. Take može bo izbral po nasvetu trgovskih zbornic. Plače bodo imeli 5000 do 8000 gld. na leto po razmerah kraja, kjer bodo delovali. Šele potem bo mogoče vzlasti pri nas na jugu vspešno organizovati obrtništvo, vrediti vzlasti našo lesno trgovino in lesne pa tudi druge obrti. Dotlej snujmo obrtne zadruge. Z njimi bodo posebno stali eksportni agentje v dotiki. Skrbeti moramo, da dobimo tudi kakega Slovenca za to mesto.
(Velik požar.) V Ameriki v Novem Jorku je bil zadnji petek velik požar. Zgorel je hotel Windsor, ki je imel 7 nadstropij in 600 sob. Ostanke 12 gospa in 2 mož so našli zgorele med podrtinami, 40 oseb še manjka, menda so popolnoma zgorele. Težko ranjenih je 33 gospa in 17 mož. Gospodar hotela je znorel med požarom, njegova hčerka in gospa sta skočili z okna ter se ubili.
Društvene zadeve.
(Za dijaško kuhinjo) v Mariboru je darovala okrajna hranilnica v Slov. Bistrici 80 K., č. g. župnik M Osenjak 6 K.
(Družbi svet. Cirila in Metoda) v Ljubljani so poslali: SI. posojilnica v Framu 5 gld., Gospa Ana Majcen v Mariboru kot denarničarka ženske podružnice 37 gld. 06 kr., Gdč. J. Ladinkova v Št. Lovrencu nad Mariborom nabrala v veseli družbi odličnih narodnjakov na Smolniku 5 gld., č. g. Andrej Podhostnik, župnik v Dramljah, 10 gld., č. g. Fr. Korošec, nadžupnik na Slatini, 10 gl. 73 kr., katere so zložili prijatelji na veselici katol. polit, društva na Slatini, č. g. kapelan Anton Srabočan nabral o priliki ustanovitve «Delavskega društva» v Laporju pri Slov. Bistr. 7 gld. 47 kr., slavna posojilnica v Brežicah
10	gld., podružnica za Slov. Gradec in okolico 12 gld. 60 kr., Izvenakad. podruž. v Gradcu po g. Fr. Hrašovcu 4 gld., siv. Posojilnica v Mariboru 100 gld., Ormoška ženska podružnica 22 gld. 80 kr., družbeni skupiček za pomorančo gospice Tilke Vidmarjeve v družbi v «Narodnem domu» v Celju 5 gld. Slava slovenskemu rodoljubju! Živeli nasledniki!
(Delavsko podporno društvo v Celji) skliče na cvetno nedeljo dne 26. t. m. ob 4. uri popoldan v «Narodnem domu» redni občni zbor s sledečim sporedom: Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev novega odbora, slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
(Konsumno društvo) za okraj Gor-njigrad imelo bo svoj sedež v Rečici. Na velikonočni pondeljek ob treh popoludne se zberejo v Rečici vsi mnogoštevilni prijatelji močno pričakovanega društva. V poslopji št. 51 bo zaupno posvetovanje o pravilih, potem sledi volitev začasnega odbora. Število prvih udeležencev bo povedalo, kdo želi in hoče biti konsumljan!
(Za družbo duhovnikov) so meseca januv. in februv. vplačali čč. gg. Menhart J.
11	gl., Meznarič Mat. 13 gl., Ravšl A. 20 gl., Cestnik Ant. 11 gl., Mihalič Jož. 30 gl., Časi Fran 20 gl., Brglez Jan. 10 gl., Flek J. 3 gl., Čizek A. 12 gl., Frece Mat., Eferl Mat., Al. Šijanec, Voh Jem., Srabočan Ant., Štrakl Mat., Brglez Jan., Zabukošek Kasp., Gaberc Simon po 1 gld.
(Iz Ptuja.) Pri občnem zboru «Hranilnice in posojilnice v Ptuju 9. t. m. vršila se je dopolnilna volitev. Namesto umrlih udov ravnateljstva gg. Urbasa, Jurca in dr. Ploja so se izvolili gg. dr. Horvat, Ant. Jurca oba iz Ptuja in Jožef Kralj, dekan na Zavrču. Ravnateljem je bil izvoljen g. dr. Fr. Jurtela. Vsled tega obstoji načelstvo iz teh le udov: g. dr. Fr. Jurtela, ravnatelj. Odborniki: gg. Brenčič, Jurca, dr. Horvat, Kralj, Mikel, Ožgan, Zelenik. Nadzorstvo je ostalo nespremenjeno.
Deželni zbor štajarski.
(Zadnje poročilo.)
Seje 17., 22. in 23. marca 1899 niso bile posebno važne. Prebralo se je brez števila prošenj, osobito za zboljšanje učiteljskih plač. Mnogo občin prosi dovoljenja, da smejo naložiti svojim občanom občinske doklade po 80%, po 100% in višje. Konservativec Hagen-hofer predlaga, naj se vstanovi deželna hipo-tečna banka, kakoršne so vstanovljene že v osem avstrijskih kronovinah. Namen teh bank je, na posestvih vknjižene dolgove prevzeti in pobirati od njih nižje obresti, kakor se morajo sicer plačevati. O tej zadevi se je obravnavalo že lani. Deželnemu odboru se je takrat naročilo, naj poizveduje o tej zadevi in v bodočem zasedanju stavi primerne predloge. Deželni odbor predlaga letos, naj se mu dovoli 1500 gld. v ta namen, da se bo stvar mogla natančneje preiskavati in sicer: koliko znašajo po gotovih občinah vknjiženi dolgovi itd.
Poslanec Karlon se je v jedni seji pritoževal nad tem, da se kaznujejo ljudje, ki se pečajo z živinozdravilstvom.
