mw mm m m!
^	Ir\	
	
\ 1 7 *>	1 i 7\	v
\i 1 > /	
M MlcATiiilff ^	rwffiajL O |
xzsyjj#r/>1/ f o	
	v \ v	o TO
rllr	^XoN	/ ¥V
	r~- 4-^n/ ?"'''" 0 _ C\	O »
TLGE SipOfGX p,.
61410 ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
pase; Viol Vmt spom. izdelav Vam p o slo uc^jJlUi Aipim^
*	KERAMIČNE PLOŠČICE že od 620,00 SIT
*	SANITARNA KERAMIKA že od 21.000,00 SIT
*	STREŠNIK MARSIGLESE (italijanski dvojni zarezmkj
v mesecu MARCU AKCIJSKA PRODAJA kos 80 (sejemski popust), dostava na dom - kamion.
III

SIT -10%
silili;!;..
mmm	
	
	mmmmm
	
dostava na dom * kami
*	STAVBENO POHIŠTVO JELOVICA .
*	BEMSTEHNIKA IN AKUSTIKA
# • W(§pLI GRADBEiHITEMllI
		x::Ax:::x:x:x:Jx::::
■m	ul	
1 l	Sii 1:	
VSE INFORMACIJE LAHKO DOME TUVI PO TELEFONU 0601/71-182, TRGOVINA SIPOREX ZAGORJE
ŽELIMO VAM UGODEN NAKUP!
S?pOfGX ZAGORJE

MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA

RABLJENA VOZILA
R5 I.94 5V
NISAN MICRA I.93 5V JUGO KORAL 45 I.88 JUGO KORAL 55I.89 JUGO KORAL 55I.87
12.000 DEM 11.500 DEM
2.600	DEM
3.600	DEM 2.500 DEM

MARUTI
PRODAJALNA VOZIL
Pološka vas, Zagorje ob Savi
tel., fax: 0601/65-200
..
f TRBOVLJE
Oddajnik	SI
Oddajniški I	»
center KUM
Naslov
Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje
,00®f
j
Vsebina oddaj
Informacije o delu in življenju v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in od drugod.
Glasba, izobraževanje, animacije, obvestila, propagandna sporočila, čestitke.

Dodatne dejavnosti	k	A J
Organizacija glasbenih in drugih E prireditev, ozvočenja, izdelava 1 propagandnih sporočil,	K
snemanja...
‘1 »11•k '

OSREDNJA KNJIŽNICA C
UVODNIK
Prenažrti od krofov in naveličani obiskov pustnih mask na naših vratih, se počasi normaliziramo. Tisti, ki so si maske za pusta nadeli, so si jih sneli. Tisti, ki maske nosijo celo leto, pa kakšne spremembe verjetno niso niti opazili.
Pusta smo pokopali. In pri tem nas ni motilo niti muhasto vreme. Kakršno vreme, takšno razpoloženje. Verjetno nas ni malo takšnih, ki smo zime že pošteno naveličani. Ne da bi bilo zimsko obdobje kaj slabše od recimo pomladi ali poletja. Moteče je le nestalno vreme. Zjutraj sonce, popoldne dež, zvečer sneg. Pa se bomo morali na to kar privaditi. Človek je s svojim onesnaževanjem že tako zmešal štrene materi Naravi, da bo le stežka še kdaj prišla do sape. Kar smo si zakuhali, bomo morali prej ali slej tudi pojesti.
In ko smo že pri hrani. Upam, da ste že lačni novic, s katerimi vam strežemo v Zasavcu. Kajti pred vami je četrta februarska številka. Kaj je v njej, boste najlažje ugotovili tako, da jo prelistate in kaj preberete.
Tisti, ki se vam zdi, da časopisa ni vredno brati, si poglejte vsaj fotografije. Mogoče ste se na kakšni znašli tudi sami. Seveda preoblečeni v indijanca, princesko, klovna... Ali pa v človeka dobre volje.
~	V-


NASLOVNICA: Pljundra na testi in polomljene kosti
ruka: Ježe Ovnik
■________________________________ oblikovanje: Slavko Garanfini
Gospodarske pogodbe Ho ogenj ugasne Živeti svoje življenje
Pogovor flliran Potrč Tovarna pohištva Trbovlje ITlošha stvar flaj ciciban Uesehh 9 krat plus 90 llašli mošho truplo

KOLEDAR
DOGAJANJ
13.	februarja - Potem, ko so koncem lanskega leta praznovali v domu starejši občanov na Izlakah, zdaj praznujejo še v Hrastniku. Pihajo prvo svečko in so po izjavah stanovalcev in lam zaposlenih nadvse zadovoljni. Pa ne le na dan obletnice, ampak tudi skozi vse leto.
14.	februarja - Valentin nas obsipava z srčki, rožicami in poljubčki. Čeprav ga kot zahodnjaško vsiljivost in nebodigatreba pojmujejo nekateri, pa drugim kar dobro dene - saj ljubezni na tem svetu, izrečene, hi nikoli preveč.
15.	februarja - Ceste cvetijo. Le izdrt košček in že po nekaj dneh na tem mestu zazija velika luknja. Pa krpanje teh ne bo edino opravilo cestarjev v prihodnjih tednih. Po tem, ko so obilno posipavali ceste, jih bodo zdaj morali čistiti. Tisti pa, ki po njih hodimo ali vozimo, smo pač zahtevni. Če ni popeskana, ni prav, in če je, spet ni prav.
16.	februarja - Na gradu Bogenšperk spet glasbena slava Valvasorja Kranjskega - tokrat s sopranistko Majo Mudrič, altistko Edito Garčevič in ob orgelski spremljavi Vladimirja Mlinariča.
17.	februarja - V sprevod po Trbovljah odbitij o maškare, ki so iz leta v leto lepše - če smo pred leti izdelovali lasulje iz volne, so zdaj kupljene vsemogoče - ni, da ni.
19. februarja - Dan odprtih vrat litijske komunale. Poglej, od kod ti pitna voda in poglej, kam tvoje smeti ter tvoji posmrtni ostanki. Odlikovanje podjetju za domiselno predstavitev na terenu.
Mateja Grošelj
i Milk 2mm I
foto: Tomo Brezovar
Sezona za kolesarje se pričenja.

B
Cesarju kar je cesarjevega
kuge. lakote in davku v .».»A	u. po nepoučenem poMuvuu „«
-•	Ali f> d- I"	to,|*»uv,h upr,, » j«,„.
gosposka He prizanesejo!, pa prihodke. V Zagoiju so nam tudi: bogu kar je božjega, državi	povedali„ da bodo odprli kar deset
kar je njenega, in davščine že mest, kjer bodo zavezanci lahko sodijo državi, love vsakdo,celo	predali avoje tiskovine oziroma
11
otroci.
B iiža sečas. ko bomo spet vzeli	8.500Zagorjanov > latti oddalo
pe.o v roke in izpolnili tiskovine svoje napovedi; letos jih bo še za cxtmei o dohodnine za pi ejemke,	nekaj več. Pia v bo omemli, da so
ki smo jih dobili v ietu	tokratna upravi zn javueprihodke
uufTauiig.se piavi posebej vidne, času, to je do 31, marca izpolnili mogel, ............................
ker ne:; bo napak:,: dg ; si Ijht i vsak' : d ovo I j resiibossg; I tiomli: s pred- ; primer eno zadržimo doma, bomo sodnika za prekrške. Zato nima
so;
ra«
.“	, KTJ ..... *
rdouiiovodje.Piavijv,da tehhstov dolzm ravnali po predpisih. O ne l)o zmanjkalo, lepše rečeno, v napovedih za odmero dohodnine
knjigarnah bodo poskrbeli, dane botno še marsikatero rekli-b(xio pošle, kot se to tu in lam	Poskusili bomo tudi razložiti manj
naredi z drugimi papirji. / .	■ jasne ali znane stvari, kakih
" Časa imamo še kar nekaj. posebnih novosti pa letos ne ht).
»c/i.juoaucm caKan uozauujcga ponotinjie.
tedna tatu v poznem marcu, tajo	M.V.
Zagorski najemniki stanovanj protestirajo
Odnosi med stanovalci v najemniških stanovanjih in stanovanjskim podjetjem v tej občini že lep čas niso niti približno takšni, kot bi morali biti. Prizadeti stanovalci pravijo, da stanovanjsko podjetje ne kaže niti najmanjše želje nekatere stvari postaviti na pravo mesto. Vzemimo t.i. uprav-ljalske in nekatere druge stroške, ki jih stanovalci sicer morajo plačati, trdijo pa, da največkrat ne vedo, kaj plačujejo. Vsa stvar je prišla tako daleč, da se j e problematike lotila tudi območna pisarna Zveze potrošnikov Slovenije v Zagorju ob Savi. Po tem, ko so jo številni stanovalci prosili za posredovanje oziroma so pri njeni predstavnici iskali zaščito.
Da vse skupaj res ni v najbolj šem redu ali povsem pravilno, jepokazal tudi primer s sodišča. To je namreč potrdilo stanovalcem, ki so se nanj obrnili in v treh primerih razsodilo njimvprid. Območna pi sama Zveze potrošnikov je sicer ugotovila, da tudi pri sosedih, v Trbovljah vsi ti stanovalci niso najbolj zadovoljni z
ravnanjem tamkajšnjega stanovanjskega podjetja. Toda, ko so vZagorju primerjali obračune upravljalskih in drugih stroškov ter plačil s trboveljskimi so ugotovili, da imajo pri sosedih dokaj pregledno našteto in zapisano tako, da si utegne tudi najbolj nepoučen stanovalec izračunati ali vsaj ugotoviti, dane plačuje mačka v Žaklju.
V zagorski občini je okoli 1.050 najemnikov stanovanj. Za zdaj razen v nekaterih primerih nimajo niti nekaterih teles, kot vzemimo svetov stanovalcev ali hišnih odborov. Kje so vzroki za to? Na stanovanjskem podjetju vedo povedati, da pri stanovalcih ni pravih ali najboljših želja, bolje rečeno ni prave pripravljenosti za ureditev teh vprašanj. Na Zvezi potrošnikov Slovenije, območni pisarni v Zagorju so že predlagali občini ustanovitev posebnega sveta najemnikov stanovanj za njihovo zaščito. Skratka: zdi se, da se bodo počasi stvari vendarle uredile v okviru nove zakonodaje na tem področju.
M.V.
Dan odprtih vrat litijske komunale
Prvič, odkar obstoji (1990), je Komunalno stanovanjsko podjetje Litija pripravilo dan odprtih vrat oziroma dan komunale. V ponedeljek so si povabljeni, med njimi predstavniki občine in novinarji, skupaj z vodstvom podjetja, ogledali prostore na Ponoviški cesti, se v sejni sobi seznanili z osebno izkaznico podjetja, kar pa je bilo izjemno domiselno za podjetje, ki večino dejavnosti opravi na terenu, pa je bil organiziran terenski ogled.
KSP Litija je srednje veliko podjetje, tako po številu zaposlenih, 56, kot tudi po prihodku (lani 219 mio SIT). Svojo dejavnost delijo na področja skupnega pomena, kjer je v financiranju udeležen (40 odstotkov celotnega prihodka) občinski proračun, to pa so vzdrževanje lokalnih cest, mestnih ulic in javnih površin, zelenih površin, javne razsvetljave, kafilerije in odvajanje meteornih voda. 43 odstotkov prihodka ustvarijo uporabniki s plačili za individualne komunale naprave (mestni vodovod, kanalizacija, odvoz smeti, pogrebna dejavnost), KSP pa izvaja tudi posle za ogrevanje v stanovanjskih soseskah, izvaja finančna, strokovna in druga opravila za sklad stanovanj in poslovnih prostorov, upravlja s športno dvorano, skrbi za
strojni park in se, da zapolni obstoječe kapacitete, ukvarja s proizvodno dejavnostjo.
Po besedah direktoija KSP Litija, Janeza Baša so najbolj celovita, najzahtevnejša, najbolj perečaintudi takojšnjih posegov potrebna področja vodooskrbe (obnova obstoječih vododov, širitev kapacitet virov in razvodov) odvod in čiščenje odpadnih in meteornih voda, zbiranje, ločevanje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov ter pokopališka in pogrebna dejavnost. Zato tudi ni presenetil prav ogled teh objektov - deponije na Širjavi, črpališče ob Ljubljanski cesti, vodohramov na Sitarjevcu in vodnih zajetij v Reka Gozdu. Pa še okrogla miza je sledila, ki je ponudila splet različnih mnenj na to temo.
Mateja Grošelj
LDS v Trbovljah
S približevanjem voli lev (tc so sicer res napovedane šele za konec ieta)se povečujejo aktivuosfisioveHskihpoIifičiuhstt »lik, V
čeutek, !5. lebnmijin.sose vTibovtjah sestali člani ožjega vodstva
....Slovenke liberalne demokracije. Nd svem stpankc LDS so člani in
\iiiisivt■iir.,nkei.i/pr.-i\ Ij.ili««tekoči piohlem.mhi Spiego\>uili .«>
. tud) odeluin delovanju vladne koalicije po izstopu Združene liste.
Na sestanku so bili prisotni skoraj vsi piedstavniki ožjega vod siva na čelu z Janezom Drnovškom,
J.N.


n
JKP razdeljeno na dve podjetji
Občina Trbovlje je leta 1989 ustanovila JKP, ki pa gaje svet na seji 12. februarja na osnovi Zakona o gospodarskih javnih službah ter sprejetega odloka, ki izhaja iz tega zakona, preoblikoval v dve družbi z omejeno odgovornostjo, in sicer JP Komunala Trbovlje s sedežem na Savinjski cesti 11 a in JP Komunalna energetika Trbovlje s sedežem na Opekarni 22 a. Ni pa še bil pripravljen predlog za imenovanj ev. d. direktorjev, zato bo moral svet o tem še razpravljati. Po imenovanju vršilcev dolžnosti bo izpeljan postopek reorganizacije.
Občinska priznanja in nagrade
Svetniki sov prvo branje prejeli odlok o občinskih priznanjih in nagradah, ki določa dve nagradi, naziv častnega občana in prvojunijsko nagrado. Svetniki so imeli predvsem pripombo na nikjer zapisano sedanjo plaketo T. Čeč, ki so jo ob kulturnem prazniku (razen ob letošnjem) podeljevali najzaslužnejšim kulturnim delavcem. Ob tem je svetnik Jurij Kolenc prebral svojo protestno izjavo, v kateri je zapisal, da so Trbovlje edino mesto v Sloveniji, ki si je privoščiloin ukinilo tradicionalno podeljevanje plaket za dosežke na kulturnem področju. V obrazložitvi in razpravi je bilo razumeti, da novi odlok ne podcenjuje nagrad in s tem ne ukinja teh, ki so bile doslej podeljevane, da pa se delovanje na najrazličnejših področjih vključuje v predlagani in prej omenjeni nagradi. Podeljujejo pa
se te nagrade lahko ob različnih datumih skozi koledarsko leto. Seveda pa je odlok v javni obravnavi in nanj imajo možnost posredovati pripombe vsi, ki bi ga želeli spremeniti, dopolniti. Plaketa T. Čeč tudi doslej ni bila določena z odlokom, o njej ni bilo sprejetega pravilnika, seveda pa lahko najde svojo mesto, če bodo predlagatelji zahtevali konkretno opredelitev, tudi v novem odloku.
Center za razvoj podjetništva
Tudi v Trbovljah že nekaj časa razmišljajo o ustanovitvi centra za razvoj podjetništva, saj ima možnosti razvoja v danih ekonomskih pogojih le malo gospodarstvo, ki se je v zadnjih nekaj letih hitro razvijalo, tako po številu, kot po programih. Z odlokom o ustanovitvi centra in sklada naj bi razvoj podjetništva spremljala in spodbujala občina. Odlok je sedaj v javni obravnavi. Nanj je bilo že na sami seji danih veliko pripomb, katere je po seji že obravnaval skupina strokovnjakov s tega področja. Vsekakor bodo poskušali svetniki odlok čimprej sprejeti, saj je od ustanovi tveobčinskega skladain denarja v njem odvisno, koliko republiških sredstev bodo lahko v občini pridobili za spodbujanje obri in podjetništva.
Izvolili dva podžupana
Svet občine Trbovlje je na seji 12. februarja za podžupanaizvolil Pavleta Hacina, pomočnika glavnega direktorja Telekom Slovenije PE Trbovlje, in Mirka Šrubarja, direktorja KZ Trbovlje.
Ivana Laharnar

v
Širitev kabelskega sistema
Zagorje - Zagorski kabelski sistem je v preteklih letih pridobil že veliko naročnikov. Kot kaže, jih bo še več, saj je v letošnjem letu predvidena njegova nadaljna širitev. V Zagorju bo izvajalec na kabel priključil predvsem okoliške zaselke (Selo, Potoška vas, okolica Dolenje vasi, Levstikova ulica, Toplice), v Kisovcu individualne hiše, na Izlakah pa vsa gospodinjstva, ki bodo letos vzporedno prejela tudi možnost priključitve na plin.
R.F.
Okvara tlačnega vodovoda
občutili predvsem stanovalci v Koloniji 1. maja naPosetju. na Neži, pod Gozdom, v Novem domu. Okvaro je JKP Komunala odpravila še isti dan s svojimi sodelavci.
T. L.
Svoboda Zasavje ob prazniku
Trbovlje - Člani Svobode Zasavje, ki imajo sedaj, ko so dom Zasavje lani porušili, svoje prostore v domu KS Zasavje v Bevškem, so pri pravi h v počastitev slovenskega kulturnega praznika proslavo. Potekala je v prostorih bivše gostilne Drofenik. Na svoj način so v skladu z možnostmi, ki so jim na voljo, proslavili praznik.
T. L.
Trbovlje - V četrtek, 15. februarja dopoldan, je prišlo do večje okvare tlačnega vodovoda pitne vode v Trbovljah. Zavoljo tega je bilo več naselij nekaj ur brez vode. To so
Koruzi zadoščeno
Renke - Jeseni so v Renkah divje svinje nekaterim krajanom uničile skoraj ves koruzni pridelek. Nastalo