Po postavi se sme namreč okužena živina ozdravljati le po izkušenih zdravnikih. S tem pa ni rečeno, da bi vsled drugih bolezni obolelo živino ne smeli neizkušeni zdravniki ozdravljati. Cesarski namestnik se prosi, naj potrebno vkrene, da se ne bodo neopravičene kazni nalagale ljudstvu.
V	seji 22. marca se je vršila volitev vinarskega odseka. Ta odsek šteje 12 udov. Kakor druga leta, so tudi letos izvoljeni trije Slovenci gg. dr. Jurtela, dr. Rosina in Vošnjak. Zbornica je bila komaj sklepčna; oddalo se je samole 37 glasovnic. Sicer so v odseku sami srednje in spodnještajarski poslanci.
V	tej seji se je razdelilo sporočilo deželnega odbora o prometu, dohodkih in stroških na štajarskih deželnih železnicah. Velik primanjkljaj sta imeli 1. 1898 železnici Celje-Velenje in Poličane-Konjice.
V	petek bo zadnja seja pred prazniki.
0
Narodno gospodarstvo.
Posojilnica v Makolah, poslala nam je računski sklep za dovršeno petnajsto upravno dobo. Iz tega spoznamo, da ima zadruga neomejeno poroštvo. Zadružnikov šteje posojilnica koncem leta 1898 že 1431. Recimo, da reprezentuje od teh vsak s svojim premoženjem povprečno 1000 gld., kar gotovo ni pretirano, ima posojilnica toraj reprezentance za 1431000 gld., toraj gotovo toliko, kakor marsikatera hranilnica. In vendar ne smejo sprejemati posojilnice, katere imajo dostikrat več varnosti, kakor bodisikatera koli mala hranilnica, pupilarnih hranilnih vlog, kar je gotovo velika krivica. Sicer pa bodemo o tem še svoječasno govorili.
Vlagateljev je imela ta posojilnica koncem leta 652 in hranilnih vlog s kapitalizovanimi obrestmi vred gld. 22841038, lepa svota, čez eden četrt milijona! Dolžnikov je ostalo 1301, kteri dolgujejo skupaj gld. 22812334. Kaj ko bi moral naš revni kmet iskati tako svoto posojil pri oderuhih in nam nasprotnih zavodih? Ali niso zares naše posojilnice pravi dar božji?
Čistega dobička je napravila posojilnica gld. 1028 78. Za dobrodelne namene je darovala posojilnica gld. 500 in sicer so dobili: južnoštajarski jubilejski zaklad 100 gld., dijaška kuhinja v Mariboru gld. 60, v Celju gld. 20, in v Ptuju gld. 29, katoliško podp. društvo v Celji gld. 25, ubogi šolarji v Makolah gld. 30, domači ubožci in revni dijaki gld. 85, za cerkvene potrebe gld. 100, občini Jelovec za popravljanje cest gld. 50 in za strel zoper točo 10 gld. Kje naj bi se dobil sicer denar za take namene, ako bi ne bilo naših dičnih denarnih zavodov?
Rezervni fond znaša koncem leta 1898 gld. 20595-23, to je prilično 11°/° vseh hranilnih vlog. Za vse mogoče potrebe ima posojilnica naloženega denarja v raznih denarnih zavodih blizu 23000 gld., torej se ji ni bati, da bi prišla v zadrego. Celoletni promet za 1. 1898 je znašal gld. 277667 08. Hranilne vloge se obrestujejo po 472% 'n plačuje rentni davek posojilnica sama. Posojila daje zadružnikom proti 6% obresto-vanju. Uradni dan je vsak četrtek, če je pa ta dan praznik, se vrši uradovanje poprejšnji dan pred praznikom.
Posojilnice! Posnemajte to vrlo Vašo sestro pri dovoljevanji podpor za dobrodelne namene.
Listnica uredništva. Gosp. Svečinu: Vaše sodelovanje nam je v čast, in kakor hitro dobimo nekoliko več prostora, začeli bomo priobčevati Vaše spise. Naš poklon! — Gsp. dopisniku iz Gornje Radgone: Za danes prepozno, prihodnjič gotovo. — Mnogim dopisnikom : Prosimo potrpljenja, dokler ne dobimo več prostora. A za majhne notice prosimo, te rabimo prav močno. Pozdrav!
DCT" Danešnji list obsega 10 strani.
Hennebergova svila
meter 45 kr. do 14 gld. 65 kr., pristna le tedaj, ako se naroči naravnost v mojih tovarnah ; črna, bela in barvana ; tkanine, barve in vzorci po najnovejši šegi. Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno.
O. Henneberg-ova tovarna za svilo (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Zurichu.
Loterij ne številke.
Gradec 18. marcija 1899: 1, 29. 60, 32, 13 Dunaj » » »	18, 17, 22, 67, 31
Krščansko dobro delo,
zraven pa še sreča!
Iščejo se v vsaki fari zanesljive osebe, možki ali ženske, trgovci in drugi, ki bi hoteli za dobro plačilo prodajati srečke (lose) za zidanje nove farne cerkve pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Kdor bi hotel raz-pečavati srečke, naj naznani farnemu uradu sv. Magdalene v Mariboru svojo adreso in koliko sreček želi. Več se mu bo potem pismeno naznanilo. (Srečke so po eni kroni. Dobitki so 1 par težkih volov, dve molzni kravi, 10 polovnjakov dobre starine itd. Srečkanje bo 15. maja tega leta; izsrečkane številke in dobitki se bodo hitro po 15. maju objavili v „Slov. Gosp.")
Dobra, varčna kuhinja.