a
škodo so si ogledali lovci in premerili uničene površine. To pa je bilo tudi vse. Oškodovani krajani so nato začeli biti plat zvona ter zahtevati, da jim lovsko društvo izplača sredstva za poravnavo škode. Ker pa lovci očitno berejo naš časopis, so se vendarle zganili in pred kratkim denar tudi nakazali.
R.F.
Sredstva za ES
Hrastnik - V hrastniškem proračunu so določih višino sredstev, ki jih bodo namenili vsem desetim krajevnim skupnostim v občini. Te naj bi dobile sedemnajst milijonov tolarjev. Ob temjepo trebilo naglasi ti, da bodo več sredstev prejele tiste krajevne skupnosti, ki imajo večje število zastavljenih nalog (predvsem takšnih, ki so ostale nedovršene še iz lanskega leta), in tiste, ki so lani razpolagale z manj denarja.
R.F.
Polagajo vodovod
Trbovlje - V teh dneh ob stari bencinski črpalki v Trbovljah polagajo cevi novega magistralnega vodovoda od Zveznega rova do Polaja. Ta je tudi povezan z rezervoarji na Gvidu. Lani so že opravili dela na območju križišča Sušnik pa navzdol ob Trboveljščici, regionalni cesti in cementarni do Zveznega rova, sedaj pa naj bi (predvidoma v dveh mesecih) z gradnjo vodovoda zaključili.
. ...... ::..........
Inventura
Gre za glavni magistralni vodovod, ki napaja področje celotne občine. Obstoječi je v svojih stotih letih povsem dotrajal, tako da povzroča tudi do tridesetodstotne izgube pitne vode. Omenjena naložba, vredna okoli stopetdeset milijonov, naj bi izgube povsem odpravila, obenem pa tudi omogočila boljši dotok vode iz doline Save v mesto.
R.F.
zimskih služb
Zinili kdaj pa kdaj št- vedno
kakorkoli že, njen čas se izteka. S koncem zime sc končuje tudi delo zasavskih zimskih služb. Letos so imele kar precej dela, zato ne
njihove dejavnosti porabili precej finančnih in materialnih srestev.
-zimsko vzdrževanje btegmmianth lokalnih cest vdolžin i 115 kilometrov IX ttbčinskega proračuna namenili 2-3.696.000 tolarjev in od tega za
iiiiiMiiiiipabtli Okrog i 6 in
VUllCO SOSSgTlšl'
liljhllritično pnmaujklalo soli.
Enega posipanja zato rušo mogli
Dobovec - V letu in pol po zadnjih krajevnih volitvah so na Dobovcu navkljub težkim finančnim problemom dosegli veliko. Tako so asfaltirali krajevno cesto proti Ključevici in cesto Dobovec-Lontovž, cesta Lontovž-Kum pa je tudi povsem pripravljenaza položitev žeplačane-gaasfalta.V tem obdobju jekrajanom še uspelo obnoviti dom krajevne skupnosti ter delno urediti okolico pokopališča kot tudi položiti nekaj cevi novega vodovoda (letos naj bi s temi deli nadaljevali še v spodnjem Dobovcu, tako pa z njimi tudi zaključili).
Ker pa se vsaka stvar vedno začne in konča pri denarju in ker je še posebej v trboveljski občini z njim precej problemov, je predsednik krajevne skupnosliAdalbert Dolanc za sklical zbor krajanov, ki bo 3. marca ob 10. uri. Udeležili se ga bodo tudi vsi vidni predstavniki občine. Nalijem naj bi predsednik Dobov-čanom predstavil, koliko denarjajim je odmerjenega v letošnjem
proračunu (predvidoma dvamibjona osemsto tisoč tolarjev) in v kakšne namenenaj bi gaporabili. V temletu naj bi z njim dokončab sto metrov dolg cestni odsek v Matici, pa morda asfaltirab okobco doma krajevne skupnosti ter cesti proti Završju (vsaj do cerkve) in v Ključevici do Abonar-ja. Vebk zalogaj pa bo tudi obnova lokalne ceste Dobovec-Trbovlje, saj bi jo lahko že kakšno močnejše deževje na določenih mestih dobesedno odneslo. Popravila je potrebna tudi ograja na cesti, saj jo je uničilo podrto drevje, zavito v žled. Sanacijo omenjene ceste bo morala finančno pokriti država, kdaj bodo dela stekla, pa je odvisno od občine. Ta se je že angažirala in začela s pripravo projektne dokumentacije.
Krajevna skupnost Dobovec zajema kar devetintrideset odstotkov občinskega zemljišča, zato ne preseneča ugotovitev, da ima precej veliko cest, denarja za njihovo vzdrževanje pa bistveno premalo. Zato bo potrebno dobro zategniti
pasove, še posebej na področju zimske službe. Delovanje slednje je, po besedah predsednika KS, izredno problematično, saj jih stane kar tri četrtine letnega proračuna. To je eden največjih problemov, s katerim se bodo spopadli na zboru krajanov. Tam bo predsednik še enkrat predstavil svoje stabšče, obenem pa krajane poprosil naj ne zahtevajo, da zimska služba pluži že ob najmanjšem sneženju, ampak naj v takem primeru raje uporabijo javno prevozno sred-stvooziromanaj svoja vozilaopremi-jo z verigami. Na tak način bodo namreč lahko privarčevab kakšen tolar, nunjo potreben za vsaj delno izvedbo programa nalog in del za to leto.
Krajani se lahko na predsednika KS Dobovec Adalberta Dolanca obrnejo kadarkoli imajo kakšne težave. Lahko ga pokličejo na telefonski številki 39-121 in 39-156 ab pa ga poiščejo na domačem naslovu Dobovec 5.
Rado Fele
sodeč, kat dobiu opravili svoje delu, %iuij pa pot abili bistveno večfmaiičaih; sredsiev. kot mi sprva načrtovali.
: Tuclivbrarijiiškioličmišbjiotaliili: : veckot sedem milijonov, iianKfijemh IŠB dejavnosti-vproračunu; In (ker iiSilii opravljajo sp|||f do petnajstega nun ca in ker je
■Iggpiiillilllli!
kisati 1 c na račun okoitce
poledenela voda ustvarila pravo
za mimoidoče. Na občini so nači te /a rpbbplllpsprphleuia pripravili.
se bodo izboljšali vremenski pogoji,
lllIlllllllillpilEi
podtalnico, ki priteka z bližnjega ||n||||| bo pitiebnB »ajptej ;
Rado Fele
n

Gospodarske pogodbe
Območna zbornica Zasavje je v sodelovanju s Pravno službo GZS 20.
' februarja pripravila predavanje o gospodarskih pogodbah. Udeleženci posveta - zasavska podjetja in samostojni podjetniki - so se seznanili s temeljnimi značilnostmi naslednjih gospodarskih pogodb: prodajna pogodba, pogodba o trgovskem zastopanju, distribucijska pogodba, pogodba o leasingu, pogodba o fraiišizingu in institut plačila in zavarovanja plačil.
Nova delovna mesta za zaposlene v zagorskem rudniku?
Že lep čas je očitno, da vsi zdaj zaposleni v tem premogovniku po njegovi ukinitvi ne bodo našli ustreznega dela. Najlažje bo za mlajše rudarje; številni se že vozijo na delo v Trbovlje, drugi pa, ki še delajo v kotredeški ali dolski jami, naj bi dobili delo v rudniku Trbovlje-Hrastnik. Če bo prišlo do postavitve nadomestne TET 3, ali pa bodo imeli pogoje za upokojitev, vključno predčasno, če jim ne bo primanjkovalo kdo ve koliko let.
Kaj pa drugi, če vemo, da je v premogovniku še vedno zaposlenih nekaj sto ljudi, in to ne le na odkopnih mestih, temveč tudi zunaj, na separaciji in drugod. Nekateri bodo nadaljevali svoje delo pri zapiranju obeh jam, spet drugi bodo morali najti novo zaposlitev. V ta okvir sodi tudi najnovejša ponudba slovenskih železnic. Te so pripravljene sprejeti na delo okoli 40 mlajših članov
kolektiva rudnika, in sicer bi jih priučili za premikalce na želežniških postajah Zidani Most, Zalog in Ljubljana ter za progovne delavce. Prvi bi delali kot kvalificirani, drugi kot nekvalificirani delavci.
Po prvi, predhodni anketi, ki so jo izvedli v rudniku, se je kakih 20 zaposlenih izreklo za prezaposlitev, dokončno odločitev pa bodo povedali o tem, ko jim bodo znani vsi pogoji. O tem pa so ta teden že ali še bodo več zvedeli. Na nedavnem prvem uradnem, takoimenovanem poizvedbenem pogovoru med predstavniki premogovnika in slovenskih železnic je bilo med drugim rečeno, naj bi z dejavnostjo okoli prezaposlitve nadaljevali tako, da bi čimprej ugotovili ali železnica lahko računa na zahtevanih oziroma predlaganih 40 članov tega zagorskega kolektiva.
M.V.
Prodajna pogodba
Ta je med gospodarskimi pravnimi posli najbolj razširjena oblika pogodbe in je zaradi tega v praksi tudi najbolj raznolika. V zakonu je podrobno urejena, vendar so določbe zakona dispozitivne narave, kar pomeni, da se uporabijo le v primeru, če pogodbeni stranki v pogodbi določenih vprašanj ne uredita. Bistvo prodajne pogodbe je, da se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta na njej pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino. Temeljni pravni vir, ki ureja prodajno pogodbo, je Zakon o obligacijskih razmerjih. Zaradi neobvezne narave zakonskih določb so poleg zakona kot pravni vir pri prodajni pogodbi posebej pomembni poslovni običaji, ki so se izoblikovali v gospodarski praksi. Sem štejemo zapisane in nezapisane poslovne običaje. Bistveni sestavni prodajne pogodbe sta stvar in cena. Če ti dve sestavini v prodajni pogodbi nista določeni oz. nista določljivi ali če glede teh dveh sestavin med pogodbenima strankama ni soglasja, potem prodajna pogodba ni sklenjena. Med druge (neobvezne) sestavine pogodbe pa štejemo zlasti določbe, ki govorijo o izročitvi blaga, o kraju, času in načinu plačila, oembaliranju, prevozu, zavarovanju. ugotavljanju kakovosti in količine blaga, reklamacijah,... Prodajna pogodba je dvostranska vzajemna pogodba, kar pomeni, da s sklenitvijo pogodbe nastanejo obveznosti za obe pogodbeni stranki. Obveznost prodajalca je, da izroči blago. Izročitev oziroma dobava zajema vsadejanja, kijih mora opraviti prodajalec ob določenem roku, na določenem kraju, da bo kupec lahko prevzel blago. Kupec pa ima dolžnost prevzeti dobavljeno blago in plačati dogovorjeno kupnino.
Distribucijska pogodba
Z njo stranka (proizvajalec, dobavitelj) drugi stranki (distributerju)
podeli pravico prodaje proizvodov, ki jih proizvaja ali dobavlja, v njegovem lastnem imenu in na njegov lasten račun. Ker ta pogodba v naši zakonodaji ni določena in posebej urejena, jo uvrščamo med "inominantne pogodbe". Zaradi vse večjega ekonomskega pomena distribucije in pogostosti njene uporabe, pa so se izoblikovala pravila v njeni vsebini in sicer v obliki neobveznega priporočila. Pogodba o distribuciji mora imeti svoje ime, določeni morata biti pogodbeni stranki (proizvajalec in distributer), vsebovati pa mora tudi splošno opredelitev vsebine pogodbe. Sestavine pogodbe so še: klavzula o izključnosti (ekskluzivnost), določitev razmerja med proizvajalcem in distributerjem in čas veljavnosti pogodbe. Obveznosti distributerja so:	obveznost
minimalnega nakupa, izključnost nakupa, obveznost nakupa, obveznost reklamniranja proizvodov, upoštevanje navodil proizvajalca in dolžnost obveščanja o svojih aktivnostih. Dolžnosti proizvajalca pa so, da z distributerjem sodeluje in mu nudi vso potrebno podporo, pomoč in informacije. V časih se proizvajalec tudi zaveže, da bo poskrbel za prospekte, kataloge, cenike in vzorce.
Pogodba o trgovskem zastopanju
Krajše zastopniška pogodba določa, da se zastopnik (agent) zaveže, da bo v nekem določenem ali nedoločenem obdobju skrbel za to, da bodo tretje osebe (kupci) sklepale pogodbe z naročnikom (principalom) in da bo v tem smislu posredoval med njimi in naročnikom, kot tudi, da bo po dobljenem posebnem pooblastilu v imenu in za račun naročitelja sklepal z njimi pogodbe.
Pogodba o leasingu
Z njo se dajalec leasinga zaveže, da bo prepustil jemalcu leasinga dogovorjeno stvar v uporabo ali uživanje proti plačilu, s tem, da ima po
izteku dogovorjenega roka jemalec leasinga pravico izbire, da vrne stvar dajalcu leasinga ali podaljša pogodbo ali stvar odkupi ali jo zamenja za novo stvar iste vrste in lastnosti. Predmet leasinga je stvar, kije lahko premičnina ali nepremičnina. V praksi se leasing pojavlja za stvari, ki so visoke vrednosti ali tehnološko hitro zastarljive ali oboje. Če kot dajalec leasinga nastopa proizvajalec sam, to imenujemo direktni leasing. Če pa kot dajalec leasinga nastopa gospodarski subjekt, ki se z dajanjem stvari v leasing ukvarja kot s svojo dejavnostjo, to imenujemo indirektni leasing.
Pogodba o Iranšizingu
Ta ureja razmerje, v katerem dajalec franšizinga odstopi pridobitelju franšizinga - neodvisnemu podjetju, pravico do uporabe zaščitnih konkurenčnih prednosti. Pri nas franšizing zakonsko ni urejen. Uporabijo se lahko določila sorodnih pogodb iz Zakona o obligacijskih razmerjih in splošne določbe istega zakona, pa seveda dosedanjo prakso
številnih franšiznih sistemov v Sloveniji in na tujem. Franšizno razmeije nudi pogodbenima partnerjema številne prednosti, ki uvrščajo ta tip pogodbe med zelo privlačne in zanesljive. Bistveni elementi pogodbe o franšizingu so: rok trajanja franšize, razvoj poslovnih prostorov jemalca franšize, dodeljene pravice jemalcu franšize, program usposabljanja, pomoč dajalca franšize jemalcu pred in med franšiznim razmerjem, nakupi jemalca franšize, oglaševanje in stiki z javnostjo, standardi in kontrola kakovosti, plačilo, pred časnaprekinitev pogodbe in sankcije.
Udeleženci posveta so se podrobneje se znanih tudi z instrumenti zavarovanja plačil in instituti za dosego izpopolnitve obveznosti dolžnika, kot so: bonitetno poročilo, cesija, prevzem dolga, pristop k dolgu, prevzem izpolnitve, asignacija (nakazilo), zastavna pravica, akceptni nalog, menica, poroštvo, factoring in zavarovanje terjatev pri zavarovalnici.
Anita Cesar
T€L€KOM
SLOVENIJE PE TRBOVLJE
Ali ste vedeli?
Da imamo v Zasavju postavljenih 41 javnih telefonskih govorilnic, od tega 24 na čip kartice in 23 na žetone.
Da lahko kupite žetone in čip kartice na vseh poštah,Telekomu ter na 9 drugih prodajnih mestih. Skupaj je 23 prodajnih mest.
se nadaljuje...
Ognjeni zublji so lahko sila nevarni. V času, ko je kurilna sezona na višku, sc dogajajo neljube nesreče. Neprevidnost pri kurjenju, neustrezne peči.in pomankljivo vzdrževanje kurišč lahko povzročijo nesrečo. Ogenj, ki ga človek obožuje in neguje že od pradavnine, je prijatelj. In tudi sovražnik.
Zgodba Andreja Časarja in
njegove družine se je začela 20. januarja letos. Tisti dan so Andreja in njegovo ženo poklicali v službo sosedje in povedali, da v njihovem stanovanju gori. Ko je Andrej prišel domov, so ga pred stanovanjskim blokom na Ulici Hermana Debelaka v Hrastniku že pričakali gasilci. Skupaj z njimi je šel v stanovanje. Pravzaprav niti ni gorelo. Počena dimna cev je povzročila veliko dima in tlenje, ki je včasih nevarnejše od samih ognjenih zubljev. "Gasilci so bili res dobri. Namesto, da bi tlenje gasili z vodo in tako povzročili še večjo škodo, so se požara lotili previdno. Skupaj smo odmikali deske, podkaterimije tlelo,in gasili. Tako so preprečili še večjo škodo," pravi nesrečni lastnik stanovanja Andrej Časar.
Vzrok požara, oziroma tlenja, je znan. Počen priključek dimnika v stanovanjskem bloku je uničil precejšen del stanovanja družine Časar. Kopalni čaje uničena, sanitarije tudi. Zgorel je del podstrešja, poškodovan je bil strop spodnjega stanovanja. Poleg tega je dim uničil precej stvari, ki so bile v stanovanju. Škoda? 2 milijona 200.000 tolarjev je predračun za sanacijo. Andrej Časar pravi, da ni kriv za požar. Ko se je leta 1992z ženo in hčerko vselil v stanovanje ter ga leta 1994 odkupil od Steklarne Hrastnik, je poleg stanovanja kupil še skrito napako -slabo narejen priključek dimnika. Za napako verjetno ni vedel nihče. Dokler ni bilo prepozno. Križev pot družine Časar pa se je začel šele po požaru. Sami bi namreč morali kriti vse stroške sanacije. "Komunalno stanovanjsko podjetje Hrastnik, ki je upravnik zgradbe, je hotelo delati takoj. Samo podpisati bi moral, da breme stroškov sanacije krijemo mi."
Družina se je začasno preselila v stanovanje ženinih staršev. Posvetovali so se z odvetnikom in skušali stvar urediti. Medtem so v Komunalno stanovanjskem podjetju z zavarovalnico dosegli ustni
Dnevna soba pred požarom. V požara je bil uničen lesen strop in sedežna garnitura ter omara. Ostale stvari v sobi so bile močno poškodovane.
dogovor, da zavarovalnica pokrije 70 odstotkov stroškov sanacije. Pričeli so z deli na skupnih stanovanjskih površinah. Tudi z Andrejem so dosegli soglasje o delitvi stroškov. Ker lastniško stanovanje ni bilo zavarovano, bo morala družina Časar 30 odstotkov stroškov kriti sama.Vojka Železnik, ki je vodja Oddelka za stanovanjsko gospodarstvo v Komunalno stanovanjskem podjetju pravi, da so kot upravniki blokadolžni zavarovati samo skupne dele te zgradbe. Sanacija bo potekala, dokler ne bodo izčrpali 1.700.000 tolarjev, ki jim jih je obljubila zavarovalnica. "Razliko bo pokril lastnik sam, ah pa bodo fina dela ostala nedokončana."
Zgodba se je bolj ali manj razpletla. Lastnik stanovanja je morda lahko zadovoljen, da bo moral
iz svojega žepa primakniti le del denarja, potrebnega za obnovo. Kot pravi sam, je naredil hudo napako, da stanovanja ni zavaroval. Zaveda se, da so minili časi, ko si v nesreči dobil brezplačno pomoč. "Sindikat pa se j e odzval takoj. Zd i se mi, d a se v stiski človek lahko zanese le na prijatelje in sodelavce. Ker so mi takoj ponudili pomoč, sem jim hvaležen."
Na ulici Hermana Debelaka sta še dva stanovanjska bloka. Vsi trije so bili zgrajeni leta 1948 in so zaradi svoje starosti precej dotrajani. Od povojnih časov so se stanovanjski standardi precej zvišali. Da bi vsaj delno sledili temstandardom, stanovalci vseh treh blokov skrbijo za izboljšave v svojih stanovanjih. Stara stanovanja pa je težko izboljševati. Zato se nemalokrat zgodi, da lastniki namesto boljšega stanovanjskega standarda, sami sebi napravijo medvedjo uslugo in stanovanje preuredijo tako, dapovzročajo razne nevarnosti. Tudi Magda Železnik je opozorila, da požar v stanovanju Andreja Časarja ni bil prvi primer, ko je bila ogrožena varnost stanovalcev. V teh blokih je približno
24 stanovanj in vsa so bolj ali manj preurejena. Tudi dostop na primer gasilcev v primeru požara je težak. Andrej Časar pravi: "V bistvu smo imeli srečo, da nas v času, ko je zagorelo, ni bilo doma. Kaj bi bilo,
če bi zagorelo ponoči, ko bi spali? Dim in vročina bi nas lahko ubili."
Mogoče se bo stanje, vsaj kar se tiče požarne varnosti, izboljšalo, ko bodo v bloke napeljali centralno ogrevanje. Župan občine Hrastnik Leopold Grošelj je v razgovoru z Andrejem Časarjem povedal, da kmalu nameravajo urediti centralno kurjavo v vseh treh blokih. Vendar želje so eno, dejanske denarne zmožnosti pa drugo. Do takrat pa so stanovalci bolj ah manj prepuščeni samim sebi in svoji iznajdljivosti. Stanovanja si ogrevajo vsak zase, povečini s premogom in drvami. In prav to lahko povzroči požar. Nepravilna montaža peči in nestrokovna dela so bila vzrok tudi tega požara. Kdo je opravil ta dela, ni znano. Verjetno eden izmed stanovalcev, kije tam prebival pred družino Časar. Andrej pravi, da bi ga bivši lastnik, Steklarna Hrastnik lahko vsaj opozorila na to napako. Vendar je vprašanje, ah je lastnik sploh vedel za to.
Kakorkoli. Andrej Časar pravi, da nikomur ne privošči tega, kar se je zgodilo njemu in upa. da bo njegov primer spodbudil kakšnega lastnika
stanovanja, dasezavarujevprimeru požara. Pa ne da bi delal reklamo zavarovalnicam. Enostavno ve, kako hudoje, ko ogenj ugasne, stanovanje pa ni zavarovano. To je občutil sam.
Jure Nagode
Kopalnim je hila popolnoma uničena. Od stropa ni ostalo skoraj nič.

m
Zasavje s koeficientom 94,8 beleži naj večji koeficient samomorov v Sloveniji, kjer je le-ta 31,5. S tem v zvezi je Center za mentalno zdravje iz Ljubljane organiziral posvet o tovrstni tematiki. Izpeljava projekta s seminarji za zdravnike, medicinske sestre, srednješolske učitelje in druge v zasavski regiji bo s študijo, ki bo narejena za zasavsko območje, namenjena prihodnjemu modelu prevencije samomora v Sloveniji. Srečanje, ki so se ga v Trbovljah udeležili predstavniki prosvete, zdravstva, policije ter župani zasavskih občin, je vodila doc.dr. Onja Grad, klinična psihologinja in koordinatorka WHO za prevencijo samomora.
Obup(a)no zasavski
Številke, s katerimi se Zasavje sooča v primerih samomorilskih dejanj, so zdavnaj presegle mejo, ko bi bilo še mogoče reči, daje želja po življenju še vedno močnejša od tiste, ki ljudi peha v jemanje življenja. Sploh so Trbovlje ena izmed regij, skozi leta vsebolj obremenjena s porastom samomorov. Po ugotovitvah klinične psihologinje Nade Kus, tudi vodje projekta za prevencijo samomora v Zasavju, je bilo v letu 1993 v Trbovljah kar 18 samomorov, od tega kar 15 storilcev - moških. Cifre samomorilskih dejanj v Zagorju in Hrastniku so skoraj podobne, povsod pa vsako leto višje. Med storilci je največ upokojencev, invalidnih ali opitih oseb. Prav tako je več storilcev med poročenimi. Dosedanje raziskave motivov za samomor kažejo, da so dostikrat vzrok družinski ali zakonski problemi, alkoholizem, telesne poškodbe, ovdovelost, več samomorilcev je tudi med nezaposlenimi, čeprav ne beležijo porasta. Manj raziskano je področje samomorilskih posku sov, čeprav tudi teh ni malo. Značilno za Zasavje je, da se storilci v večini poslužujejo obešanja ali zastrupitve. Predvsem pa kliniki, ki imajo opravka z lj udmi v stiski poudarjajo, da nasplošno
stališče do samomora oziroma življenja, smrti, niti ni raziskano. S tem v zvezi je malo znanega tudi o samomoru kot takem. Tako bo
epidemiološka raziskava za prevencijo samomora potekala na zasavskem območju, vključena pa bo v obsežno evropsko raziskavo, ki jo vodi svetovna zdravstvena organizacija.
Samomor? Ne, hvala.
Psihiatrinja Marga Kocmur je pojasnila, da stališče do nečesa lahko vpliva na človekovo vedenje, obnašanje. Sprožilnih dejavnikov za samomorilsko dejanje je navadno več. Potemtakem bi jih zanimalo, kdo sploh so tako imenovana rizična populacija. Ni nujno, da so ljudje, ki
se odločijo za samomor duševno bolni, čeravno odstotek psihičnih motenj v Zasavju kot tudi v Sloveniji, ni zanemarljiv. Prisotnost velikega števila samomorov na nekem območju pa vzpodbuja k preventivni akciji, z namenom, da ljudje v samomoru ne bi videli edinorešitev. Prepoznavati ljudi v stiski oziroma tiste, ki so ogroženi, torej ni malenkost, zato bodo seminarji poleg vsega namenjeni tudi le-temu. Miselno ima namreč večina ljudi o samomorilcih vnaprejšnje mnenje, ki gaje težko spreminjati. Vsekakor
pa je mišljenje lahko v smislu, da človek samrazpolaga nad življenjem, kot tudi nekaterim religija prepoveduje, da bi posegli nad svojim življenjem, ko je samomor označen kot grešno dejanje.Rudi Regancin. direktor SŠEG Zagorje, je dodal, da na precejšnje število samomorov v Zasavju vpliva tudi onesnaženost okolja in strupi oziroma hlapi, ki povzročajo duševne motnje, nagnjenost k depresiji in opozoril na tematiko, ki seji navkljub verjetnosti, nihče ne posveča. Prav tako so omenili še problematiko mamil, s katerimi se srečujejo že osnov-
nošolci, ko se dostikrat končajo s smrtnim izidom in je težko reči, da so le-ti "krivi" za svojo smrt.
Živi in pusti živeti
Očitno si voljo do življenja ljudje razlagajo po svoje. Ne le posamezniki, ampak tudi institucije. Kot dilerji z mamili 'zapravljajo' dragocena življenja, se drugi sprašujejo, kako ljudjem v stiski pomagati. In ne samo to, temveč tudi kako reagirati v odnosu do staršev, okolice, kdaj le šola lahko prevzame odgovornost. Tudi stisko si vsak tolmači po svoje in jo različno sprejema. Menda jih ni malo, ki se tudi v svoji nesreči, samopomilovanju počutijo povsem v redu, čeravno bi dejali, da so teoretično potencialni samomorilci. Pozabljamo tudi na tako imenovane heroje poguma, ki so kljub številnim preprekam živeli svoje življenje in pustili živeti tudi drugim.
Ljudje v stiskah se navadno obrnejo na Centre za socialno delo ali pa tudi to ne. Sodobni človek je obdan s problemi, vsekakor pa samomor ne predstavlja niti bega niti zmage. Šele, ko svoje življenje spoštujemo, znamo spoštovati in prisluhniti stiskam drugega človeka in s tem tudi pomagati. Zmotno je s prelaganjem bremen na tuja pleča in obtoževanjem, problem ustvariti ali potencirati. Ali se zavesti življenja šele po neuspelem poskusu samomora, kot je nesmiselno podati se strahu, da življenje vendarle ni ves čas na naši strani, da ima sleherni svojo usodo, kot tudi srečo. Nemara zadostuje, če smo premalo trmasti za samomor in dovolj vztrajni za življenje.
Tekst in foto: Petra Radovič
S srečanja v Trbovljah.

ramo 7
LOJZE KOVAČ
Njegovo življenje je že od mladih let povezano z naravo. Lovstvo, planinarjenje in včasih tudi gobarjenje so stvari, ki so že od nekdaj Lojzetu veliko pomenile. In mu še danes, kajti pri sedeminsedemdesetih letih je eden izmed naj starejših aktivnih lovcev v h častniški Lovski družini.
V Lovsko družino seje leta 1949 vključil sam, kajti že v mladosti je imel rad naravo. Začel je z ribolovom, toda kasneje se je odločil za lovstvo, ki mu je bilo ljubše. Ko so hrastniški lovci pričeli z gradnjo lovske koče, je ves čas sodeloval pri projektu. Dolga leta je bil blagajnik društva, pa tudi funkcijo gospodarja in predsednika je opravljal.
Lojze se seveda spominja svoje prve trofeje. Uplenil je srnjaka in v sedeminštiridesetih letih lovskega staža ima približno tudi toliko trofej. Včasih dve, tri ali več na leto, včasih pa nič. Rad se tudi spominja, ko je kot gost šel na Koroško, kjer je ustrelil gamsa in velikega petelina.
Najljubši in najbolj zanimiv pa mu je bil lov na gozdnega jereba, ki je sedaj prepovedan. S piskanjem privabiš samca in priteče k tebi. Spominja se tudi dogodka, ko je streljal na srnjaka in z enim strelom ustrelil tudi samico. Lepo je bilo tudi, ko je pozimi čakal lisice v mesečini. Včasih je v mrazu čakal tudi po sedem ur, da je čisto otrpnil, čeprav je bil dobro oblečen. Sedaj gre večkrat v gornjo Savinjsko dolino poslušat malega petelina (ruševca) in zelo uživa. Na skupne jage gre še vedno zelo rad, saj se rad druži z lovci in potrebuje sprostitev v naravi, čeprav njegova strast po streljanju ni več takšna, kot je bila pred leti. Nazadnje je pred dvemi leti uplenil lisico. Lisice je zelo rad lovil, ker je po njegovih besedah skrivnostna in še kako drži trditev, daje lisica zvitorepka. Toda Lojze je tudi zvitorepke ukanil z žvižgom. "Pri nas je malo lovcev, ki so lovci zato. ker imajo radi naravo in živali. Nekatere bi lahko imenoval za slreljače, druge pa za nedeljske jagre, ki naj ne bi spadali v lovske vrste. Malo je takšnih, ki pozimi hranijo srnjad in muflone," razmišlja Lojze.
Njegova druga ljubezen pa so planine. Prehodil jih je že podolgem in počez in opravil šest Slovenskih planinskih transverzal. Dvanajst let je vodil skupino starejših planincev upokojencev. Vodil jih je v zasavske planine in letno so opravili tudi do petnajst tur. Prehodili so vso Slovensko planinsko transverzalo in vsi se radi spominjajo teh časov. Zelo rad tudi nabira gobe in mu ni pomembno, če jih najde. Išče predvsem sprostitev in uživa v lepotah narave. Včasih je tudi precej fotografiral in sam razvijal črnobele slike.
Narava, narava in še enkrat narava je Lojzetova spremljevalka že od mladih let. In še vedno mu veliko pomeni. In prav je tako. Njegovi lovski prijatelji pa so verjetno tudi ponosni na to. da imajo v svojih krogih nekoga, ki jim svetuje s svojimi dolgoletnimi izkušnjami. In nekoga, ki kljub svojim letom še vedno ob nedeljah prav rad pride na jago in lovske užitke deli z njimi.
Jerca Vučetič
40 let Ekonomske srednje šole Trbovlje
Letos poteka 40 let, odkar so leta 1956 ustanovili v Trbovljah Ekonomsko srednjo šolo. Ustanovili sojo z namenom, da si v njej mladina iz Zasavja, pa tudi od drugod, pridobi srednjo izobrazbo. Prostore so dobili na voljo v zgradbi Gimnazije Trbovlje, kjer jih imajo še sedaj. Dolga leta so organizacijsko poslovali samostojno, pred leti pa so se spojili z Gimnazijo, tako, da že nekaj let delujejo pod nazivom Gimnazija-Srednja ekonomska šola Trbovlje. Tisoče mladih si je v vseh
društvo (namesto cvetja ob
srn m prim. dr. , Jo že. a ;:K,c relejna) 50.000,00. SIT, :
Sphren.i bnlutšnua Trbovlje se zahvaljuje vsem darovalcem
•!\'X-x-xX:Xx'xv:\:X\-x"x-x-x-x-x-x:X\-x'xXxX:X:X:X;X:X:X:Xx ........................	•	■ •	■ ■■■■	. . . .	■ ■ ■'■ ■ ■ ■j/
teh letih pridobilo srednješolsko izobrazbo in mnogi od njih so nadaljevali s študijem na višjih in visokih šolah raznih smeri. S šolanjem ob delu, v večernih urah pa si je srednjo izobrazbo pridobilo na stotine zaposlenih. Štirideset letni jubilej bodo proslavili na primeren način, ki ga bo pripravil poseben odbor za obeležitev tega jubileja. Pripravljajo tudi zbornik o delu in uspehih te šole v teh letih.
T. L.
Smučarski tečaj za šolarje
SD Trbovlje je tudi letos organiziralo v času februarskih počitnic smučarski tečaj. Ta poteka od 18. do 24. februarja na smučiščih v Lontovžu pod vodstvom smučarskih učiteljev. Organizatorji so poskrbeli tudi za vsakodnevni prevoz z avtobusom.
T. L.
Priročnik za prijetno preživljanje počitnic
Prve dni februarja so na OŠ Trbovlje, PE A. Hohkraut pripravili in izdali posebno številko svojega šolskega glasila. Imenovali so ga Razigrane strani - priročnik za prijetno preživljanje počitnic. Gre za čas
šolskih počitnic, ki trajajo do 25. februarja. Tudi v vsebinskem pogledu je tokratna številka nekaj posebnega. Posamezne strani se nanašajo na ideje, kako preživeti počitniške dni, da ne bo predolgočasno. Vsega je po malo -rekreacije, iger, reševanje ugank, ugibanja o športnih favoritih, izdelava mask, reševanje križank ipd., vse pa je obarvano s šolskih humorjem. Številka ima barvni ovitek, sicer pa šteje 11 listov in je razmnožena na A 4 formatu.
T. L.
Kopanje šolarjev v Hrastniku
Zveza prijateljev mladine in Center za socialno delo Trbovlje sta v času šolskih počitnic organizirala kopanje v zimskem kopališču - KRC v Hrastniku. Organizirali so ga v dneh od 20. do 22. februarja. Avtobus je vsakokrat odpeljal ob 9.10 uri od Komunale s postanki na vseh postajah. Kopanje je namenjeno šolarjem trboveljskih šol.
T. L.
TRBOVLJE