IVIagici-jevo juhino gladilo je edino, ki more v trenutku močno napraviti vsako juho in vsako slabotno pomako; — le nekaj kapljic zadostuje. Dobiva se v originalnih steklenicah od 50 vinarjev naprej v vsaki delikatesni, kolonijalni in špecarijski prodajalnici in drogerijah. Originalne steklenice se zopet po ceni napolnujejo z Maggi-jevim iuhinim sladilom.	____________5—l2
V zalogi tiskarne sv. Cirila v Maribora se dobi
Za birmance lep spomin
in sploh za odrasle koristen molitvenik
„DUHOVNI VRTEC"
v V. natisu.
Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 250 straneh še pouk za sveto birmo in 169 svetih pesmi: velja nevezan s podobo vred 32 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom 85 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo 95 kr.
Sv. birma,
Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 6 kr., 10 kom. 55 kr. in 100 kom. 4 50 gld.
Ig. Heller na Dunaju, II/2 Praterstrasse 49.
Zastopniki se iščejo. — Ceniki brezplačno.
■= Pred ponarejanjem, se je posebno treba varovati. _
Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene!
Trljerl (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice
za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov.
Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice j ako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah Stiskalnice za seno in slamo ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
2-20
rVtfffVTVtfl
03
a
03
2	o
03	g
»■2
® ?
e
6'* -s S
03 o —
3 ®
03 O)
S "O
O
Franc Dolenc v Mariboru, Poštne ulice 3.
P. n.
Velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporočam svojo
vliko zalogo suknenega, platnenega in modnega blaga
za možke in ženske obleke, vsake vrste štofov, kamgarnov, pervi-jenov in toskinov črnih, gladkih in pisanih kašmirjev, najnovejše volne, perkalov in satinov v vseh barvah od najcenejše do najboljše vrste — volnenih in židanih robcev, narejenih belih, pisanih in J&-gerjevih srajc, kolirjev, manšet in najnovejših zavratnikov.
Blago prijemam od prvih in najboljših tovarn, zategadelj sem zmožen vsakemu po najnižjih cenah postreči.
Z odličnim spoštovanjem
2—5
Franc Dolenc.
Franc Dolenc v Mariboru, Poštne ulice 3.
O
tS)
so
I-.
o a ^ i f
ag
£. S« C ¡3
® S.
o g-
M» P?
3 fß ° g
p"
tO 5°

/Svoji U svojim! Iran Rcbek,
stavbeni in iimetni kijučavničar
v Celju,
Polske ulice, štv. 14, v lastni hiši.
Priporočam se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za napravo vsakovrstnih del, spadajočih v mojo stroko, n. pr. napeljavo vodovodov in strelovodov, hišnih telegrafov in telefonov, za napravo štedilnih ognjišč vsake velikosti in kakovosti. Izdelujem nagrobne, pred-altarske, vrtne in druge železne ograje, kakor tudi vrata, navadna kakor umetna dela.
Priporočam tudi svoje na stroj pletene mreže za ograjenje vrtov ali dvorišč, kakor tudi v varstvo velikih steklenih oken n. pr. pri cerkvah itd. itd. vse po najnižji ceni.	4—12 ¡JfiT" Načrti in proračuni brezplačno.
Izvrstno olje iz kostij
za šivalne stroje, kolesa, kakor tudi izvrstno olje za svetljavo, ki se ne kadi, za kolesne svetilke, iz tovarne olja iz kostij H. Moebius & Fils, Basel (Švica). Dobi se pri: Jan. Erhartovih naslednikov
R. Strasimayer, puškar. Francu Neger, trgovina za šivalne stroje in kolesa.
Herm. Prosch, trgovina za šivalne stroje in kolesa.	10-26
Mladenič
se sprejme v gostilni in trgovcu s polj' skimi pridelki pri	2-2
• Jan. Straschillu v Ptuju. •
Na želodcu
in vsled starosti slabotnim priporoča BenediUt Hertl, posestnik graščine Golitsch pri Konjicah, 10 let stari, duha in telo krepčajoči naturni „Cog-nac'*, pripravljen (ekstrahiran) iz njegovih lastnih vin. 4 steklenice z zabojč-kom 6 gld. franko na vsako pošto.
Posamezne steklenice po 1 gld. 50 kr. se vedno dobivajo pri Al. Quandest, Maribor, Gosposke ulice.	10-50
SlužIla orpista in mežnarja
se odda s 1. mignikom 1899 pri farni cerkvi Sv. Lenarta v Zabukovji. Prosilci naj se do 10. aprila osebno oglasijo pri cerkvenem predstojništvu v Zabukovji.
Proda se
od junija t. 1. napre lepa zidana hiša v prijaznem trgu na Spodnje-štajarskem; v hiši je mnogo let dobro obiskovana gostilna s prodajo žganja in tudi trafika.
Več se izve pri uredništvu tega časopisa.	2-2
J¥a prodaj
je lepo posestvo z 10 oralov aron-dirane zemlje, hišo in vse kar se potrebuje blizo Rač. Več se zve pri posestniku Jožetu Šunko v Razvanju.	2-3
Nov vrvar
pri Sv. Trojici v Slov. goric.
Sprejema vsako domačo konopljeno predivo in vsakovrstno delo. Dobiva se tudi vsakovrstno gotovo vrvarsko blago po nizki ceni.	2-2
Janez Veršič, vrvar.