Ste zgovorni kot papige, zvesti kot psi, počasni kot želve? Morda ste si za hišnega ljubljenčka privoščili tudi mercedes, ferrari. Kakorkoli že, kljub temu, da nismo zvedeli za morskega prašička in še marsikatero drugo žival, so nam nekateri sogovorniki prijetno popestrili dan. Perzijske (in sploh) mačke pa bodo svoje mesto našle v eni prihodnjih reportaž, in če se vam zljubi, pokličite in nas povabite na obisk k vaši "aristokratki". Veseli bomo, da ste svoje veselje pripravljeni deliti tudi z nami.
Tekst in foto: P.R.
Dejan Cilenšek, dijak iz Zagorja:
"Za ptice meje navdušil oče, tako jaz gojim papige, on pa kanarčke. Hišni ljubljenčekpaje papagaj Piko. Papige so mi všeč zaradi večbarvnosti. Bil sem že na več tekmovanjih, letos še v Zagrebu na njihovem državnem tekmovanju, drugo leto pa se bom udeležil svetovnega tekmovanja ptic v Franciji. No, poleg papig gojim še eksote, avstralske zebri ce in japonske galebčke. Dela je veliko, vsaj uro dnevno se jim posvečam, ker pa me to zanima, se bom letos tudi vpisal na študij veterine. Trenutno pa z očetom delava izpit za sodnika za ocenjevanje okrasnih ptic pevk, sva pa tudi člana Prirodoslovnega muzeja Slovenije'"
Anja Razpotnik, učenka iz Zagorja: "S prijateljem Sašom Ritterjem in njegovim Sanijem, zlatim prinašavcem, ter mojim psom Dafom, kokeršpanjelom, smo se odpravili na pasji sprehod. Psi so mi všeč, čeprav so zahtevni. Dosti se
moraš ukvarjati z njimi, skrbeti za prehrano, čistočo. Tudi to vem, da jih ne smeš tepsti. Pa saj so kar prijazni."
Dijana Cilenšek, učenka iz Zagorja: "Akvarij imam leto dni. Po svoje je to tudi okras. V akvariju so raznobarvne eksotične vrste rib in različno rastlinje. Pri nas lahko kupiš tropske vodne rastline. Če naštejem le nekaj rib, kisov akvariju: neonke, gupliji, rdeče neonke, moliji, oklepni somiči. Kot vem, ne živijo dlje od enega leta, ko je treba spet nabaviti nove. Obstaja tudi tekmovanje za
najboljši akvarij, ko ocenjujejo raznovrstnost, kombinacijo rib, urejenost akvarija. Mogoče se ga bom kdaj udeležila. Pred kratkim so ribe zbolele za črnimi algami, ki uničujejo rastlinje in kisik. Sicer pa ni veliko dela z njimi, ko je pač treba očistiti akvarij in zamenjati pesek."
Ines Drnovšek, učenka iz Zagorja: "Mojemu hrčku je ime Mini. Prehranjuje se z jabolkami, zelenjavo in kupljeno hrano za hrčke. Rad grize, v kletki venomer zgrize ves papir, nevaren pa ni. Psa ali mačke ne bi imela, hrčki so pa prisrčni."
Claude Kljun, monter telekomunikacij iz Trbovelj: "Želvi, ki je stara eno leto, je ime Mici, v Ljubljani imam še tri večje želve: Majdo, Apolona in Feliksa. Rastejo
zelo počasi, všeč so mi zato, ker se večini ljudi gabijo in jih ne marajo. Želva ima svoj terarij, prehranjuje se z govejim mesom in vodnimi bolhami, ki jih lahko kupim. Rad bi nabavil še kakšnega pajka, ki so mi poleg želv tudi všeč."
Moj mir Radovič, uslužbenec iz Save pri Litiji: "Polo je pasme labradorec-retriever, nekateri jim pravijo tudi strelski psi, ker so znani kot vodiči za slepe. Star je pol leta. poslušen. Psa je dobro imeti tudi zavoljo reda pri hiši. Vedno si vzamem čas, da grem z njim na sprehod in da se igra tudi z drugimi psi."
M
*
■
Jure Nagode
Pravljica za lahko noč
ii
s®
Nekoč je za tremi gorami in sedmimi jezeri živel politik. Bilje zelo dobrega srca in vedno se je razdajal za druge. Garal je za svoje ljudstvo, ga poslušal in živel od skromne plače. Delal je dneve in noči, noči in dneve. Samo da bi ustregel ljudem v stiski.
Nekega sončnega dne se je politik sprehajal po parlamentu. Kar naenkrat pa iz pisarne poslanskega kluba skoči parlamentarec njemu tuje stranke. Ker politik ni poznal strahu ga je pobaral: "Joj, parlamentarec, zakaj pa imaš tako velike oči?" In parlamentarec njemu tuje stranke mu odgovori: "Zato, da bolje vidim, kaj počneš." Politik nadaljuje: "Joj, parlamentarec, zakaj pa imaš tako velika ušesa?" In dobi odgovor: "Zato, da bolje slišim, če se slučajno kaj pritožuješ čez mojo stranko." Politik ne bi bil politik, če ne bi spraševal naprej: "Joj, parlamentarec, zakaj imaš tako ogrooomne roke?"Iz ust parlamentarca se zasliši: "Da te lažje vržem iz parlamenta." Ker je politik izčrpal vsa svoja poslanska vprašanja, skuša nadaljevati pot. Parlamentarec pa ga vpraša, kam gre. Politik mu svečano pove, da je pravkar sestavil predlog zakona, Id bo pomagal revnim. Nese gavprvo
branje. Parlamentarec, ki je takoj vedel, kam politik taco moli, se je napravil ravnodušnega. Ko pa je politik izginil iz parlamentarne menze, se je spustil v dir. Ucvrl jo je po hodniku, preskočil dve poslanki in tri parlamentarne klopi, z mobitelom potelefoniral na sedež svoje stranke in končno prispel na cilj - parlamentarno dvorano. Tja je prišel pred politikom. Parlamentarec je imel še ravno dovolj časa, da je požrl vse poslance vseh poslanskih klubov. Le poslanci nekega njemu tujega poslanskega kluba mu niso teknili. Zato jih je zlob(otomi)iral. Ko je poslanec dobrega srca prišel v skupščinsko dvorano, ni opazil ničesar sumljivega. Predložil je predlog zakona in čakal. Parlamentarec našemljen v poslanske skupine ga je živega požrl. Nato je postal žejen. Odpravil seje v labirint interpelacij. Slišal je, da se tam ne ve, kdo pije in kdo plača. Vse to pa je opazoval varuh človekovih pravic. Razdvojen Z dilemo, ali primer sodi v opis njegovih del in nalog ali ne, se je po dolgem premisleku odločil, da mu skrivoma sledi. Parlamentarca našemljenega v poslanske skupine je pot vodila mimo proračunskega brezna. Ker je bil njegov želodec tako poln, se je zaradi njegove teže pod nogami vdrlo. Pod težo bremena in proračuna za obrambo, je Zgubil pod nogami realna tla. Na pol živ je obtičal na drobni posušeni veji socialne postavke, ki je kar nekako skromno, če že ne moteče štrlela iz proračunskega brezna. Varuhu človekovih pravic, kije vse skupaj še vedno opazoval, je postalo jasno, da je napočil njegov trenutek. Previdno se je približal robu brezna in pozval parlamentarca našemljenega v poslanske skupine, naj izbljuva dobrega politika in poslanske skupine. Drugače mu ne bo pomagal. Ubogemu parlamentarcu ni preostalo nič drugega, kot da uboga. Izbljuval je vsebino Želodca. Dobri politik in poslanske skupine so bile tako rešene. In vse skupaj se je lahko začelo znova.
NAUK: Ne jej pokvarjene hrane, ker ti bo slabo. Pa še zataknil se boš!
šli
K®
Petra Radovič
Razstavili
pult
Incident, ki ga povzroči nezadovoljnost zaradi oblačil, je splošna zadeva. Kljub pestri modni ponudbi, kupci vedno zahtevajo nekaj drugega oziroma se vsakršnih modnih puhlic kmalu naveličajo. Zato se hkrati spovpraševanjem o novih modnih trendih pojavlja tudi vprašanje, kako ugajati. Morda je to tudi vprašanje stila, s katerim se kupci istovetijo, celo prepoznajo. Kajpada navkljub stilu, venomerni modferjnosti, sitnosti pred ogledalom ostajajo. S tempa iskanja novih modnih smernic, ker naj bi to pogojevalo dopadljivost. Trgovci naj bi torej poznali odgovor na vprašanje všečnosti. Izginotje modnosti pa bi velikopotezno zavedlo okus številnih kupcev, ki bi se odslej oblačili le v cote in cape, ne pa v prestižni izgled neke lastne zagledanosti oziroma v nasprotnem primeru v novi modni hit.
Nikakršnega pomena je torej forma, Id neparira modni samovšečnosti. Kalup modne domišljije se domala ne spreminja, le kak fotografski
boem si upa ujeti takoimenovano negledljivost modnih upornikov, svojevrstnih outsiderjevpač. Mnenja se navadno usklajujejo z ozirom na vizualnost. Moda je potlej brezčasna, ima monopol nad vsem, kar izražamo z besedo lepota. Obleči se v žalost, jezo, veselje, smeh, nemara bogastvo, siromaštvo, se zoperstaviti z ljubosumjem, maščevalnostjo, morda ponašati z zaljubljenostjo. Skratka, modno razkošje življenja in videz, ki privabi s svojo varljivostjo.
Med premetavanjem modnih polic, je torej trgovcem poznano, da so si ljudje v večini s sočlovekom na jasnem tako, da ošinejo njegov izgled, precenijo obleko bodisi uganejo stilno pripadnost. Vizualnost kot sredstvo, ki čustveno zgane nekogaršnjopozornost, je nepogrešljiva pri vsakršnem brbljanju. Zato ni čudno, da nismo nikoli videli, kot mislimo, da smo, oziroma niti takšni, kot nas vidijo drugi. Če je res, da človekova sreča sestoji iz iskanja samega sebe, nismo daleč od modnih premetavščin, spretnih ukan tovrstnih zanesenjakov.
Razpoloženjskost, s katero se ličijo raznorazni modni trendi, narekuje manire ugajanja. V modnem žargonu torej pomeni ukrasti stil kot preobleči nekogaršnje zanimanje, čeravno prav moda stremi vsebolj populacijsko. Izložbe so vsekakor način, kako privabiti kupce in jih navdušiti z vsakršno ceneno robo, čeprav ne ravno poceni. V slednjem primeru bi namreč to vplivalo na počutje, morda lahkomiselnost, saj vendarle kupec z lastnim stilom kreira tudi svoboščine, svojske le njemu samemu. Modne smernice, ponašajoč se bodisi s tkaninami ali barvnimi odtenki,pasoverjetno toliko aktualnejše, kolikor so ugodnejše. Slednje pa navadno sovpada tudi z udobnostjo, doprinese k malce narejeni ustrežljivosti kupcem, stremečim za vedno novimi modnimi trendi.
1
Izstop Združene liste iz vladne koalicije je v zadnjem času zelo akutalen. Kako vi gledate na to?
Po prepričanju v ZL, smo bili v odstop bolj ali manj prisiljeni. Tega izstopa nismo programirali, niti si ga nismo želeli. V endarje prišlo do treh vprašanj, ki so privedli do takšne odločitve. Prvo je bilo vprašanje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V okviru vladne koalicije smo ves čas zagovarjali stališče, da se vsaka pomembnejša odločitev, ki je vezana na spremenjen položaj upokojencev, mora odločati v nekem temeljnem soglasju z upokojenskimi organizacijami. Tokrat LDS in SKD tega niso želeli. Želeli so sprejeti odločitve, s katerimi upokojenci ne soglašajo. Ta odločitev pa pomeni bistveno spremenjen položaj, tako glede usklajevanja pokojnin v letošnjem letu, kot tudi glede upravljanja kapitalskega sklada pokojninskega zavarovanja. To je bil prvi razlog. Drugi razlog je bil v tem, da smo težko sprejeli politične intrige, ki so se pojavile v javnosti zaradi razmer v Tovarni avtomobilov Maribor. Bili smo proti temu, da se vsa odgovornost za sanacijo Tama zvali na ministra Tajnikarja in da pri tem vlada, čeprav je do določenih problemov v sanaciji prišlo tudi zaradi odločitve vlade, ni pripravljena, da bi zagovarjala te rešitve. Vladaje poskušalatudi preko predloga predsednika vlade, da se minister razreši, enostavno vso odgovornost zvaliti na nas. Še tretji razlog. Na tej podlagi smo ocenili, da bi v takšnem ravnanju ostalih dveh vladnih strank, ZL imela bistveno manj možnosti za uveljavljanje svojega programa in da bi prišla v koaliciji v podrejen položaj. Zaradi tega smo se odločili, da iz vladne koalicije izstopimo.
Kako bo izstop vaše stranke vplival na delovanje parlamenta, oziroma ali bo prišlo do sprememb v razmerju politične moči v parlamentu?
Do spremenjenega razmerja gotovo prihaja. Prej je vformalnem smislu imela tako imenovana velika koalicija skupaj 59 glasov od 90. Zdaj jih ima samo 45 v najboljšem primeru. Če računamo še nato, daimajo Zeleni svojo poslansko skupino, da je iz poslanske skupine LDS izstopila Ljerka Bizilj, potem to pomeni nekaj manj kot 45 glasov. Če bo nova koalicija hotela dosegati večino v državnem zboru, se bo morala povezovati z nekaterimi drugimi strankami. Ne mislimo, da takšno povezovanje ne bi bilo možno tudi z nami, kadar so odločitve skladne z našim programom. Izkušnje, ki izvirajo iz nekaj zadnjih odločitev v Državnem zboru, nas navdajajo s skrbjo, da se je nova koalicija naslonila pri odločitvah na tisti del parlamenta, od katerega je vsaj LDS bil do sedaj najbolj oddaljen. To je skrajna desnica. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in izvolitev ministrov sta bila dosežena tako, da so predlog podprli tudi poslanci Slovenske nacionalne desnice in samostojne poslanske skupine. Upam, da v bodoče koalicija LDS in SKD na te glasove ne bosta računali, ampak bosta pripravljali odločitve, s katerimi lahko soglašamo tudi mi. Sicer bo to pomenilo, da se je nova koalicija usmerila precej desno. To bi škodovalo položaju, ki si ga je izborila LDS kot sredinska stranka. Videli bomo, kako bo šlo naprej. Dosedanje izkušnje za novo koalicijo niso ravno pozitivne. Lapova slovenska nacionalna desnica in samostojna poslanska skupina, v kateri so skrajno desni poslanci, ki so odšli od Jelinčiča, najbrž ni tisti del DZ, na katerega bi se kdorkoli lahko stoodstotno zanesel in bil zadovoljen, če z njihovimi glasovi sprejema določene odločitve. V DZ se govori, da je ta podpora manjših skupin dana tudi zaradi nekih obljub. Videli bomo, če so te govorice upravičene. Upam, da bodoče ravnanje ne bo takšno. To za volilni položaj LDS v pripravah na naslednje volitve, ne bi imelo neke pozitivne note.
Kako so po vašem mnenju razvrščene slovenske politične stranke?
Gre za nekaj skupin vprašanj, po katerih se stranke razvrščajo. Po teh skupinah bi jih bilo mogoče razvrščati na različne načine. Da poenostavim. Eno so ekonomsko socialna vprašanja. Glede tega je gotovo ZL najbolj na levi. Mislim pa, da so na tem področju levi tudi SDSS Janeza Janše in SLS. Pri tem je treba vedno razmišljati, ali je pri teh ekonomsko socialnih vprašanjih stranka bolj levo usmiljena iz načelnih in programskih razlogov, ali pa zaradi tega, ker je bila doslej v opoziciji in je kontrirala vladi. Glede ekonomsko socialnih vprašanj je najmanj sredinska stranka SKD, ki ima glede nekaterih socialnih vprašanj tudi poglede, ki so blizu ZL. Za zelo sredinsko stranko, ki včasih potegne na desno stran, bi označil LDS. Dočim so skrajno desne tudi na tej točki SNS, Slovenska nacionalna desni ca in sku pina samostojnih poslancev z izjemo poslanca Poljšaka, ki je v tem pogledu zelo levo usmeijen, včasih celo bolj kot ZL.
Drugo so vprašanja, ki zadevajo položaj Slovenije in predvsem teme, ki so povezane z nacionalnimi vprašanji. Tu so levi ZL in približno
enako tudi LDS. Sredinske stranka je tu SKD, na skrajni desni pa so SND in samostojna skupina. Zelo desno je tudi SNS, blizu SNS pa so tudi SDSS in SLS.
Je pa še ena delitev, ki jo je težko opredeliti desno-levo. Tu gre za odnos do zgodovine in polpreteklega dogajanja V tem delu smo si zelo podobni, ne pa v celoti enaki ZL, LDS in SNS kot ena skupina in druga skupina, v kateri so SKD, LS in SDSS s Pučnikom na čelu. Zraven pa še SND, M bi prejšnji režim želela enostavno razglasiti za zločinski, vključno s posledicami, ki hi jih trpeli vsi, ki so vtem režimu imeli kakršno koli funkcijo. Ne glede na to, da je tudi v teh strankah, z izjemo SKD, veliko ljudi, ki so bili v prejšnem režimu na kar pomembnih funkcijah in imajo precej dolg partijski staž.
Kakšen je vaš status v Komisiji za preiskovanje povoj nih pobojev?
Sem član te komisije. Bil sem malo bolj aktiven od drugih članov. Ob tem. ko je predsednik Pučnik podal svoj pogled in koncept, kako naj komisija pripravi vmesno poročilo in oceni vprašanja v zvezi s poboji, sem poskušal pripraviti tudi svoj koncept. Zanj sem pridobil še Lavrinca in Predana iz LDS, poslan-
m
Miran Potrč z ženo: "0 politiki se doma ne pogovarjamo."
ko demokratov Simšičevo, poslanko narodnosti Požončevo in poslanca SNS Jelinčiča. Vsi so bili pripravljeni podpisati moj tekst vmesnega poročila, kar bi pomenilo večino. Ko je Pučnik ugotovil, da smo v večini in bi bila sprejeta naša verzija, če bi dal na glasovanje svojo in našo verzijo, od takrat tega ne želi dati na glasovanje. Izvaja nove dokaze in skuša prikazati naše delovanje kot destruktivno, čeprav odloča večina. Če bi bili pripravljeni sprejeti naše poročilo, lahko tudi s popravki in dopolnitvami, bi lahko to storili že pred tremi meseci. Zdaj pa se bojim, da se bo delo komisije zelo zavleklo. Edina razlika, kije res vsebinska, je, da mi ne želimo s konkretnimi imeni in konkretnimi inštitucijami ugotavljati neko krivdo, ki zgodovinsko ni dokazana. Glede samih dejstev in obsodb pobojev ter vloge, ki so jo pri tem imele posamezne inštitucije, večjih razlik enostavno ni. Vendar kaže, daje to za Pučnika in njegovo skupino bistveno premalo. Mislim da bi se morali konkretni ljudje in inštitucije razglasiti za krive.
V Zasavcu (številka 5, leto 1996) smo objavili javno pismo Ženskega foruma ZL Zasavje. Glede na to, da ste z vsebino pisma seznanjeni, bi morda lahko podali odgovor.
Žal mi je, da se ustanovnega sestanka nisem mogel udeležiti in sem se tudi opravičil. Veseli me, da je ta pobuda za ustanovitev ženskega foruma dana tudi v Zasavju. Prepričan sem namreč, daj e iniciativa ženskega foruma ZL v celi Sloveniji zelo pozitivna, saj gre za zbiranje in organiziranje zato, da bi se povečala njihova možnost v politiki. Glede udeležbe žensk v politiki smo v teh časih, odkar imamo parlamentarno demokracijo, žal. zelo nazadovali. Mislim, da je prav, da se ženske organizirajo in si tudi na ta način zagotovijo večjo prisotnost ne samo v DZ^ ampak tudi pri sprejemanju odločitev na sploh.
Javno pismo je nekakšen apel na vas in poslanca Jeriča, da bi skušali narediti nekaj v zvezi s paketom zakonov s področja vzgoje in izobraževanja. V pismu je tudi navedeno, da se ženski forum ne strinja s predmetom Religija in etika.
Kar se tiče naše stranke, ni nobenih dvomov. Predlagali smo, da se predmet Religija in etika kot obvezni izbirni predmet, črta. Naše stališče je v tem pogledu nesporno jasno. Ali bo ta naš amandma sprejet ali ne, je odvisno od poslancev liberalne demokracije. Nobenega dvoma ni, da ta predmet ne bodo sprejeli poslanci ZL, ne bodo ga podprli poslanci SNS in verjetno ga ne bo podprl vsaj
del poslancev demokratske stranke. To je skupaj kakšnih petindvajset glasov. Sto odstotno je, da ga bodo podprli SKD, SLS, desnica in verjetno tudi dobršen del poslancev SDSS. Recimo, da je to dobrih petintrideset glasov. Od tega, kako bo glasovalo 30 poslancev LDS je odvisno, ali bo predmet uveden, ali ne. Kolikor vem, so poslanci LDS tu v velikih škripcih. Zavedajo se, da glasovanje za uvedbo tega predmeta pomeni bistveno odstopanje od dosedanjih stališč. Hkrati pa mislijo, da morajo glasovati za, da se ne bi sprli z edinim koalicijskim partnerjem SKD. Če bodo glasovali zauved-bo tega predmeta, bo najbrž njihov "image" liberalne in levosredinske stranke med volilci zelo zbledel. Ta trenutek so oni tisti jeziček na tehtnici, ki bo odločil. Če bo predmet sprejet, je to zasluga ali pa odgovornost LDS. In, če ne bo, tudi.
Zanimivo bi bilo zapustiti politiko, kolikor se to sploh da. Mogoče bi povedati kakšen je vaš delavnik, delavnik poslanca iz Zasavja?
Sem član štirih delovnih teles. Sem vodja poslanske skupine in član kolegijapredsednikaDZ. To sepravi, da imam kot poslanec najmanj toliko obveznosti kot ostali poslanci. Poleg tega paše nekaj dodatnih. Velikokrat nisem zadovoljen, ko se tudi v javnosti o vsaki stvari, sprejeti v DZ, pa naj bo dobra ali slaba, govori nasplošno o vseh poslancih in strankah. Razlike so kar precejšnje. Upal bi trditi, da imamo v DZ kar velik odstotek poslancev, ki svoje funkcije ne opravljajo dovolj dobro. In kar velik odstotek poslancev, ki svojo funkcijo opravljajo dobro. Tisti, ki to funkcijo opravlja dobro, dela med tednom od jutra do večera Seje so morda polovica dela Pred tem je treba dodobra preučiti materiale in imeti razgovore z mnogimi skupinami, da povedo, kaj o njih mislijo. Za to ostaja čas praktično ob sobotah in nedeljah. Poleg tega ima vsak od nas.tudi precej pomembne strankarske obveznosti.
Danes sem si izrecno vzel prost dan. Grem v Maribor, ker imam tam hčerko, zeta in vnuka. Tudi sestro imam tam. Sicer pa zelo redko kam grem. Proste dne ve si pri voščim okoli novega leta in mogoče vzamem dva tedna dopusta
Ali zaradi vašega dela trpi družinsko življenje?
Zdaj sva sama z ženo. Na srečo je zelo razumevajoča Tisti čas, ki ga imava, izkoristiva za kakšen sprehod in pogovor. Poskušam pa narediti vse, da tisto jezo in slabo voljo, ki jo človek včasih doživlja v službi, ne
prinašam domov. O politiki se doma, razen izjemoma, sploh ne pogovarjava.
Torej je politika težaško delo?
Je težaško delo, če ga hočeš resno opravljati. Kot sem omenil, ga marsikdo skuša opravljati resno, marsikdo pa tudi ne. Če hočeš v politiki delovati tudi na način, da poslušaš mnenja ljudi, se moraš pogovarjati z njimi. Če hočeš del svojega znanja in stroke vključevati v politiko, to zahteva veliko časa. Je pa res, da je politika postala zelo 'grdo' delo. In v tem delu dam prav ljudem, da so včasih prizadeti in jezni na vedenje politkov.
Ste kdaj dosegljivi tudi za kakšen pogovor z vašimi volilci?
Da, v Hrastniku imam kolikor se da redno enkrat mesečno poslanske dneve, oziroma poslansko pisarno. Odziv je različen. Skušam doseči, da se vnaprej dogovorimo za določene tematske razgovore, saj so ti razgovori zelo koristni, kadar se dogovarjamo z določenimi skupinami, na primer z društvi, župani, predstavniki gospodarstva in podobno. Ko pa gre za posameznike, tudi teh obiskov je precej, človek ne more biti preveč uspešen. Gre v glavnem za osebne težave, ki jih imajo ljudje. Včasih lahko kaj malega pomagamo, veliko pa ne, ker gre za vprašanja stanovanj, zaposlitve... So bili pa že tudi primeri, ko sem v poslanski pisarni komu pomagal napisati kakšno prošnjo ali pa delček diplomske naloge.
Mandat se vam izteče konec leta.
Mandat se izteče konec letošnjega
leta. Ne verjamem, da bodo volitve prej kot normalno. Verjetno bodo nekje sredi novembra. Takrat se bo treba znava odločati. Tudi sam se bom moral odločati, ali bom spet kandidiral ali ne. Nobenega razloga ne vidim, da ne bi. Bo pa v naslednjih mesecih padla ta odločitev.
Imate morda že tudi kakšne načrte za primer, če ne boste kandidirati, oziroma če ne boste izvoljeni?
Zaenkrat še nimam. Formalno mi manjka še pet let in pol do štirideset let delovne dobe. Potem se bom poskušal, odvisno od politične situacije, odločiti ali se zaposlim v delu, ki ga poznam. To je pravna stroka. V skrajnem primeru pa lahko dokupim delovno dobo in grem v pokoj.
Imate v parlamentu kolege, ki jih še posebej cenite, oziroma s katerimi dobro sodelujete?
Vsak od nas ima krog ljudi, tudi iz drugih strank, krog ljudi, s katerimi ima v okviru delovnih teles več stikov. Največ stikov sem imel do zdaj s poslanci LDS. Veliko stikov sem imel tudi s poslanci demokratske stranke in deloma tudi SNS in predstavniki narodnosti. Bolj izjemoma pa s predstavniki SKD. čeprav je tudi teh bilo dovolj. Res pa je, da imajo izrecno odbojen odnos do kakršnegakoli sodelovanja predvsem poslanci SDSS in pa desnica. Z njimi je silno težko najti skupni jezik. Tudi kadar vsebinsko soglašajo z našimi pogledi, morajo dati kakšno pripombo, da slučajno kdo ne bi rekel, da paktirajo z nami.
Tekst in foto: Jure Nagode
TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE p.o.
Tovarna pohištva Trbovlje je podjetje, ki se s svojim pisarniškim pohištvom uspešno uveljavlja v Sloveniji in tudi na tujem. Programi pisarniškega pohištva P+R, PLANJA in ETIMOE so zasnovani in izdelani tako, da njihove kvalitete niso začasne, ampak se napajajo v tradiciji ter z mislijo na prihodnost plemenitijo sedanjost. Direktor podjetja Jože Spolenak pravi, da je njihova prednost 'majhnost', ki jim omogoča prilagodljivost na tržišču. "Naša firma ima perspektivo, saj imamo tri kvalitetne in cenovno konkurenčne programe pisarniškega pohištva," pravi direktor in dodaja, da je glede prihodnosti optimist, saj bi se moralo zgoditi res nekaj nenavadnega, da bi zašli v krizo. Mesto direktorja je sprejel šele pred nekaj meseci na pobudo prejšnjega direktorja Jožeta Kovača, zato namerava nadaljevati njegovo uspešno vodenje in pri tem upoštevati njegove ideje in nasvete.
.siiii+Šiii:*:;:::


tedanjih predpisov, nek;

sk;š
H
uji$tvaTiwv^

;

/ *
5 r	j
iiliiiiiiiiiiiiii!
lil! pa tudi Po im
iiiiiiiiiiiiiiiiii
Trije programi
V Tovarni pohištva Trbovlje izdelujejo tri programe pisarniškega pohištva: P+R j enajstarejši program, ki ga imaj o že več let, program Planja ponujajo v dveh izvedbah: v laminatu peščene barve in v češnjevem furnirju ter program Etimoe, ki spada v naj višj ikvalitetni razred pisarniškega pohištva. Njihovo pisarniško pohištvo je namenj eno opremi delovnega prostora poslovnih in tehničnih struktur, podjetnikov, kreativnih in modernih ljudi. S temi tremi programi pisarniškega pohištva se uspešno pojavljajo in uveljavljajo na trgu, saj so kvalitetni in cenovno konkurenčni. Jože Spolenak poudarj a, da sosiz dosedanjim delom - to je s kvaliteto, dobrimi odnosi s kupci in s hitrimi roki dobave pridobili zaupanje pri poslovnih partnerjih. Veliko delajo tudi za ministrstva, s svojimi ponudbami tudi neprestano konkurirajo v razpisih v Uradnih listih. Njihova stalna naloga je razvijanje novih pisarniških pohištvenih programov. Zavedajo se, da je domač trg precej zahteven, še bolj pa tujina. Zato si prizadevajočim več storiti za visoko kvaliteto svojih proizvodov. Certifikata kakovosti ISO 9001 še nimajo, vendar upajo, da ga bodo pridobili v doglednem času. Nujen predpogoj za to pa je ureditev
Program Planja ponujajo v laminatu peščene barve in v češnjevem
furnirju.
določenih stvari v prizvodnji. Računalniško podprta organizacija proizvodnje, ki jo bodo uvedli letos, bo nedvomno pripomogla k povečanju kvalitete in bo izhodišče za pridobitev certifikata kakovosti.
Tudi izvažajo
S svojimi proizvodi dobro obvladujejo domači trg. Sodelujejo predvsem z večjimi trgovskimi hišami, pa tudi s trgovci zasebniki, ki so sicer manjši, vendar njihovi zelo solidni kupci. V tujino, predvsem v Švico, nekaj pa tudi v Rusijo in Nemčijo, izvozijo 20 odstotkov proizvodnje. Izvažajo tudi na Hrvaško - v Zagreb, Split, Zadar, kjer so imeli svoje kupce že pred vojno. Upajo, da bodo na to področje prodali še več, ko se bodo razmere normalizirale. Pred vojno so veliko prodajali v Bosni. Tudi sedaj se že dogovarjajo in upajo, da bo tam prodaja še boljšakot včasih. V Srbijo in Črno goro pa niso nikoli veliko izvažali, tako da praktično niti niso občutili, da je Jugoslavija razpadla. Načrtujejo še prodor na Češko in Slovaško,kjer so že vzpostavili stike. Trenutno še vse ostaja na ravni
razgovorov, saj imajo proivodnjo za nekaj časa zasedeno.
Poslovni prijatelji
Velik poudarek dajejo dobrim odnosom s kupci, s katerimi imajo vedno le osebne stike. Izkušnje so pokazale, da je takšno sodelovanje najboljše in najbolj uspešno. Vse svoje kupce osebno poznajo in so z njim poslovniprijatelji. Kupci pridejo na razgovor in dogovor v tovarno, večkrat pa se tudi sami oglasijo pri njih. Kadar je kupec v težavah glede cene, roka dobave ipd. se skušajo potruditi in najti primerno rešitev, ki bo zadovoljila kupca.
Velik pomen dajejo tudi oglaševanju. Svojo dejavnost in izdelke oglašujejo v časopisih, na radiu in televiziji. Svoje proizvode predstavljajo tudi z dobrim prospektnim materialom. Pisarniške programe prikazujejo tudi na vsakoletnih pohištvenih sejmih v Ljubljani. Letos bodo sodelovali že sedmič, predstavili bodo nov program pisarniškega pohištva za direktorje. Jože Spolenak meni, da se bodo morali začeti udeleževati tudi sejmov v tujini, saj so njihovi
OBJAVO REPORTAŽE JE OMOGOČILA TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE
^----- ------------------------------------- ^
TRBOVLJE p.o.
programi kvalitetni, tako da bi jih lahko s ponosom pokazali. Vendar do sedaj še niso sodelovali na sejmih v tujini, ker bi to pomenilo zelo velike stroške. Kot kaže pa bodo morali storiti tudi ta korak, če se bodoželeliše bolj uveljavitina tujem. Sicer se redno udeležujejo sejmov v tujini. Obiskujejo pohištveni sejem v Kolnu, sejem strojne opreme v Hanovru in sejem strojne opreme in pohištva v Milanu, kjer spoznavajo najnovejše trende pisarniškega pohištva. Ta najnovejša spoznanja upoštevajo pri oblikovanju svojih pisarniških programov. Za projektiranje novih programov nimajo nobenega zunanjega sodelavca oziroma arhitekta. Vsi njihovi dosedanji programi so namreč plod lastnih zamisli, znanj in dela. Verjetno pa se bo čez čas pokazala potreba po oblikovalcih, ker jim bo počasi zmanjkalo idej. S pomočjo strokovnjaka bi lahko tehnično usposobljen kader v tovarni razvil takšen program, ki bi bil atraktiven in bi se dobro prodajal.
Konkurence niti ne občutijo
Na domačem trgu je na področju izdelave in prodaje pisarniškega pohištva precej močna konkurenca. Tovarna pohištvaTrbovlje ima, tako kot tudi drugi proizvajalci pisarniškega pohištva, svoje kupce, kajti vsak proizvajalec je znan po drugačnih oblikah in dimenzijah pohištva. Na trgu konkurirajo s kvaliteto, primernimi cenami, z obliko, izbiro med različnimi programi, predvsem pa z
neposrednimi stiki skupci. Domače proizvajalce pravzaprav ne občutijo kot močne konkurente. Zelo močan konkurent pa je italijansko pisarniško pohištvo, ki je slabše kvalitete in cenovno nižje od njihovega. Jože Spolenak pravi, daje slovenska lesna industrija premalo zaščitena, saj če bi bila tako zaščitena kot je npr. v Makedoniji ali na Hrvaškem, potem Italijani ne bi mogli konkurirati s tako nizkimi cenami.
Lani uspešni
Kljub močni konkurenci na trgu in manjšimlikvidnostnim težavam, so v letu 1995 v Tovarni pohištva Trbovljezabeležili ugodne poslovne rezultate. Ustvarili so približno pet milijonov DEM celotnih prihodkov, kar jeza približno dvajset odstotkov več kot leta 1994. Za investiranje so namenili približno 500.000 DEM, kar je, po mnenju Jožeta Spolenaka, zadovoljiv znesek glede na njihov položaj in majhnost podjetja. Z likvidnostjo niso imeli večjih problemov, ker imajo večino takšnih kupcev, ki redno plačujejo. Tudi osebni dohodki zaposlenih so bili na zadovoljivem nivoju, saj je bil povprečni osebni dohodek v podjetju nekaj večji od povprečja v Republiki Sloveniji.
Skrb za bodoče kadre
V Tovarni pohištva Trbovlje se najbolj zanesejo nalastnekadre, zato imajo temu prilagojeno štipendij sko politiko. Štipendirajo približno deset dijakov in študentov, predvsem so to mizarji, lesarski tehniki, dva pa
Direktor Tovarne pohištva Trbovlje Jože Spolenak.
sta inženirja lesarstva. Ker imajo proizvodnjo polno zasedeno in dela jo v nadurah, bi rabili kar nekaj novih delavcev. Najraje bi zaposlili mizarj e, vendar ker je teh bolj malo, začasno vzamejo tudi delavce drugih profilov.
Letošnji načrti
V letu 1996 predvidevajo povečanje števila zaposlenih, povečali naj bi tudi produktivnost in celotni prihodek. Vlaganj a v posodobitev tovarne bodo letos precej večja kot lansko leto, ker imajo letos predvidenih kar nekaj investicij. Ker stari delovni prostori onemogočajo normalen potek proizvodnje, se bodo moralilotitigradnje novih. Nabavili bodo tudi nekaj strojne opreme. Načrtujejo vzpostavitev računalniško vodene proizvodnje, ki bo prispevala k višji kakovosti. Glede naročil predvidevajo, da jih bo dovolj.
Kot kaže sedanja situacija, ni bojazni, da ne bi imeli dovolj dela.
Velika investicija v letošnjem letu bo sanacija kotlovnice, saj bodo stroški sanacije znašali okrog štiri milijone tolarjev. Centralno ogrevanje v tovarni namreč povzroča dim v okolici, zaradi česar so se pritoževali sosedje, na onesnaževanje pa jih je opozorila že tudi inšpekcija. Letos bodo uvedlikurjenje na avtomatiko, s čimer bodo uredili doziranje materiala in zraka, izboljšali bodo izgorevanje v kotlu, kar bo občutno zmanjšalo škodljive pline. Sanacijo bodo izpeljali takoj po končani kurilni sezoni, tako da Jože Spolenak trdi in obljublja, da v naslednji kurilni sezoni teh problemov ne bo več. Nova avtomatika pa bo koristna tudi za njih, saj bodo zaradi boljšega izgorevanja porabili polovico manj kurjave kot doslej.
Program P+R izdelujejo že več let.
Etimoe spada v najvišji kvalitetni razred pisarniškega pohištva.
In mentoricam
Radu Cešnovarju
O nekaterih Ijudehvemozelo malo. Šele, ko se njihova zvezda utrne, začneš iz drobcev, ki jih poznaš, sestavljati njihovo življenje.
Rado se je rodil leta 1 922 v Kostanjevici ob Krki. Kot profesor no trboveljski gimnaziji v letih 1 952 - 1 958 se je poleg vsega z vsem srcem razdajal na področju kulture, ki je z njegovim prihodom ponovno zaživela. Pozneje se je zaposlil na Delavski univerzi kot strokovni sodelavec in nadaljeval s svojimi uspehi. Za kulturno udejstvovanje je prejel tudi prvojunijsko nagrado.
Pred šestnajstimi leti ga je pot pripeljala v Zagorje. Bil je aktiven član sveto KS Jože Marn. Letos pa je minilo 1 2 let, ki jih je kot predsednik Društvo invalidov, preživel z njimi, tudi sam invalid. Njegova zasluga je, do je Društvo invalidov leta 1984 razvilo svoj prapor in leta 1991 odprlo nove klubske prostore, ki so med enimi najlepših v Sloveniji.
Izpeljal je mnogo načrtov, od srečanj med invalidi, raznimi krožki, do nepozabnih izletov. Zadnji je bil v Kostanjevici in ni vedel, do se poslavlja. Morda ni hotel vedeti. Pred njim je bilo še toliko dela, da nase ni utegnil misliti. Bil je skromen človek a hkrati zelo, zelo bogat, saj je vse, kar je potreboval, našel v svoji družini in delu.
Do zadnjega trenutka se je razdajal, nato pa nenadoma in tiho odšel. Ne moremo verjeti, nočemo verjeti!
Toliko je lepih spominov nate, da se bomo še vedno srečevali s Teboj, zato nasvidenje, Rado.
Janez Drolc
Najprijetnejše planinske postojanke
Lani staPlaninska zveza Slovenjie in ČZP Delo že šestič organizirala akcijo zbiranja najprijetnejšega planinskega domovanja. Udeleženci ankete so dajali svoje glasove visokogorskim postojankam. Letos so prejeli skupno 3.029 glasovalnih listkov, na katerih so se glasovalci odločali glede 81 planinskih postojank. Med visokogorskimi planinskimi postojankami so največ glasov dobile Koča na Golici, Češka koča in Roblekov dom na Begunjščici. Zasavska koča na Prehodavcih je na desetem mestu, Planinski dom na Čem šeni ški planini pa na 19-em. Med sredogorskimi planinskimi postojankami so najbolje ocenjeni: Poštarski dom na Vršiču, Etjavčeva koča na Vršiču, Koča na Razor Planini, Planinski dom na Kumu, Planinski dom na Mrzlici itd. Pri lahko dostopnih planinskih postojankah sta na 5. in 6. mestu Planinski dom na Lisci in Planinski dom v Gorah, na 16. mestu pa Dom na Šmohorju.
T. L.
Šolanje planinskih inštruktorjev
Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije organizira v aprilu, maju in juniju tečaj za inštruktorje planinske vzgoje. Kje bo tečaj potekal še ni znano, stroške tečaja pa bo kril organizator. Prijave sprejemajo do 1. marca letos.
Od 15. do 17. marca pa bo v koči pod Raduho republiško izpopolnjevanje planinskih vodnikov v zimskih razmerah. Prijave je treba poslati na PZS do 7. marca letos. Stroške krije matično društvo ali udeleženec sam. Udeležba se upošteva pri registraciji vodnikom kategorije D.
T. L.
Planinska članarina
Letošnje pobiranje članarine seje v vseh planinskih društvih po Sloveniji podaljšalo zaradi nepravočasno natisnjenih znamkic, ki dokazujejo plačano članarino za vse leto. Te znamkice so društva sedaj prejela in so že začela s pobiranjem članarine bodisi pri društvenih članih, ki so pooblaščeni za pobiranje članarine, ali pa na sedežu društev. PD Trbovlje vabi svoje člane, bivše,
sedanje in tudi nove, da svoje članske obveznosti čimprej poravnajo. Društvena pisarna na Ulici 1 .junija 10 je odprta vsak torek in četrtek od
16.30	do 18.30 ure.
T. L.
Zgodovina smučanja
Pred dvemi leti je Smučarsko društvo Trbovlje oblikovalo komisijo, ki je zadolžena za pripravo gradiva za izdajo knjige Zgodovina smučanja v Trbovljah. Zbiranje gradiva se je zelo zavleklo, ker so podatki težko dostopni. Komisija je doslej zbrano gradivo obravnavala na 22-ih sejah. Uredniški odbor vodi dipl. ing. Cveto Majdič, ki je pomembno prispeval k nastajanju knjige. Zbrali so že mnogo fotografij, načrtov, skic, diplom idr. Knjiga bo lahko izšla še letos, če bo le na voljo denar za izdajo in založbo.
T.L.
Konferenca planincev
Planinsko društvo Trbovlje bo imelo svojo letno konferenco v petek,
1.	marca, ob 18. uri v večnamenski dvorani DU Trbovlje. Pregledali bodo opravljeno delo in sprejeli program dela za naslednje obdobje. Dejavnost tegadruštvaje zelo pestra. O svojih aktivnostih in uspehih bodo poročali člani posameznih odsekov.
T. L.
Uspešni plezalci
V soboto, 10. februarja, je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje,Sebastijan Jančič, skupaj z Boštjanom Podgornikom
Predavanje o parku Yosemithe
*. V.\\\\\V.v. v.'Iv.
*edo, 28. februarja, ob 18.
doma organiziralo zelo zanimivo planinsko predavanje. Ob prikazovanju številnih barvnih diapozitivov bo predaval znani alipimst Miha Praprotnik. Govoril bo o ameriško-kntifomijskem parku Vosemithe in o plezanju skupaj
; dreams”. kar pomeni po naše morje sanj. V tej steni sta km prva ponavljal ca plezata sedem
dni.