_:_
IXa prodaj
lepo posestvo blizu lepe ceste in farne cerkve, ki meri okoli 20 oralov. Vse v dobrem stanu, lepe njive, travniki in sadu-nosnik v najboljšem stanu. Več se izve pri
Jožefu Senekoviču na Vlekošeku, hiš. št. 14, pri Sv. Jakobu
v Slov. goricah. 2 3
^^sem p. t. kmetovalcem in vrtnarjem priporočam najboljšo vrsto semena od pese ali rone, potem raznovrstna semena trav, zelenjadi in cvetlic. — Ravno tako se dobi pri meni poljski malec (gips), umetalni gnoj, rafija-ličje. koreninsko ličje in drevesni vosek. Prodajalnica špecerijskega blaga
in semena
5-12
M. Berdajs v Mariboru.
Debel krompir
„Bernardskilogram"
dobro zimno pleme, rodi nenavadno, je zelo debel, rumenkast, silno okusen, ne gnije in ga vzraste na hektaru po 400 met. centov. Po povzetju stane	2-3
100 kg. gl. 6, 50 kg. gl. 3-30,
25 kg. gl. 2, 10 kg. gl. 1. Najbolj rani krompir na svetu:
„Viktor-Kipfel," izmed ranih plemen dozori najprej, je najbolj rodoviten in najboljši, rumenkast, podolgovat, s prav nizko cimo, zrel že junija, ne gnije nikdar in ga priraste po 170 met. centov na hektaru. — Po povzetju velja 100 kg. gl. 10, 50 kg. gl. 6, 25 kg. gl. 3-30, 10 kg. gl. 180, • zavoj po 5 kg. gl. 1. 9
Adolf Bernard
vrtnar in proizvajatelj krompirja iz semen, Schlan, Bohmen.
Oelz-ova kava
SI bolj priljub-
ker dela kavo zdravo,
Ijena,
okusno in tečno.
Rudeči zavitki z belim trakom.
J. Pserhofer-j eva lekarna ,Zum goldenen Reichsapfel4
Dunaj, I., Singerstrasse Nr. 15.
J. Pserhofer-jeve teločistilne krogljice,
staroznano, lahko teločistilno in od mnogih zdravnikov občinstvu priporočeno domače sredstvo. Te krogljice so tiste, ki so že več desetletij znane pod imenom „J. Pserhofer-jeve kričistilne krogljice" in se jedino pristne izdelujejo v lekarni „zum goldenen Reichsapfel", Dunaj, I., Singerstrasse 15.
Teh krogljic stane: Jedna škatljica s 15 krogljicami 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic I gld. 5 kr., — Ako
se denar naprej pošlje, stane s prosto pošiljatvijo vred: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor eden zavitek se ne pošilja.)
Prosimo, da se izrecno zahteva £XC Pnerliofer-Jeve telofl»tllne Urogljiee"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Paerhofer in sicer v rdečih pismenih, kateri je
videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline J. Pserhoferja. 1 posodica 40 kr., prosto poštnine 65 kr.
Pserhoferjev trpotčev sok, proti raz-lizenju, ena steklenica 50 kr.
Pserhoferjev balzam za golšo, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr.
Štollovi Kola-izdelki izvrstno krepčalo za želodec in živce. 1 liter Kola-
vina ali eliksirja 3 gld., '/» litra 1 gld. 60 kr., '/« litra 85 kr.
Pserhoferjeva britka želodčna tinktura, (nekdaj življenska esenca imenovana.) Rahlo mečilo, ki budi in krepča želodec pri slabem prebavanju. 1 steklenica 22 kr., dvanajstero 2 gld.
Pserhoferjev balzam za rane, 1 steklenica 50 kr.
Tanokininska pomada J. Pserho-fer-ja, pospešuje izvrstno rast las, 1 škatlja 2 gld.
Zdravilni obliž za rane bivšega prof. Stendela, 1 posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr.
Univerzalna čistilna sol A. W. Balri-cha, domače sredstvo proti slabi prebavi. 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še vse druge domače in vnanje farmacevtične specijalitete, naznanjene v avstrijskih časopisih, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje na tanko in najceneje naročajo. Razpošiljanja po poŠti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju. 4-6 Če se denar naprej pošlje (najboljše po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju.
■AAAAA^ ^ rt /V « rs. /S Ä /N « /N /N ' vvwvvwvvvvvWWVWWVWVVY
6-6
Vsega zdravilstva
dr. Tomaž Bergmann,
nekdaj bolniški zdravnik deželne bolnice v Ljubljani, dozdaj pr. zdravnik v Slov. Bistrici, ordinuje
y Mariboru, Reiserstrasse 2.
(ogel Tegetthoff-ovih ulic v Gr. Meranovi hiši)
od 9—10. predpoldne in 1—B. popoldne. > ^-x m
, /■X /N	/V /N /"V ^N/N/N /-N /N /N	/V	/|\
"V \7\7v N/ v/ v/ v/ w v vnJa/ v/ v v
■ ■ ■
Kajetan Murko,
PTUJ, glavni trg, 4. PTUJ.
Usojam si naznaniti okolici ptujski, da dobim za Velikonoč popolnoma sveže blago po najnižjih cenah.
Za možke: bele srajce, ovratnike, manšete, gate, kravate, žepne robce, nogavice. — Za ženske: predpasnike, črne in pisane, jopice, pisane nogavice, špice za okoli vratu. — Za otroke: obleke za dečke in deklice, srajčice štumfke, predpasnike.
3C Naročitve na znnaj se takoj izvrše.
Za mnogobrojno pozornost in naročbo prosi z odličnim spoštovanjem udani	3-3
Kajctau Murko,
PTUJ, glavni trg, 4. PTUJ.
■ ■
Otvoritev trgovine.
Usojam se naznaniti, da sem s 1. Sllšcem t. 1. v Tegettlioff-ovtli ulicah, št. 21. otvoril
obrf z modernim, suknenim, platnenim in kurentnim blagom.
Ker sem v zvezi s prvimi tovarnami imenovanih branž' sem v stanu častitemu občinstvu vedno najboljše blago oddajati po najnižjih cenah, in smatram si za svojo nalogo p. n. odjemalcem z dobrim blagom po ceni streči.
Prosim, da me počastite s svojim obiskom, prizadeval si bom to zaupanje vsikdar opravičiti in si je ohraniti.