S SKLAB-om na
•x-x-x-:-x-X'
Roglo
V soboto. 9. marca, organizira SKLAB "Zabavo + sneg a sonce" na Rogli. Odliv financ so prilagodili študent-
2.<X)0,Q0 SIT za Šklabovce in 2.500.00 SIT/a nešklabovec.
Prijavite sc lahko na telefone (pohitite, ker bo navali:
Polona 21-394 Maja 22-936 Mateja 73-507 (popoldan). Za spremembo bo imbn vstati zgodaj, ker bodo odhodi:
glavne avtobusne postaje, iz Trbovelj ob 7.00 uri izpred občine in iz Hrastnika ob 7.30 uri od Riktovega mostu.
iz Bohinjske Bistrice, plezal v Kamniško Savinjskih Alpah. V lepem, vendar vetrovnem vremenu sta preplezala Jugovzhodni greben v južnem pobočju Grintovca. Greben je dolg 200 metrov z naklonom od 40 do 55°. Proti vrhu grebena ju je dohitel Tomaž Humar iz A O Kamnik in vsi trije so nato opravili še zimski pristop na vrh Grintovca (2558 m). Pri sestopu sta se Sebastijan Jančič in Tomaž Humar dogovorila, da bosta v sestopu preplezala še Grapo čez jame. Lotila sta se je v zelo strmem, 60° nagnjenem pobočju. Sestopala sta počasi in previdno. V smeri so bile zelo dobre snežne razmere, na dveh odstavkih pa celo vodeni led. V srednjem delu Grapadoseže 50° naklon, v spodnjem delu pa od 35 do 45°. Plezala sta nenavezana in po 45 minutah sta stala v vznožju 200 metrov dolge Grape. V zadnjih dneh, ko je v gorah pihal razmeroma močan veter in ko so bile temperature krepko pod ničlo, so snežne razmere omogočale odlične, predvsem pa vame vzpone.
Člana AO PD Trbovlje Dušan Košir in Miran Kokalj stav nedeljo, 11. februaija, plezala ledene slapove v Logarski dolini. Najprej sta se lotila ledenega slapa Čaša z oceno VI/ VI+, dolžine 100 metrov z naklonom 90/70 in 95/80°. 2Latem sta plezala še ledeni slap Palenk z oceno III, dolžine 100 metrov in z naklonom od 90 do 45°. V obeh slapovih so bile zelo dobre razmere za plezanje.
Tine Lenarčič
Kulturni večer
Upokojenci - kulturniki izDruštva upokojencev Trbovlje so v februarju pripravili kulturni večer, ki je potekal v petek, 16. februarja, od 17. ure daljevdvoranidomaSvobode. Večer je bil zelo bogat, tako po programu, kot tudi po številu nastopajočih in poslušalcev. V imenu kulturnikov DU Trbovlje je vse prisotne pozdravil Janez Zavolovšek in na kratko spregovoril o pomenu kulture. Program je povezovala Marja Kužnik. Obiskovalci so lahko prisluhnili Moškemu pevskemu zboru DU Trbovlje pod vodstvom Alberta Ivančiča, Ženskemu pevskemu zboru DU Trbovlje pod vodstvomNande Guček in Vokalno instrumentalni skupini, ki jo vodi Anka Grahek. Oba zbora in VIS so zapeli oziroma zaigrali po pet pesmi, Ženski in Moški pevski zbor pa sta
pod vodstvom obeh zborovodij skupaj zapela še tri pesmi. Peli so predvsem narodne, domoljubne in umetne pesmi slovenskih skladateljev. V zloženki, ki so jo ob tej priložnosti pripravili v DU Trbovlje, so kulturne skupine DU poudarile, da namenjajo ta večer sebi in vsem, ki jim je ljuba domača, slovenska pesem. In to so zagotovo dosegli.
T. L.
Kulturno srečanje
13. februarja so se sestali člani Literarnega krožka DU Trbovlje, ki ga vodi Marja Kužnik. Dogovorili so se, da bodo 1. marca dopoldne organizirali kulturno prireditev v večnamenski dvorani v domu DU Trbovlje. Na tej prireditvi bodo nastopile kulturne skupine iz domov starejših iz Izlak, Trbovelj in Šmartna pri Litiji. Nastopih bodo igralci, pevski zbori ter glasbena skupina
-
■z starin časov
Bito je okrog leta 1960, ko so novinarja Zasavskega tednika -
Trbovlje. Novinar, ki seje vabilu odzval, je že precej dolgo čakal v sodnikovi predsobi in se pričel m, glas jeziti nad počasnim /ihliv\,ui|em Sodnik |e in iiirmi.m je hhs.il. -icgml nhi\<> ,ku/i na 1 IM \rala m ickel mrko.
"Tovariš bo čakat, dokler se mibo ljubil, ,, laz imam polno moč in to bi moral tovariš novinar vedeli. Če bi jaz; jutri hotel poklicati tovariša Edvarda Kardelja in se on nebi odzval, imam pravico, da ga dam aretirati in pripeljati Z dvema miličnikoma seo»( Ali se tega zavedate, tovariš novinar?"
Novinar se je pomiril in odgovoril: "Če bi bil jazna vašem mestu, , tovariš sodnik, bi lic dal aretirati tovariša Kardelja, ki je glavni v skupščini LiLI, glavni v ZKI in še bi lahko našteva).1’
spomniti, dati mogel-/
. .. "Gotovo boste storilk kar se vam zdi najbolje. Toda »a ta način
aretirati Kardelja je Zelo rcstto stvaf..."
.VVVVVVV,e^V.V.V.VV:.VVVV.VVV.V.VV.V.V.V.V.,i,J.,,'.'.','.,.'.V.V.'.V.V.V.V.V.,.'.V.’-,.V.V.V.V.V.V.V.V.V,V/.V.V.V.,.V.V.V.V.V.V.V.'.V.
"Toda jaz nisem imel tega namena!1'
‘ In ko bo Trtozvedel, da s,c hord. njegovega »ajbližjcga oziroma njegovo desno roko z dvema miličnikoma pripeljati sem,,."
"Ne, ne!" je kričal sodruk. ves bled od strahu.
m pnioi.il tu, k.u sle im vkli. m naslovil \ed / Rlivit|,i .ueiauiu
l-d\.iidu Kardelju 1
II!!!
Trepetaje je sodnik potegnil novinarja v sobbi ga obsipaval z vsemi vljudnostmi ingnpo takojšnjem zaslišanju pon&io spremil do
Kaj je sodnik napisal v zapisnik o zaslišanju novinarja Zasavskega tednika, se ne ve. Se je pa govorilo pp Zasavju, da je kmalu potem sodnik odšel v Ljubljano na Višje sodišče, novinar pa za urednika Komunista.	......
Z o.-	__
Duo Dom iz Doma Franca Salamona. Pripravili bodo razgovor med nastopajočimi in ter gledalci. Nastopilo bo okrog 40 upokojencev. Člani krožka načrtujejo tudi literarni večer z rojakom Janezom Krajncem iz Kolovrata. Začeli so zbirati različno gradivo za nadaljne publiciranje, organizirati pa bodo tudi zdravstvena, potopisna, planinska in podobna predavanja.
T. L.
VIS na Izlakah
V četrtek, 15. februarjajevDomu oskrbovancev Polde Eberle Jamski na Izlakah gostovala Vokalno instrumentalna skupina iz DU Trbovlje. Oskrbovancem in osebju doma so se predstavili s koncertom narodnih, ponarodehh ter drugih priljubljenih pesmi.
T. L.
Športna tekmovanja
Pred kratkim so se na sedežu DU Trbovlje zbrati predstavniki društev upokojencev iz Zasavja in Posavja. Dogovorih so se glede izvedbe športnih tekmovanj upokojencev v šahu, streljanju, kegljanju, balinanju in ribolovu. Med seboj sebodopomeri-le športne ekipe DU iz Brežic, Kr škega, Senovega, Sevnice, Radeč, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije.
T.L.
Izlet upokojencev
Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje je v četrtek, 15. februarja, organizirala skupinski izlet po trboveljski okohei. Ob 8. uri so se zbrati pri Terezija rovu, nato pa so odšh čez Nežo, Žrebljev hrib in Katarino do Jagra na Podmeji, kjer so se okrepčati. Domov so se vrnili v zgodnjih popoldanskih urah.
T. L.
Pustna zabava
Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje je tudi letos, tako kot že več let doslej, pri pravila pustno zabavo. Zbrati so se v torek, 20. februarja, v prostorih Partizana v Trbovljah. Tokrat so se udeleženci številnih planinskih izletov sestati na drugačnem srečanju, kjer ni manjkalo norčavih iger, dobre volje in smeha. Najboljše maske so tudi nagraditi.
T. L.
Na Jelenkovo peč
Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovljebo naslednji skupinski izlet organizirala v četrtek, 29. februarja. Odpraviti se bodo na Jelenkovo peč. Odhod bo od doma Svobode, postanek pa bo predvidoma pri Jagru na Podmeji. Izletnike bo vodil Vinko Pfeifer ob sodelovanju še drugih usposobljenih planincev.
T. L.
Jesenski listi in Slavčki
...Tako smo v mesecu novembru 1995 ustanoviti v Domu starejših Hrastnik dve skupini starih za samopomoč. Voditeljice smo se dogovorile za način dela: naredile smo okvirni načrt tem za prva dva meseca, se podrobno seznanile s praviti dela za skupino in se dogovo-rilie za nadaljne medsebojno sodelovanje, ki bo služilo izmenjavi izkušenj, vrednotenju opravljenega dela in iskanju novih idej.
Skupino v 1.nadstropju doma vodimo: Kristina, Lea in jaz. Tej skupini seje pridružilo še nekaj stanovalk iz 4.nadstropja. Skupina si je nadela ime JESENSKI LISTI (jesen kot obdobje življenja, tisti ponazarjajo različnost ljudi, ki pa imajo seveda dosti skupnega). Skupina se sestaja ob petkih.
Drugo skupino vodiva: Mehta in jaz. Skupina si je nadela ime SLAVČKI. V njej so stanovalci 2. itt 3. nadstropja. Predlog za ime je nastal ob misli, da se bo v skupini tudi pelo. Sestaja se ob torkih. Vedno bo ostal v spominu vtis prvega srečanja: namenih smo ga seznanjanju, osnovna tema je bila: kdo si, kako ti je ime, kje si dobil svoje ime. Kohko zanimivega smo izvedeti pri tem, besede so lepo tekle in obhkovale zgodbe. Nihče ni bil v zadregi spregovoriti.
Naše sestajanje je redno. Ob koncu se dogovorimo za prihodnjo temo...
Jasna Rižner Kosm, socialna delavka (iz glasila Jesenski utrinki)
č- .......	...-	--------^
Ttssfsn'
Moška stvar
In on je moški, ki bi ga želela (?!) vsaka ženska. Dela v tovarni, je nemaren, ga rad da na zob, po jedi pa si mastne prste najraje obriše v prt. Ljubši mu je Playboy od njenih romantičnih pesmi. Za nobeno ceno se ne bi toliko ponižal, da bi delal pod njenim vodstvom, pa čeprav bi zaslužil dvakrat več kot sicer.
Oba sta samska, a nočeta biti več. Spoznavatase. Ona odkrito, žensko, on vzvišeno, moško. "Pravi moški ima vedno več želez v ognju," laže. Konec koncev je še vedno sam. Onaje zaupljiva, onpravnič. "Nikar me ne pozdravljal na ulici, bo še kdo izvedel," se razburja. Ona ponižna, on zaničevalen. "S tako grdo babo, kot si, se še nisem spečal," reče, ko mu izpove svojo ljubezen.
Hvala bogu, da ima onapsa. Tako postane ubogi mešanec predmet prepira. Oto ji očita, daje pes tisti,ki mu ne dovoli zbližanja z njo. Blokada je v njem, a nima dovolj moškosti, pa čeprav jo tako rad razglaša naokrog, da bi mogel biti odkrit.
Večni prepad med moško in žensko platjo, ki sev predstavi samo še potencira. Ekstrema, ki se zbližujeta in oddaljujeta, se učita razumeti drug drugega, pa vsakič udarita mimo.
Ženski del publike sije na koncu morda oddahnil, ker Ota že lepo večnost ni bilo na spregled in je bilo tako 'naivni' ženskici marsikaj prihranjenega. Moški so najbrž sklenili, da takšni pa že niso, čeprav so tu in tam zaznali kakšno podobnost. Navsezadnje sta Vidmarjeva in Veselko na odru lepo odigrala zrcalo, v katerem smo se lahko (zgroženi?!) na vsake toliko prepoznali.
Zanimivo, pestro, duhovito, ganlj i vo. Š lo j e za stvar, ki j i pravimo omejen razum, poln predsodkov. Intuitivna ženska narava se težko bojuje zoper njo. Ob poudarjanju, da gre za striktno moško stvar, pa tiste 'moške stvari' navkljub namigovanju vendarle med predstavo ni bilo na spregled.
Tatjana Polanc
Parnasova pota
Franci Lakovič
Balada o mostu
Stopil fantič je na most, tam j e srečal belo kost; ta mu reklaje: "Postoj, hodil si dovolj nocoj.
Vzemi vsaj za dlan prsti, z njo narahlo me prekrij, da se skrila bom v zemljo, da zveri me ne požro."
Seje rekla bela kost:
"Če prestopil ta boš most, to tvoj zadnji bo korak, meni boš postal enak!"
Ni zagrebel fant kosti, rekel je, da se mudi, in je šel na drugo stran, predenje zazoril dan.
Ko je sonce zjutraj vzšlo, grelo mrtvo je telo; fant. kije prestopil most, sam postal je bela kost.
Igralca Maja Vidmar in Borut Veselko sta 16. februarja predstavila zagorski publiki predstavo, s katero sta leta 1989 diplomirala na AGFRT. In komedija Franza Xaverja Kroetza Moška stvarjo v dvorano privabila nemalo gledalcev.
Igra o ženski, moškem in psu, pravzaprav. Ona je samostojna, ambiciozna ženska. Čeprav je mesarica, ni možača. Je tipična ženska današnjega dne. Uspeva v moškem poklicu. Namesto velikih jošk in vabljive riti, razkazuj e svojo bistrost. Todaali je to dovolj? Svoje življenje vsak večer izliva v dnevnik. Morda ne redno, toda ko spozna Njega z veliko začetnico, pa zagotovo vsak večer.
NAGRADNA
IGRA
Brez uvoda. Kotstrelazjasneganeba Mordaleopravičilo.kerteganismostorili ževprejšnjištevilki.
AntonioBanderas, odkritješpanskega režiserj a Pedra Al modovarj a, j e igral, igra ali bo v kratkem igral v filmih: Desperado, Profesionalec, Intervju z vampirjem, Philadelphia, E vita, Štiri sobe,... Nagradno vprašanje je od vas zahtevalo, da nam postrežete z vsaj tremi odgovori.
• Presenetil iste. V uredništvojeprišlo cel kup dopisnic. In potemsmo žrebali, z zaprtimi očmi, se razume.
Srečneži so naslednji:
Špela Ledinek, Itmica 12, Hrastnik, Boštjan Mur, Boben 33, Hrastnik in Sebastjan Zupan, Ulica talcev la, Zagorje.
Nagrajenci boste prejeli po pošti marčevski filmski spored tistega kina, katerega nagrado ste prejeli, plus dve vstopnici. Tako si boste lahko enkrat v marcu brezplačnoogledali katerikoli film, skupaj ssvojimspremljevalcemoziroma spremljevalko. Obilo užitkov!
T.P.

Knjižne novosti
1 B>*ik: Moj. -r-o-,. z Ijndini; 2. Mr K„,U,,,ic r„ MoMC,

Čebelarjeva opravil«; 4. Kakovost življenja v Sloveniji;
Njegov dati; 7. Bizjak: Uspešno vodenji podjetju S. Peppcr: Prešano cvetje; 9. Novak; šola
o klimukteriju: 5. Kirurgija: 6.
K-dU-ubv-k........k*; 7
Potočnik: Hmelj,uk - način življenja; Si Palčič: Pravljica o: Hotku: 9. Kolenc Kum Matko: 10- Odziv družbe na probleme
^onoL,
Hrastnik: P Partljič: Starec
situ 3. Pivehi: Projekt človek: 4 A»Sle-„a m poslovno uspešne; S Nemščina za poslovno uspešne; 6. Ca,por: Hrana - čudežno zdravdo: 7
S. Ivanuša: Kaj mora,n vodeno osebnem računalniku; 9. Komad: Pest,.odi. ubijalci
ZABEL
ezeti
Hrastnik
Ljubezenski notes so imeli Hrastničani v okviru gledališkega abonmaja v petek, 16. februarja. Jean Claude Carrierjev komediji prikazal uspešnega poslovneža, samca, ki si svoje ljubezenske noči beleži v poseben zvezek. Zaplete povzroči mlada in privlačna obiskovalka, ki seje zmotila v hišni številki. Nikakor seje ne more znebiti, nazadnje pa jo celo vzljubi. V režiji Marjana Bevka sta v komediji nastopila Iztok Valič in Alenka Vidrih.
F. M.
Zagorje
Ura pravljic za najmlajše od 4. do 9. leta bo v knjižnici Zagorje v četrtek, 29. februarja ob 17.30 uri.
Klic narave (Ace Ventura), komedija režisetja Steva Oedekerka je bil v okviru filmskega gledališče na sporedu v torek, 20. februaija. Ace Ventura, skratka, ki s svojimi burkami postavlja na glavo tako pozitivce, ko se ne ozira na nikakršno spodobnost kot negativce pod krinko pač, če je vredno spoštovati oblast. Uživanje v življenju ima s tem pač toliko, kolikorpustni torek s smehom.
P.R.
Trbovlje
Kulturni večer bo v petek, 23. februarja ob 19. uri v domu Svobode v zgornjih Trbovljah, na katerem se bodo predstavile na na akademiji vse sekcije KD Svoboda. Do nedavnega je bilo to KD Svoboda 2. Nastopil bo Mešani pevski zbor, MGL, instrumentalno vokalni ansambel in še kdo. S tem nastopom bodo kulturniki Svobode počastili tudi slovenski kulturni praznik.
Tečaj lončarstva, ki so ga tečajniki obiskovali v prostorih Društva revirskih likovnikov Relik Trbovlje v DD Trbovlje, je na ogled postavil svoje izdelke v mah galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v prvi polovici februarja letos. Videti je
bilo marsikaj, od malih do večjih posod in vrčev, pa vse do raznih figur. Tečaj je obiskovalo 10 tečajnikov. 7. februarja pa seje pod vodstvom Borisa Cestnika znova začel enak tečaj lončarstva v istih prostorih in v enaki organizaciji. Del tečajnikov obiskuje nadaljevalni tečaj,ko so uspešno opravili prvega, del tečajnikov pa obiskuje začetniški del. V teh tečajih se udeleženci usposobijo oblikovati glino ročno in na lončarskem vretenu. To tudi glazirajo in žgejo v plinski peči. Tečaj poteka od 18. do 21. ure ob torkih, sredah, četrtkih in petkih. Za kritje stroškov nabave materiala prispevajo tečajniki dogovorjeni prispevek.
Knjižne novosti, enodnevna razstava KD Svoboda, je bila pri-pravjena v ponedeljek, 12. februarja v avli doma Svobode v zgornjih Trbovljah. Razstavo je pripravila knjižničarka Štefi Šuštar ob sodelovanju Knjižnice T. Seliškarja Trbovlje. Ob otvoritvi razstave je navzoče pozdravila Mateja Grošelj, sledil je njen razgovor s Štefi Šuštar o knjižnici, knjižnih novostih, možnostih nakupa novih knjih in še o čem. Tudi članica MGL Svobode je z recitacijo o pomenu knjige v našem času je kulturno obarvala večer. Navzoči so se pohvalno izrazih o tej predstavitvi knjižnih novosti.
Relik je v času od 19. do 24. februarja v svojih društvenih prostorih v DD Trbovlje organiziral lončarski tečaj za šolarje, ki jih to zanima. Vodi ga Boris Cestnik. Tečajniki oblikujejo glino ročno in na lončarskem vretenu. Za nabavo gline, glazure in žganja so nekaj prispevali tudi sami.
Ura pravljic v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah je bila v torek, 20. februarja. Mladi poslušalci, od 4. do 10. leta starosti so tokrat poslušali slovenske ljudske pravljice.
Štajerc u Lublan', dramska igra režiserja Toneta Partljiča, bo z Mestnim gledališčem ljubljanskem
gostovala v okviru 3. gledališke abonmajske predstave. V četrtek, 29. februarja ob 19.30, bodo gostje na odru DD Trbovlje zabavah tako abonente večernega abonmaja kot ostale obiskovalce.
Štajerca u Lublan' je režiral Tone Partljič.
T.L.
Popravek
Na otvoritvi razstave Severine Šprogar Trošt, ki je bila 8. februarja v avli doma Svobode v Trbovljah, je sodeloval pevski zbor Svoboda in ne mešani pevski zbor Slavček, kot se nam je zapisalo. Za napako se opravičujemo.


NOGOMET
Zmanjkalo moči
Rudar - Sloga 0:3 (0:1)
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 100, sodnik Drnovšek - (Trbovlje), strelci: 0:1 Bečiri (23), 0:2 Miserdovski (80), 0:3 Nuhiu (85).
Rudar: Dizdarevič (G.Ranzin-ger), Kirbiš, Jorgovan, Breznikar, Žibret, Zaimovič (Brundič), Alič, Sotenšek, Holešek, Tutič, Borštnar.
Sloga:	Lipovski, Petkov,
Čulakovič, Demjanski, H.Beganovič, Alili, Kolašinac, F.Beganovič, Šabani, Janevski, Bečiri. Igrali so še: Hajdarpašič, Jovanovič, Tasev, Alomerovič, Stankovski, Nuhiu, Imer, Miserdovski, Tuna.
Gostje iz Skopja, podprvaki jesenskegl dela makedonske prve lige, so se predstavili v lepi luči, čeprav so dan kasneje z Olimpijo izgubili s 5:1. Tehnično boljši in fizično bolje pripravljeni Makedonci bi bili na boljšem igrišču, kot je bil zasneženi Rudarjev travnik, bržčas še uspešnejši. V prvem delu je igra v glavnem potekala med obema kazenskima prostoroma, edini zadetek pa je po globinski podaji Šabanija dosegel Bečiri, ki je bil hitrejši od "knapov". U nadaljevanju so gostje po številnih menjavah igrali še bolje. Njihovi rezervni igralci so več tekli in si ob utrujenih Trboveljčanih, ki so imeli samo dve menjavi, pripravili vrsto priložnosti. Najprej je Rudarjevo mrežo nekajkrat z odličnimi posredovanji rešil vratar Gorazd Ranzinger, v zaključku tekme pa so makedonski nogometaši dosegli še dva zadetka. Najprej je bil po prodoru Taseva in napaki znova
nezanesljive domače obrambe uspešen Miserdovski, nato pa je Stankovski ušel Trboveljčanom po drugi strani, Nuhiu pa je z močnim volejem meril pod prečko in postavil končnih 3:0 za eno najboljših makedonskih ekip. Pretekli teden so Trboveljčani igrali še z Litijo in zmagali z 2:1. Gola sta dosegla Borštnar in Holešek, za tretjeligaša pa je bil uspešen Uršič.
S. F.
V	treh tekmah dve zmagi
Zagorje - Nogometaši Zagorja nadaljujejo s serijo prijateljskih tekem. Najprej so prejšnji teden, v sredo premagali Vransko z 1:0. Edini zadetek na tekmi je dosegel Tadej Grčar z 11.-metrovke.
V	soboto je nato sledila dolga pot na Primorsko, kjer so odigrali prijateljsko tekmo z Gažonom, primorskim nižjeligašem. V postavi Hace, Kurež A., Buovski, Kranjc, Uranič, Kovač, Šink, Hadžič, Rižner, Grden, Grčar (igrali so še: Ibrič, Kurež M., Mehič, Guna, Stariha, Drečnik, Judež, Borštnar in Bantan), so Zagorjani brez težav z 2:0 ugnali Primorce. Tekma j e bila odigrana na travnati površini, ne na snegu, zato so imeli "rumeni" priložnost, da se naigrajo in dosežejo še več zadetkov, a so jih v tem preprečevali domačini z izredno borbeno in grobo igro in pa neravno igrišče. Da bodo Zagorjani narekovali tempo, je bilo jasno že v 4. minuti, ko je prvi zadetek dosegel Šink.
V	drugem polčasu vsekakor velja omeniti 68. minuto, ko je sodnik zaradi ugovarjanja izključil Guno, kije izgubil živce, potem ko je dobil nekaj namernih udarcev, tudi brez žoge. V isti minuti se je poškodba kolena obnovila Starihi, ki ni mogel nadaljevati srečanja, zato je namesto njega v igro vstopil kar vratar Bantan. Piko na i pa je tri minute
pred koncem postavil Mehič in z zadetkom postavil končni izid 2:0.
Dan kasneje, torej v nedeljo so Zagorjani odigrali prijateljsko tekmo z prvoligašem Rudarjem iz Velenja. Na težkem, poledenelem igrišču, se zagorski nogometaši niso najbolje znašli in izgubili z 2:0, pri čemer je treba dodati, da so prvi zadetek dobili v 44. minuti iz nepravično dosojene ll.-metrovke. TrenerDanilo Bantan je bil zadovoljen z igro svojih varovancev, predvsem to velja za drugi polčas.
Naslednje tekme bodo Zagorjani odigrali takole. V torek so že odigrali tekmo z Domžalami, v soboto s Triglavom in v nedeljo z Galebom. Vse tekme bodo v gosteh.
V	teh dneh pa je prišla zanimiva ponudba Publikuma. Celjani so predlagali, da bi Zagorjani namesto srečanja z Radečami, ko bi bili sicer v 3. krogu prosti, odigrali prijateljsko tekmo v Zagorju. Vsekakor se nam tako v spomladanskem delu prvenstva obeta vsaj en prvoligaški nastop v Zagorju.
P.M.
ROKOMET
Različna polčasa
Rudis Rudar - Gorenje 22:21 (14:7)
Trbovlje, dvorana OS, gledalcev 800, sodnika Čeak (Ljubljana) in Babič (Domžale).
Rudis Rudar:	Lipovšek,
Podbregar 7, Gričar, Vrbnjak 1, Kosec 1, Senčar 3, Čop 5, Voglar 3, Drobnič, Teržan 2, Šikovec, Randželovič.
Gorenje: An Žič, Čater 3, Krejan, Ocvirk 3, Ojsteršek, Plaskan 5, Kimčenko 1, Meolic, Semerdijev 6, Cvetko, Ilič 3, Lapajne.
V	srečanju z dvema različnima deloma so Trboveljčani zasluženo osvojili obe točki, saj so vodili vseh 60 minut. V igri Rudis Rudarja se je zelo poznalo, da je po uspešni rehabilitaciji znova zaigral poškodovani Čop. Domačini so si že v prvih 10 minutah priigrali štiri zadetke naskoka (6:2), prednost pa so nato še povišali, tako da so tik pred odmorom vodili s 14:6. V prvem delu je odlično delovala obramba, napad j e bil učinkovit, posebej dobro pa so se "rudarji" znašli v protinapadih, v katerih je blestel novi mladinski državni reprezentant Podbregar. V drugem polčasu so Jekoševi varovanci močno popustih. Do izraza je prišel večji izbor kakovostnih igralcev v moštvu Gorenja, saj so morali gostitelji celo tekmo odigrati z osmimi rokometaši. Za nameček sta se v nadaljevanju poškodovala Teržan in Senčar, ki pa je vendarle stisnil zobe in se kljub
bolečinam vrnil v igro. Velenjčani so z boljšo igro in izvrstnimi obrambami Lapajneta vztrajno nižali zaostanek in se v končnici tekme približali na 20:19 in 21:20, po zlata vrednem zadetku pogumnega Podbregarja z devetih metrov pa so znižali tudi na 22:21. Končnica tekme je bila nadvse dramatična. Čop je najprej napravil korake, Plaskan na srečo v protinapadu zgrešil z levega krila, nato pa so tik pred koncem Trboveljčani nespretno izgubili še eno žogo, vendar se je Kosec pravočasno vrnil na svojo polovico, prestregel podajo in s tem preprečil izenačenje. Rudis Rudar je tako dosegel nadvse pomembno zmago in obdržal možnosti za obstanek v ligi brez play-outa. V soboto Trboveljčane čaka nova zahtevna preizkušnja, saj bodo gostovali pri neposrednem tekmecu za 8. mesto v Trebnjem.
S. F.
Katastrofa
Prevent-Inženiring Šarbek 35:19 (12:9)
Litija, športna dvorana, gledalcev 1000, sodnika Romih in Nikolič (oba Krško).
Prevent: Pušnik, Franc 4, Levec 1, Bari 2, Ošap 1, Strigel, Mauc 5, Leskovšek 4, Maksič 12, Doberšek 1, Gologranc 5, Matovič.
Inženiring: Jere, Papež 2, Bilbija 4, T. Kogovšek, B. Kogovšek 3, Gorišek, Gradišek 2, Lubej 1, Sotenšek. Dobravec 2, Privšek 5, Ulčar.
Nov visok poraz litijske ekipe, ki s tem postaja najresnejši kandidat za zadnje mesto play-offa. Le Privšek si zasluži omembo za svoj nastop, ostali pa igrajo pod svojimi zmožnostmi. Zanalašč ali ne znajo več igrati, pa je drugo vprašanje. Kajti očitno je, da v klubu nekaj ne "Štirna". V L polčasu so Šarbki nekako še igrali, v drugem delu pa je bila na igrišču le ena ekipa in sicer Prevent, ki je ob strelsko razpoloženem Maksiču polnila litijsko mrežo brez milosti.
S. K.
Vse boljši Dolani
Dol - Radeče papir 27:21 (14:10)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 450, sodnika Nojič (Ptuj) in Glažar (Maribor).
Dol: Sikošek, Hribar, Maček 7, Krajnc, Sedeljšak, Plevnik 4, Kolar 4, Raušl 8. Moljk 4, Pavlič, Šterbucl, Selak.
Radeče: Lesjak, Rak, Potočnik 2, Doberšek 7, Česnik, Rizmal 3, Kolander, Robida, Oblak 6, Zupančič, Sotlar 3, Mitič.