Z odličnim spoštovanjem	3—3
Jožef Ullaga« ■ ■ ■
Umetno-obrtna delavnica
cerkvenih kamnoseških in podobarskih del
priseženega izvedeneca
kamnoseka J. F. PEYER-ja
v Mariboru,
Kotaiinei-Allee, Hllariusstrasse, Camemtrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.
Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene.	7
Bilanca
Hranilnega in posojilnega društva y Ptuji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo za XY. upravno leto 1898.
5
6
7
8 9
10 11 12
Aktiva (imetje):
Hiša vlož. St. 346 Ptuj po odpisu »1% vrednosti .... Inventar te hiše, po odpisu 20%
vrednosti.......
Hiša vlož. štev. 52 Ptuj po odpisu 1% vrednosti .... Inventar v pisarni po odpisu 20%
vrednosti.......
Posojilnica zadružnikom . . . Zaostale obresti od posojil . . Naloženi denar pri drugih zavodih Nevzdignene obresti od tega Naloženi denar v poštni hranilnici Nevzdignene obresti od tega
Prehodni zneski......
Gotovina dne 31. decembra 1898
gld. 47045 — » 1088*—
gld.
32872-59 118230
gld.
2772-35 11-90
avstr. veli.
gld.	kr.
48133	
6371	
96	_
790362	95
5807	84
34054	89
2784	25
601	71
19371	81
907583
45
Pasiva (dolgovi):
Stanje glavnih deležev .... Stanje opravilnih deležev . . . Hranilne vloge s kapitalizovanimi
obresti vred......
Neizplačane obresti od glavnih
deležev........
Za leto 1899 predplačane obresti Penzijski fond za uradnike . . Splošni rezervni fond .... Spec. rezervni fond za slučajne
zgube .........
in ker se je dal ostanek čistega dobička v znesku .... vsled sklepa občnega zbora z dne 9. sušca 1899 k posebnemu rezervnemu fondu, znašata oba rezervna fonda vkup Čisti dobiček leta 1898 . . .
gld. 2000 — » 50322 —
gld. 15143-85 > 76305-21
gld. 91449 06 » 4550-94
gld. 96000 —
avstr. velj.
gld.	kr.
52322	30
744720	08
49	50
6807	33
2492	34
91449
9742
907583
06
84
45
Na Ptuju, dne 31. decembra 1898.
Ravnateljstvo.
l)om»('« tvrdUaT
Podpisana ima v zalogi najrazno
vrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, balda-

hlne, raznobarvne plašče,
kazale, plnvlale, dalma-
tlke, velnme, albe, kore-
telje. prto ; ■.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandara in vse drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovolč pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažu-jejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpošte-nejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo.
Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča	28-52
Ana Hofbatter,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v MjJiihlJ/ini, IVolfovp ulite štv.
Kom»«'-» tvrdkft!

.Electra"
Užigalnica za žep, ki se sama užge z žepno svetilko. Ako se le pritisne, nastane plamen. Iz nikla, izvrstna cena 1 gld. Ce se pošlje fl. 1-20 franko. _ _ Povzeto fl. 1-40. 2-3 M. Feith, Dunaj, II., Taborstrasse 11/B.
NaiMjši požiralo
je Barthelovo apno za klajo;
zabrani, da živina ne liže In grize lesa, da ne dobi mehkih UoHtlJ, da ne ftHujša, stori pa, da rada je, da dobro prebavlja, daje veliko mleka, je močna za delo in daje izvrstno meso.
Za vsako vrsto živine prav potrebno. Opis, kako se rabi, zastonj. 5 kil za po-skušnjo 1 gld. na Dunaju.	18-20
KI. Barthel in drug:.
ii» I >miaju,
X. Keplergasse 20/V.
Zo leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi iivcnih, srčnih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejša kavina
stotisočero rodovinah.
kavi. — Pri krvi etc. pijača v
č^f 5«?
c7c/c7c7c7cJcJcJcJcJcJ
H3 7?
O &5
< r? o
N «
» B
to (t
T3 "O O «
l=¡
g, < 80
^ P-^ jo CL	eZÜ.
tO 3 4 ?» P H
•S- g t*r
3 S* OJ eij.
• 0*3
T3 ^
O C <—> ® m sr1 ■ ■
•S" g ¡2. CD
" ¿3. gš" 2? S2 N
S. ~ <i a*
ET ^ hj^
« ° S
™<s ^ B'
® fr H-
s «y »
S — o ®
gL is S
o ° 3 pu-
tt>	to
N	O
E.
S,	**
OQ	t-j
a>	•
O
cr
i—
<
s»
B
I 3.
|í P
TJ	^^
S O
líá1 3
SB P
Cr QE
<ë F
®	O
.	fl)
Í.	»
(O	to
o. » J
i
h
s
s
§ ^ o ^
n>
H »
« s- 2
so FT ^ a -
i g ti
►i C: ^Vt
a
%
P ^
i-j O
S
S. e
QD
Wertheimovi šivalni stroji.
S. 35.50	Jako izvrsten znan
visokoročen Werth ei 1 mov „Elektra" stroj, izmed vseh družinskih strojev najboljši, teče čisto lahko in tiho, po najnovejših iznajdbah popravljen, se dobi po 1 znižani ceni za
30 dni za poskuSnJo, ■50 6 let se Jamči.
135
Wertbeimo7 „RingscUiff11 fl, 55.—
Vsak družinski stroj, ki se v času poskušnje ne obnese dobro, vzamem na lastne stroške brez ovire nazaj.
Veliko 1000 po celi monarhiji prodanih Wertheimovih šivilnih strojev se ■utegne povsod ogledati in na željo se ustrega z natančnejimi naslovi.
Specijalni stroji za krojače in cev Ijarje, perilni valjci, Izžemniki, kasete varne proti ognju in tatovom, po najnižjih cenah.
Zahtevajte cenilnike, šivilne vzorce fn priznanja.
Pošiljavec šivilnih strojev Strauss, 1 >u.naj I"V., Margareth.enstrasse 12 dg.
Zalagatelj uradnih in učiteljskih druitev. ME* Prodaja brez agentov, torej nižje cene, in sicer navadna provizija agentov prihaja v prid občinstva.
Pošljite nam 5 Wertheimovih šivilnih strojev. Pa prosimo za stroj, ki je enako dober, kakor on, ki ste ga lani poslali eni naši sestri.	4-5
Samostan N. N. (Ime se na željo naznani.) B a nj a 1 u k a (Bosnija).
es323KK
Svoji li svojim!
Anton P. Kolenc,
trgovec v Cel JI v „.lnrorliii'!« rfouiti" in „pri kroni".
Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Proti velikonočnim praznikom kupim vsako množino pitanih ka-punov. Gospodinje, glejte torej, da hodete začele pravočasno pitati, lepši ko bodo, dražje jih bodem plačal. — Nadalje kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretnino. Kupim tudi suhegobe, orehe, suhe in sveže hruške, želod itd., vse po najvišjih cenah. — Castitim gg. duhovnikom naznanjam, da imam vsakovrstne pristno če-belno-voščene sveče v zalogi.
Prodam 10 vagonov krompirja za seme. Rožnega (Rosen) in belega. — Pristno čisto de-telno seme a kg. 60 kr.
Z velespoštovanjem 51-52
Anton F. Koleno.
„Pri dobrem pastirji 1"
20 ono mecesnovega kolja
fav.UUU za vinograd ima na prodaj Siegmund Braun v Kö-flachu.	2-2
Zganjarija
B. Wieser-ja 7 Hočali pri Mariboru.
Največa žganjarska zaloga na Štajar-skem po čuda nizkih cenah. Zdravilskl konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pre-kannino.	11
Avtonomna past za množico
Za podgane fl. 2 —, za miši fl. 1^6. "lovi v eni noči, ne da bi se pazilo mE «jo, do 40 komadov, ne zapusti nobenega duha in se stavi sama. Povsod najboljši Uspehi. Se pošilja proti poštnim povzetjem.
Domača I v ril k a
Josip Lorber & dr.
tovarna za stroje in livarna v Žalcu pri Celju,
izdeluje in prodaja po tovarniški ceni:
Najboljše in najcenejše travniške brane, katerih se rabi dandanes že nad tisoče, izvrsten pripomoček za čistenje travnikov, nadalje
Najboljše možnarje proti toči, kakor tudi k temu spadajoče plehaste cilindre, najizbornejše sla-moreznice, najnovejše mlatilnice, z ležiščem na krogle, istotako stiskalnice in mline za grozdje in sadje, geple itd. itd.
Prevzame v najboljšo in točno izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela, za tovarne, mline, žage in druge obrtnijske naprave, istotako prevzame vsak stroj v najtemeljitejšo in cenejo popravo. 4-6
Za vsai možnar, stroj, sploh za vsaKo delo se jamči.
Tovarniške cene.
»iir
Vožnje karte
in
tovorni listi
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antierpna naravnost ¥
M M in Filaflijo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno
Red Star Linie, Dunaj IV., Wiednergürtel 20,
ali
Julij Popper, Balinstrasse 8, Innsbruck. 7
ITovozidana hiša
z 10 stanovanji, na glavni cesti ležeča, 20 minot od Maribora proč, gospodarsko poslopje in 1 oral njive se pod ugodnimi pogoji proda za 7500 gld. Letne najemnine 500 gld. Vpraša se v Schillerstrasse 14 v prodajalnici.________9-15
Novo! 35
koncertne trobente
t postavnem varstvn pod štv. 49.987.
Izvrsten inštrument za nemuzikalične, na
katero se trobijo vsi mogoči napevi, pesmi, signali, koračnice, plesi. Kovana je it najboljše medi (me-sing). Vsak zna trobiti, ne da bi moral znati ni'te ali se učiti. Glas popolen, če s« le rahle trobi. Enako zanimivo za odrašene, kakor otroke.
Cena s 4 zaklopnicami . . gld. 2'70 „8 „	. . „ 3'60
„ 12	. . „ 540
(dobro ponikljana 25 kr. več) vštevši pesmarico. Cene so tako nizke, da vsakdo lahko poskusi. Vsak bo zadovoljen, jo bo razširjal in priporočal.	4-12
Pošilja se po poštnem povzetju.
Karl Schürmann,
Musikwerke, Haspe in Westfalen.
Za bolehne na pijačah, y Yratn in goltancu in nadušljive ljudi-
Kdor se hoče za vselej znebiti pljučnih in goltančnih še toliko trdovatnih bo-leznij, potem naduhe, če je še tako zastarela in navidezno neozdravljiva, naj pije A. WoUHakyJev čaj zoper kronične pljučne in vratne bolezni. Na tisoče zahvalnic zajamčuje veliko zdravilno moč omenjenega čaja. Zavoj stan« T20 mark. Knjižice zastonj. Pristen samo pri A. Wolffsky ju v Berolinu, N. 37.
21-26
Zahvalnice!!
m
Spoitovanl gospod
Hvala Vam, da ste mi poslali tako izvrstno zdravilo zoper kašelj in prsobol. Porabil sem samo edno steklenico trpot-čevega soka, pa mi je skoraj preminol kašelj in prsobol. Pošljite mi takoj še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka in zraven 2 zavitka čaja zoper kašelj.
S spoštovanjem Vaš hvaležni Jakob Suppan.
V Divači, 19. okt. 1897.
Trpotcev sok (Spitzwegerich-Saft), izvrstno sredstvo zoper kašelj, prsobol, hripo, naduhi in zastarele bolezni, se dobiva vedno svež v lekarni k „Zrinjskemu" (H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg, št. 20).
Vsakdo naj pazi na varstveno znamko, ker samo oni trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinj-skega, bana hrvaškega.
Cena steklenice trpotčevega soka takoj plačanega 75 kr. Zraven trpotčevega soka je dobro rabiti tudi gorski čaj zoper kašelj.
Cena enega zavitka gorskega čaja takoj plačano stane 35 kr.
Jedno kakor drugo se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj pridene za tovorni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinjskemu JV. Brodjovin,
Zagreb, Zrinjski trg, štv. 20.
Cenjeni gospod lekarnar!
Pred kratkim sem naročil pri Vas steklenico krepilnih švedskih kapljic. One so meni in mojim znancem ugajale dobro, zato Vas najtopleje zahvalim za to zdravilo. Blagovolite mi za moje znance poslati še 3 steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju.
V Modrušu, dne 26. velikega travna 1898.
S spoštovanjem
Vid Zanič.
Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim boleznim, pomagajo k prebavljenju, čistijo krv in krep-čsyo želodec. Po teh kapljicah izginejo vse bolezni želodca in črev, pa se dobi dober tek.
Treba pa paziti na varstveno znamko, ker samo one krepilne švedske kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, bana hrvaškega.
Cena edne steklenice krepilnih švedskih kapljic takoj plačanih 80 kr.
Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju.
Kdor pošlje naprej denar, nsy za poštno spremnico in zabojček doda 20 kr.
Lekarna k Zrinjskemu MM. JSvotljovi»»,
Zagreb, Zrinjski trg, štv. 20. Ako naročbe znašajo 5 gold. in
več, pošiljajo se franko.
Prespoštovanl gospod!
Moja žena je ležala tri mesece na trganju in kostoboli. Ko pa je začela rabiti Vaše „mazilo proti kostoboli", vstala je že tretji dan, pa danes hvala Bogu hodi. Zahvaljajoč Vas za to izvanredno mazilo, ostajam pokoren sluga
Jernej Lisički.
V Strmcu poleg S t u b i c e, 22. mal. travna 1898.
Mazilo proti kostoboli (Fluid) je prav dobro zdravilo zoper trganje v kosteh, revmatizmu, bolečine v križu, prehlajanje pri prepihu itd. Mazilo jači utnyene žile ter krepi stare, ki trpijo na slabosti nog.
Vsaka steklenica mora imeti varstveno znamko, t. j. sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, bana hrvaškega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, ki nosi na steklenici to varstveno znamko.
Cena edne steklenice tega mazila takoj plačanega 75 kr.
Vsak dan se pošilja po poštnem povzetju.
Kdor denar pošlje naprej, naj pridene za poštno spremnico in zabojček 20 kr.	23—32
Lekarna k Zrinjskemu, MM. Hrofljorin,
Zagreb, Zrinjski trg, štv. 20.
VABILO
na
glavno zborovanje
kmetijske zadruge za Spodnji Stajar
v Žalci,
dne 25. marca 1899. leta. Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju zadruge v minolem letu.
2.	Letni račun in bilanca.
3.	Volitev načelnika in enega odbornika.
4.	Volitev treh odbornikov v smislu § 16 zadružnih pravil.
5.	Potrjenje poslovnega reda.
6.	Razgovor in sklepanje o § 34, točka 4 in 15 zadružnih pravil.
Zborovanje vrši se v Hausen-bichlerjevi gostilni in se prične točno ob 3. uri popoldne. Žalec, dne 18. marca 1899.
Vabilo
k občnemu zboru
Posojilnice v Gorajemgradn, ki se vrši v četrtek, dne 6. aprila 1899 ob 1. uri popoldne v uradnici.
Dnevni red:
1.	Poročilo odbora.
2.	Potrjenje računa za leto 1898.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Prememba pravil.
5.	Volitev odbora in nadzorni štva.
6.	Razni predlogi.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, tedaj se vrši ob 2. uri isti dan in po istem dnevnem redu drugi občni zbor.
_____Odbor.
Vabilo
k rednemu občnemu zboru
Posojilnice v Slatini,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo dne 26. marca ob 3. uri popoldan v zadružni pisarni pri Sv. Križu tik Slatine.
Dnevni red t
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računov in razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Prosti nasveti.
Ako bi bilo zborovanje nesklepčno, odredi se drugo zborovanje ob 4. uri isti dan z istim dnevnim redom na istem mestu. 2-2	NaČelstvo.
VA BILO
k rednemu občnemu zboru „Posojilnice v Nlakolah"
ki se bode vršil v četrtek, 23. marca 1899, ob 1. uri popoldne v navadni posojilnični pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Poročilo nadzornika.
3.	Odobrenje računskega sklepa za leto 1898.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajni nasveti.
V Makolah, dne 1. marca 1899. 2-2	Načelstvo.
Mežnarinorganist
oženjen, z dobrimi spričevali, želi složbe. Kdo, pove upravn. lista.	1-2
Zahvala.
Za razne dokaze odkritosrčnega sočutja povodom smrti našega ne-pozabljivega očeta
Andreja Mira,
posestnika in stavbenega vodje,
kakor za mnogobrojno udeležitev pri pogrebu in za tolažljive besede in pisma, izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebna zahvala pa vele-častitima gospodoma duhovnikoma in šolskemu vodstvu in vsem, kateri so nas ljubeznivo podpirali v teh britkih urah. Bog njim povrni!
V Račkem vrhu, dne 20. sušca 1899.
Rodbina Mirova.
Razpis.
Podpisano oskrbništvo išče za svojo pristavo (marof)
oženjenega gospodarskega opmnika.
Isti mora biti absolvent kake kmetijske šole, ter zvež-ban v gospodarskih strokah, zlasti v vinarstvu, živinoreji in v poljedelstvu. Odločno se zahteva, da je slovenščine in nemščine popolnoma zmožen, ter ne manj kot 25 let star. — Službo nastopiti bode z 15. aprilom.
Prošnje s prepisi spričeval pošiljati je v nemškem jeziku do 5. aprila. Nadalje vsprejme enega ciglarja, kateri je izurjen v napravi različne opeke. Vsprejme se tudi vrtnarski učenec, ki ima veselje do vrtnarstva.	1.2
Ortrtailtvo graščine v Ormožu, Frieiau, Štajarsto.
Služba organista-cerkovnika
pri nadžupni cerkvi Sv. Križa tik Slatine
je razpisana do dne 1. maja 1899. — Plača na leto znaša okoli 300 gld., prihodnje leto in naprej 100 gld. več, stanovanje prosto. — Prosilci, edinole samci, izprašani cecilijanci, naj se s potrebnimi spričevali in priporočili pri podpisanem osebno oglasijo do dne 9. aprila t. 1.
Fr. Korošec,
nadžupnik.
1—2
Gospodom cerkvenikom priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru nastopno knjigo za veliki teden:
Obrednik za cerkvenike
ali
natančen pouk za cerkvene slnžebnike.
Spisal Jernej Voh, nadžupnik Konjiški. _ DrugI popravljeni natis, 160 strani. =r-
Mt* Velja 40 kr., po pošti 43 kr.
Šopek"
O H ril se dobro obiskovana gostilna, "miti zraven bo trgovina, pet minut od mesta; mora biti oženjen in poštenega vedenja; prednost imajo mesarji.
Kje, pove upravništvo lista. 1-3
Izjava.
Izjavljam, da nisem z agitacijo proti sedanjemu občinskemu zastopu v Št. Jurji ob j. i. v nikaki zvezi ter smatram vsako tako sumničenje moje osebe le kot podlo ob-rekovanje. Omenjena agitacija je najbrž vzklila t trgu samem. Roka roko umge, noga pa nogo spodbijel
Franc Majcen,
posestnik na Proseniškem.
npnPICP kakor pri vsakem (/CllCjaCj mizarju se kupijo pri meni rakve (troge). Lepo lakirane, močne rakve od 4 gld. naprej.	5-10
JBViderik Wolf ,
naprava za pokopavanje mrličev.
Tegetthotfove ulice, št. 18 in Blumengasse 10. MARIBOR.
¥ orglarsko službo
v Črešnicah nad Vojnikom
se takoj sprejme izurjen organist.
99
z 31 napevi k masni pesmi „0 Bog! daritve svete" itd., katere je čveteroglasno sestavil bivši tukajšnji učitelj, gospod V. Stoicer, o katerem je bilo svoj čas v časnikih naznanjeno, da bo veljal 88 kr., je po sodnijskej poti prišel v mojo last in ga s pesmijo vred, katera je v 125. komadih posebej natisnjena, prodajam po 70 kr. Toraj za 18 kr. ceneje.
V „Šopeku" sta tudi dva blagoslovna napeva in pri masni pesmi tudi blagoslovna : „Izveličar! da dobili — Blagoslov bi sveti mi" itd.
Kdor želi k „Šopeku" več kakor eno pesem, naj doda k naročnini za vsak komad pesmi še po 10 kr. Kape vi so sestavljeni v strogo cerkvenem duhu, vendar pa tako priprosto, da jih lahko vsak uporablja, kdor je le količkaj v glasbi izurjen. Zato so za manj izurjene kore posebno priporočljivi.
„Šopek" se naroči pod naslovom: Jurij Potočnik, župan v Razboru, pošta Slov. Gradec.

Svoji t svojim ?
Henrik Klemenčic,
trgovec in gostilničar v Veržeju,
naznanja cenjenemu občinstvu, da prodaja v svojej prodajalnici raznega špecerijskega blaga po najnižjej ceni, tako fino sirovo kavo kilo od gld. 1-20 do 2 gld., fino praženo kavo kilo od fl. 1-80 do 2'20, sladkor v celej grudi 39—40 kr., na drobno 40 kr. kilo, dobro laneno in laško olje za salato liter od 38 do 46 kr., kakor tudi razno železo, kose, srpe, motike, itd. V gostilni se dobiva pristno vino iz ljutomerskih iu sosednih goric od 24 do 56 kr. liter, dobro žganje od 28 do 80 kr. liter. Skrbljeno je vedno tudi za dobra jedila.
Priporoča se 1-4 Henrik Klemenoič.
Oznanilo.
Proda se iz proste roke zidana hiša z dvojnim stanovanjem in obokano kletjo. Streha je iz opeke ; poleg tudi lepa njiva, ki meri čez 3 orale. V hiši je trgovina z mešanim blagom že več let dobro obiskana. To vse leži tikoma okrajne ceste na spodnjem Bregu 25 minot od mesta Pti\j. Več se izve pri B. Črepinko, Breg pri Ptuju.	1-3
Ozuanllo.
Podpisani naznanja, da še ima 150(1 zeleno-cepljenih trt po 10 kr. komad na prodaj.	1-2
Alehsatttler Grabet' Karčevina pri Vurbergu pošta Ptuj.
Na prodaj
lepo posestvo 10 oralov arondirane zemlje pri lepi stezi, katera iz Rač v Frani pelja, ležeče, po ceni in pod dobrim pogojem.
Več se zve pri lastniku Jože Sunki v Razvanju.	1-&
Oznanilo!
Tisti vinogradniki, ki dobijo ameriškega trsja od podpisanega deželnega odbora, se tem potom opozorijo, da si tisto odnesejo takoj, najpozneje pa saj do konca meseca sušca t U oziroma potrebno ukrenejo, da se jim pošlje. Trsje, ki se ne odvzame do konca tega meseca, se bo razdelilo med druge stranke.	a-2
V Gradcu, 7. sušca 1899.
Štajarski deželni odbor. __