V	derbiju 15. kola vzhodne skupine 2. lige so Dolani pred prepolno dvorano po zanimivi in razburljivi igri v pravem športnem vzdušju, premagali vodečeRadečane in se jim na ta način oddolžili za poraz v 1. delu prvenstva. Začetek je pripadel gostom, ki so izkoristili nekoliko zmedenosti gostiteljev, tako da so imeli rezultatsko prednost do 2:3. Nato je sledilo obdobje uraganske igre varovancev trenerja Anderluha, ki so z delnim izidom 8:0 prešli v zanesljivo vodstvo 10:3.
V	finišu so nekoliko popustili, kar so Radečani izkoristili in znižali ob polčasu na 14:10. Uvodne minute nadaljevanja so minile v izenačeni igri, Radečani pa so nevarno zagrozili in se dvakrat zapored približali na zaostanek dveh golov. Deloma zaradi lastnih slabosti, še bolj pa zaradi izvrstnega Sikoška, kaj več niso uspeli storiti. Dolani so namreč znova prevzeli vse niti igre v svoje roke. Sledilo je 5 njihovih zaporednih golov in zmagovalec je bil odločen.
V	finišu sta razpoložena Raušl in Maček le še dodala piko na i zasluženi zmagi Dolanov in drugem zaporednem porazu Radečanov.
Pri zmagovalcih praktično ni bilo slabega moža.'Vsi po vrsti, ki so stopili na parket, so po svojih močeh prispevali k zmagi. Imeli smo celo občutek, da je v igri Dolanov še precej skrite rezerve. Radečanom se očitno pozna odsotnost poškodovanih igralcev, zlasti Papeža, vendar je očitno, da tokrat niso bili najbolj razpoloženi in daje za zmago proti ekipi, kot so trenutno Dolani, potrebno pokazati kaj več, kot pa so prikazali tokrat.
J.P.
KOŠARKA
Lepe možnosti
Celje - Zagorje 93:117 (47:57)
Celja, dvorana tehničnega centra, gledalcev 50, sodnika Krautliaker in Plut (oba LJ).
Celje: Greg 10, Grahovec 34, Kitek 3, Jesenek 7, Strašek 24, Dakovič 3, Gombač 4, Hochkraut 2.
Zagorje: Draževič 28, Galič 21, Rojko 15, Mlakar 4, Čop, Koren 45, Poznič, Kranjc 2, Javoršek 2.
V	2. kolu razigravanja v A2 SKL sta se pomerila Celje in Zagoije. Obe moštvi se dobro poznata, tako ni bilo pričakovati kakšnega taktiziranja. Poleg vsega je Celje nastopilo še precej pomlajeno. Zagorjani so tekmo vzeli resno in hitro povedli za osem točk. Ko so jih pričeli podcenjevati, so Celjani s hitrimi protinapadi dosegali nove točke. V 9. minuti tekme je moral izigreDarko Jesenek, najboljši domači igralec, zaradi pete osebne napake. V
nadaljevanju se je razlika v kakovosti samo še stopnjevala. Domačini imajo dobro odliko, da se kljub visoki razliki ne predajo, čakajo na najbolj ugoden trenutek, da presenetijo nasprotnika. Vendar so si s čvrsto igro nabrali precejšnje število osebnih napak in njihova ladja seje potopila. Športno so prenesli poraz in upajo, da se bo delo z mladimi obrestovalo pod novim vodstvom.
D. G.
Tekma izgubljena v 38. minuti
Republika - Iskra Litus 89:81 (42:47)
Postojna, športna dvorana, gledalcev 400, sodnika Ko vačič (KR) 'in Kavčič (LJ).
Republika: Devetak, Lenassi 10, Petrovič 9, Prevodnik 22, Čižmič 29, Žakelj, Zgonc, Likar 3, Strle 14, Mejak 2.
Iskra Litus: Kandžič 19, Bassin 9, Japič, Peterlin 9, Ivanovič 20, Jovičič, Peršič, Vulič 19, Bošnjak, Stojakovič, Šetina 5, Šiško.
Postojnčani, kot bi hoteli tekmo odločiti že v prvem polčasu, so silovito začeli, kar pove tudi rezultat. V četrti minuti srečanja so vodili z 11:5 in v 12. po dveh zaporednih trojkah s 32:20. Toda Lilijani, kot več tekem nazaj se niso predali. V 18. minuti tekme so rezultat prvič obrnili v svojo korist (37:38) in v zadnjih minutah prvega dela s košem Peterlina in trojko Bassina v zadnji sekundi prvega polčasa iz sredine igrišča odšli na odmor.
Lilijani so z odlično igro nadaljevali tudi v dmgem polčasu, vodili so s 15 točkami naskoka (54:69) in vsi, ki so tekmo gledali, so bili prepričani v zmago gostov. A so se zmotili. Domačini, kot bi se prebudili, so z odlično igro Čiž.miča in Prevodnika do konca tekme do vrha napolnili litijski koš in izredno dragoceni točki sta na razočaranje vseh ostali v Postojni.
K.Š.
Druga zaporedna zmaga
GD Hrastnik-Tolmin 99:79 (45:39)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 150, sodnika Jager (Sl. Konjice) in Štruklec (Polzela).
GD: Štefane, Durmiševišč, Deželak 4, Lapornik 20, Kellner 16, Baloh 18, Golotič 2, Lazar 2, Leskovar 26, Majes, Isoski 11.
Tolmin: Rutar, Pirih, Rejec 13, Šlulc 15, Balažič 2, Uršič, Vovk 23, Sovdat 4, Leban 7, Se. Mavrič, St. Mavrič 15.
V 2. kolu razigravanja B lige za razvrstitev od 11. do 20. mesta so košarkarji hrastniške Gradbene
dejavnosti dosegli drugo zaporedno zmago, potem ko so brez posebnih težav premagali ekipo iz Tolmina. Gostitelji so zamudili priložnost, da bi goste odpravili s še občutnejšo razliko. Po začetnem vodstvu so namreč povsem ppopustili, tako, da so gostje prek veterana Mavriča njihovo prednost domala povsem izničili. Tudi uvodne minule nadaljevanja niso prinesle željene prednosti. Bolj ko se je približevala konec tekme, vse bolj je igra hrastničanov postajala zanesljivejša, tako, daje v finišu tekme dal trener Deželak priložnost igrati nekaterim igralcem s klopi, ki pa so visoko prednost znali ubraniti in na koncu zanesljivo zmagah.
J. P.
KEGLJANJE
Stoklas spet izvrsten
Dadas Rudar - Hidro 5:3 (5278:5238)
Gantar - Jeršc 885:867, Golič -Pogačnik 867:897, Mažgon -Vengust 935:905, Hribar -Giacomelli 834:870, Goljuf -Kernič 811:868, Stoklas - Kos 946:831.
Trboveljčani so celo nekoliko težje od pričakovanj dosegli zmago z ekipo iz Medvod in se utrdili na 4. mestu prvoligaške lestvice. Srečanje je znova odločil reprezentančni kandidat Uroš Stoklas, ki je podrl kar 946 kegljev, svojega tekmeca pa premagal kar za 115 kegljev. Posamični zmagi sta prispevala še Marjan Gantar in Mirko Mažgon, z igro pa sta to pot razočarala izkušena Bogdan Hribar in Oto Goljuf.
S. F.
Odločil zadnji par
Rudar - Korotan 5:3 (2446:2403)
Hočevar - Sabljar 417:425, Mlakar - Saberčnik 379:392, Tušek - Laznik 411:384, Sobočan -Verbole 418:421, Burja - Fink 421:403, Podlesnik - Žagar 400:378.
Srečanje za za domače igralke ni najbolje pričelo. Korošice so namreč presenetile z izvrstno igro in po nastopu štirih kegljavk vodile s 3:1. Na srečo je bila zmaga Sonje Tušek dovolj visoka, da so imele "rudarke" minimalno prednost v ekipni konkurenci. Tekmo je tako odločil zadnji par v katerem pa sta Saša Burja in Nina Podlesnik gladko opravili s tekmicami in prinesle zmago s katero so se Trboveljčanke prebile na 5. mesto v prvoligaški druščini.
S. F.
Rekordna zmaga EHA
EHO Hrastnik-Kočevje 8:0 (5324:4902)
Duh-Sevnšek 867:816, Tomše-Levstik 899:792, J. Drame-Novak 911:793, Šeško-Pajnič 901:817.
Kegljači hrastniškega EHA so v 14. kolu 2. državne lige dosegli novo rekordno zmago, potem ko so na kegljišču Rudarja v Trbovljah z razliko 420 kegljev premagali ekipo Kočevja. Podatek, daje bil najslabši posamični dosežek igralca EHA kar 865 kegljev, pove, kako dobro so tokrat nastopili Hrastničani. S takšnim dosežkom na trboveljskem kegljišču bi premagali tudi večino prvoligaških ekip.
J.P.
Pomembna zmaga litijskih kegljačev
Litija-Slovan 6:2 (5128:4966)
PS!C
Novak-Martinčič 901:788, Jerič-Gostinčar 815:844, Šijakovič-Brzovič 829:814, Lebeničnik-Janša 870:823, Tkavc-Skubic 851:826, 1‘oglajcn-llnikar 862:871.
Litijski kegljači so po dveh dokaj visokih porazih, resda na gostovanjih, tokrat doma premagali Slovan in ostajajo še naprej na prvem mestu. Tokratno srečanje je bilo pomembno, če pa hočejo osvojiti 1. mesto, morajo doma pač zmagovati na vseh tekmah, z gostovanja pa prinesti vsaj točko, če ne celo dve. Tokrat je izvrstno metal Novak, "najslabši" met pri domačih pa je po dolgem času imel kapetan Jerič. V naslednjem krogu igrajo Lilijani v Ankaranu proti Adrii Conventu.
S. K.
KARATE
Uspešni Lilijani
Litija - V Litiji obstaja poleg drugih športov tudi redna vadba tradicionalnega karateja. Treningi potekajo v okviru Karate kluba Mladina iz Škofje Loke, sekcija Litija. Ravno tako potekajo tekmovanja v okyiru državnega prvenstva kakor tudi razni domači in mednarodni turnirji. Za vse, ki tega niste vedeli, naj povemo, da so treningi vsak ponedeljek in četrtek na OŠ Dobrava. Tekmovanj se redno udeležejo tudi litijski tekmovalci ter dosegajo vidne uspehe.
Tako je bil v soboto, 10. februarja velik mednarodni turnir na Vrhniki v organizaciji tamkajšnjega kluba. Turnir je tradicionalen in je vsako leto vpočastitevkulturnega praznika. V močni konkurenci vseh slovenskih in tujih klubov je sodelovala tudi ekipa iz Litije ter dosegla naslednje uspehe: - v kategoriji dečki, roj. 1. '87, je prvo mesto in zlato medaljo osvojil Ilavid Jakopič, 3. mesto Tilen Štrus in 4. mesto Aleš Gabrovec; - v kategoriji deklic, roj.l. '88 je prvo mesto in zlato medaljo osvojila Manca Vidmar.
S. K.
ALPINIZEM
Košir 7. v Bohinju
Trbovlje - Član alpinističnega odseka planinskega dmštva Trbovlje Dušan Košir je nastopil na tekmovanju v plezanju ledenih slapov. Pod skalco v Bohinju se je zbralo 19 tekmovalcev, od tega 3 ženske. Bohinjci so letos takšno tekmo pripravili že četrtič zapored, odslej pa bo ta preizkušnja namenjena ponesrečenemu alpinistu Slavku Svetičiču. Nastopajoči so morali najprej preplezati 50-metrski slap v celoti. Koširje zanj potreboval dobrih 5 minut in je dosegel 4. rezultat predtekmovanja. Najboljših osem se
je nato pomerilo na krajši razdalji in sicer po sistemu na izpadanje. Trboveljski alpinist je imel v prvem nastopu precej smole, saj je padel in dobil 30 sekund pribitka, ki ga v dmgem nastopu, ko so tekmovalci zamenjali progi, ni mogel nadomestiti. Na koncu mu je tako pripradlo 7. mesto, kar je najboljši dosežek na tem tekmovanju, saj seje letos prvič uvrstil v zaključni del. Zmaga je sicer pripadla Ljubljančanju Pavletu Kozjeku, drugi je bil Marko Čar iz Žirov, tretji pa Viki Mlinar iz Rifnika.
Dodajmo še, da Košir znova načrtuje daljšo odpravo. Potem, ko seje lani mudil v Andih, se bo oktobra letos bo vsej verjetnosti podal v Himalajo. Seveda, če bo zbral dovolj pokroviteljev (beri denatja).
S. F.
PIKADO
Derbi Litijanom
Trbovlje - Derbi 15. kroga zasavske lige v elektronskem pikadu je pripradel litijskemu Jolly baru. ki je v Trbovljah ugnal domačo Okrepčevalnico Zupan z 10:6. Posebna zanimivost tega kroga je tudi v tem, da je pivi točki osvojila simpatična ekipa Jevnice, ki je premagala Gambrinus z 9:7. Ostali izidi: Amadeus - Rajka 12:4, Condor
-	Bar 91 15:1, Mane bar - Viktorija 8:8 in Mojčin hram - Čipo 10:6. Na lestvici še naprej vodi Mojčin hram (28 točk) pred Condorjem in Jolly barom (oba po 21). Sledijo: Okprečevalnica Zupan (18). Okprečevalnica Viktorija, Bar91 (po 16), Gostišče Rajka, Amadeus (po 14), Gambrinus (11), Čipo (8). Mane bar (7) in Jevnica (2).
Naslednji krog bo danes (četrtek) ob 18. uri, pari pa so naslednji: Rajka
-	Zupan, Jolly bar - Jevnica,
Gambrinus - Mojčin hram, Čipo -Mane bar, Viktorija - Condor in Bar 91 - Amadeus.
S. F.
MALI NOGOMET Trgovina Mojca zasluženo
Litija - Končano je še zadnje dejanje občinske lige malega nogometa v organizaciji Okrepčevalnice V&R iz Litije. Prav v zadnjih srečanjih se je tudi oblikoval končni vrstni red, saj so ekipe kot "nagrado" za prvi del s seboj prinesle 3, 2, in 0 točk. Zasluženo je prvo mesto osvojila ekipa Trgovine Mojca, ki je morala premagati Dolino. To ji je uspelo, kljub obilici priložnosti slednjih, ki pa jih niso izkoristili. Na ugoden razplet so računali tudi "izolateiji", ki so kot okrepitev pripeljali celo Domadenika, nekoč igralca SCT Olimpije, a se jim ni izšlo. Brez točk v finalni skupini so ostali Veterani NK Litije, ki pa bi z malo več moči lahko pripravili tudi še kakšno presenečenje, ki so ga pravzaprav že storili z uveljavitvijo med štiri. V vseh srečanjih so bili enakovredni nasprotniki vsaj dve tretjini tekme, a na koncu popustili. Še največ dela z njimi je imela prav zmagovalna ekipa, ki pa je edino srečanje v rednem delu izgubila prav z Veterani. Za konec še najboljši trije strelci: 15 golov - Indof (Trgovina Mojca), 12 golov - Gnjatič (AMKO) in 9 golov - Mele (Dolina).
Rezultati play-offa: Veterani -Dolina 1:5, AMKO Izolacije -TrgovinaMojcal :3, Dolina-AMKO
Izolacije 5:2, Veterani - Trgovina Mojca 1:3, Trgovina Mojca - Dolina 2:1, Veterani - AMKO Izolacije 1:5. Končni vrstni red: 1. Trgovina Mojca 11,2. Dolina 9, AMKO Izolacija 4 in 4. Veterani, brez točk.
S. K.
ŠAH
Mesečni hitropotezni turnir
Trbovlje - Šahisti Rudarja so v četrtek, 1. februarja odigrali mesečni hitropotezni šahovski turnir. Na turnirju so veljala pravila FIDE za hitropotezni šah, igralo seje 9 kol po švicarskem sistemu. Prvo mesto je osvojil Franc Kotnik s 7 točkami, drugi je bil Hinko Jazbec, prav tako 7 točk, 3. Miran Gala. 7 točk in 4. Aljaž Dušak. 7 točk. Sodelovalo je 24 igralcev.
U.Z.
Turnir v pospešenem šahu
Trbovlje - ŠK Rudar Trbovlje je v četrtek, 15. februarja organiziral šahovski turnih s tempom igre 2x15 miut. S 7 točkami je zmagal Uroš Zalokar, drugi je bil Hinko Jazbec, 6 točk, 3. Franc Kotnik. 5 točk, 4. Bojan Kuzmič, 5. Miran Skobe. 6. Aljaž Dušak, 7. Rudi Komlanc. 8. Andrej Novak. 9. Martin Tomažič, 10.Alojz Vodeb, 1 l.Rudi Rcgancin. 12. Luka Trebežnik. Na turnirju je sodelovalo 26 šahistov.
U.Z.
Simultanka
Trbovlje - V soboto, 17. februarja seje ob 12. uri v gostišču Brin pričela simultanka na 10-šahovskih deskah. Simultanko je igral 1. kategornik Franc Kotnik član ŠK Rudar Trbovlje. Rezultat simultanke je bil 8,5:1.5 za Kotnika. Premagal gaje Anton Kreže, remiziral pa Jože Bernot.
U.Z.

RENT- A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV
Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel:: 0601/63 399

HRTS
iSIDERIO BELLE 1
HREPENENJE TVOJIH SVETLIH ROK V SOMRAKU OGNJA; J)IŠALE SO PO GARDNU IN PO ROŽAH; > PO SMRTI. DAVNA ZIMA.
ESLLA penombra
lpevanodirove
MORTE. ANTlCO
tel.: +386 601 26 333,31156 21 358,(0«+386 601 26 228
IN BOttEM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD
-■RADIO TRBOVLJE 98.1 MHz
RENAULT 4, VUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX
Kil mmm mmumm
tel.: 0601/63 206
6141 O ZAGORJE	I
tel.: 0601/63 206	I
telefaks: 0601/63 206 ■
MOBITEL:
0609/61 0057
VW GOLF 3, R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ C
4	Aljaž Jerman
Aljaž si je za poziranje sposodil stričevo vojaško baretko. V marcu bo dopolnil tri leta. Doma je v Zagorju.
8	Denis Dečman
Denis iz Hrastnika zelo rad hodi v vrtec in je nasploh pravi veseljak. Sosedje v bloku bodo potrdili, da mali nadebudnež tudi zelo rad prepeva. Avgusta bo upihnil tretjo svečko.
Akcija Naj ciciban se nadaljuje. Tokrat vam predstavljamo novih sedem nadebudnežev. Še vedno lahko pošljete fotografijo svojega cicibana, ki pa ne sme biti starejša od enega leta. Tudi glasovanje se je že začelo. S priloženim kuponom boste vsak teden lahko glasovali samo za tiste otroke, ki vam jih bomo tisti teden predstavili. Dvanajstim finalistom, ki bodo prejeli največ vaših glasov, bomo podelili nagrade. Nagrade bodo dobili tudi trije izžrebani bralci, ki bodo glasovali za svojega kandidata.
Sponzor akcije je trgovina Mojca, Partizanska 5, Trbovlje.
Na kuponu obkrožite samo eno številko; vsak malček je označen s svojo zaporedno številko. Če bo na kuponu obkroženih več številk, bo
5	Tomaž Ocepek
Tomaž prihaja z Izlak. Novembra je dopolnil leto dni. Je zelo živahen in vesel. No, sedaj bo pa poskusil torto.
9	Aleks Brekan
Aleks je zelo dober voznik. "Martin Rombach in psica Aika se pripravljata nalov." Štiriletni Aleks iz Hrastnika pa pravi, da bo samo še toliko počakal, da se Aika vkrca v džipa, potem pa bo krenil na lov.
6	Tina Napret
Tina iz Trbovelj bo avgusta letos upihnila prvo svečko. Zelo je živahna in se najraje igra s svojim slončkom.
10	Anja Jemejšek
Anja prihaja iz Laškega. Ko je nastopil dedek Mraz, je dveletna Anja pogledalaptička, fotograf paje šklocnil tole fotografijo.
7	Raja Žerko
Rada se šminka in lepo oblači. Ko bo velika, pravi, bo manekenka. Sicer prihaja Kaja iz Hrastnika, junija pa bo dopolnila dve leti.
Mali Nejc Hiršel, ki na lestvici naj cicibanov trenutno vodi, prihaja iz Zagorja in ne iz Trbovelj. Za tiskarskega škrata se opravičujemo.
kupon neveljaven. Kupon prilepite na dopisnico ali pa ga pošljite v kuverti s pripisom za akcijo Naj ciciban Zasavja. Fotokopij ne bomo upoštevali.
Naš naslov: Uredništvo časopisa Zasavc, Cesta 20. juhja 2/c, 61410 Zagorje ob Savi.

mmm
mmamrn

GMS.UJE M BZmOI 01 BANA
| Vaše ime in priimek: ^ Masle«
l
__ J t
r
OŠTIR do* ,r9ovina
Jerebova 2, UTUA	tel.: 061/884 032 Partizanska 5, TRBOVLJE
^	ODPRTO: od 8.00 -19.00, sobota 8.00 • 13. ure
' OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA ‘OTROŠKI KOMPLETI 'ŽENSKE BLUZE
* OTROŠKE, ŽENSKE IN MOŠKE BUNDE •LEGO, BARBIE IN DRUGE IGMČE
Nej KVALITETA za NAJNŽJE CENEI

J
lili!
m
Zidani Most - Moskva - Peking
Vzhajajoče sonce meje skozi drobno okence požgečkalo po nosu. Odprl sem oči in se zazrl v belo prostranstvo nagnetenih oblakov. Leteli smo nekaj ur in po mojih izračunih smo že bili nad Kitajsko.
Prvič po pekinških ulicah.
Moje tokratno potovanje se je seveda začelo daleč proč od dežele riževih polj, Kitajskega zidu in znanih cesarskih družin. Še sreča, da imamo Zasavci Zidani Most, iz katerega se da priti v katerikoli košček sveta. Ne verjamete? Vlak za Budimpeštojeimel tistega julijskega jutra dve uri zamude. In preden smo prestopili vse meddržavne meje, smo jo imeli še uro več. Tako smo v madžarsko prestolnico prispeli le nekaj minut pred odhodom vlaka za
Moskvo. Vrsta pred mednarodnim okencem je bila več kot zgovoren dokaz, da z vozovnico za vlak ne bo nič. Tako mi ni preostalo drugega, kot da prespim v Budimpešti ali odidem proti Ukrajini brez nje. Odločil sem se za tveganje, amejekaj kmalu madžarski sprevodnik olajšal za nekaj dolarjev in napisal vozovnico. Po njegovih besedah naj bi veljala do prvega ukrajinskega mesta, a... Prišel je naslednji sprevodnik in vozovnico sem plačal ponovno. Lepa reč, če se bo tako nadaljevalo!
Zvečer smo brez težav prekoračili madžarsko mejo, potem pa je vlak zapeljal čez most in nasip in se ustavil. Iz hišice ob železnici so prišli ukrajinski cariniki in lezli na vlak iz vseh strani. Eni po strehi, drugi po hodniku, tretji pod kolesi. Zaklenili
so vagone, osvetlili vlak z reflektoiji in začeli pregled. Odprl sem okno in se zazrl v bodečo žico, kije obdajala progo. Mar potujemo v obljubljeno deželo? Brez besed so mi vzeli potni list in izginili. Čez dobre pol ure sem ga dobil nazaj, nekaj nesrečnikov pa so vrgli z vlaka. Skozi koridor žic, reflektorjev in opazovalnic smo prispeli v prvo obmejno mesto - Čop. Pohitel sem na postajo v upanju, da ob tako pozni uri še dobim vozovnico za nadaljno pot. Vmes so dvignili
vagone in menjali kolesa, saj imajo železnice nekdanje SZ precej širše tire.
V prostorni postaji je mrgolelo ljudi, po stenah pa so nas gledali junaki svetovne zgodovine z zvenečimi parolami o miru, delu in partiji. Rdeča barva je prevpila stene in ob mojem vsesplošnem začudenju in ogledovanju je nekdo pristopil in vse skupaj preklel. Pohitel sem do okenca, za nekaj borih dolatjev dobil cel kup ukrajinskih bonov, kupil vozovnico in se vrnil na vlak. V spalniku sem imel prijetno druščino. Leonid, znanstvenik iz moskovske univerze Lomonosov, je bil moj sostanovalec. Skozi okno sva opazovala polnočni vrvež ljudi, ki so vlačili ogromne vreče, torbe, zavoje oblačil, kozmetike, tehničnih
izdelkov in hrane. Revščina je prisotna povsod in "šverc" cvete.
Potovanje do Moskve je trajalo dva dni. Skozi Kijev, prestolnico Ukrajine, po vožnji mimo majhnih vasic in mest, neuglednih že iz vlaka smo prišli v predmestje največjega ruskega mesta. Kilometri ogromnih blokov, širokih bulevarjev, neurejenih železniških postaj, a vseeno neke velike privlačnosti, so nas spremljali zadnjih nekaj kilometrov pred ciljem. Leonid je bil zelo prijazen in pomagal mi je najti prenočišče. Le-taso v Moskvi precej draga. Naslednji dan pa sem iz moskovskega letališča Šeremetjevo 2 že letel proti Pekingu.
Beli oblaki so se počasi trgali. Pod nami se je pokazala pokrajina, prepredena z gorami in vodami. Pogledal sem zemljevid in se s pomočjo prijazne stevardese orientiral. Preleteli smo Mongolijo
in puščavo Gobi in se počasi spuščali proti Pekingu. Gorovja in vode so se vse bolj razločile, na obzorju se je lesketalo veliko jezero. Počasi smo si pripeli pasove. Letalo se je dotaknilo steze in ustavilo. Končno! Odprli so vrata in prvo presenečenje me je čakalo že na vrhu stopnic. Vlažnost v zraku je bila tako velika, da so letališko zgradbo zagrnile težke meglice, sonce je bilo nekje daleč za oblaki in le s težavo sem dihal. Po zapletu z vizo, ki je in ni bila veljavna, ko sem odštel še nekaj dolaijev, sem se končno odpeljal v mesto. Verjeli ali ne, Peking ima še več blokov kot Moskva, tudi ceste so široke, da o prometu in kolesarjih niti ne govorimo. Najel sem kolo-taxi, pomolil vozniku naslov hotela in že sva v mestnem vrvežu utonila med tisoče avtomobilov, kolesarjev in pešcev.
Mitja Predovnik
Poleg kolesa, taxija, avtobusa, se najde tudi kakšna vprega.
Ob glavni ulici stojijo ogromni hoteli, predstavništva, trgovine.

V DU Trbovlje so pred dnevi z veseljem nazdravili devetim stanovalkam, ki so že prekoračile 90 let življenja. Če njihova leta seštejemo, jih je pod črto kar 845. Najmlajša od njih šteje 92, najstarejša 97 let. Ko so skupaj s triom iz DU Trbovlje glasno zapele, se pesem ni več ustavila. S kozarčkom (soka) v roki je ena od njih smeje dejala: "Ko boni stara 100 let, se bom poročila, le kakšnega dobrega dedca si moram še najti."
V DU Trbovlje so se odločili poleg rednih praznovanj rojstnih dni prirediti še posebej svečan dan za vse tiste stanovalce, ki praznuj ejo 90 let in več. Tako lepo starost beležijo tam le ženske. Najstarejša j e Frančiška Prošek, katere letnica roj stva seže še v prej šnje stoletje, 97 let je že praznovala. Njene mlajše sovrstnice so privekale na svet, ko se je začelo pisati leto 1900 -
Alojzija Naglav in Adolfina Požu n jih štejeta 95, Ana Andrinek in Marija Kostanjevič 94. Marija Gvajc in Jožefa Kovačič 93, najmlajši Marija Kastelic in Vida Kuhar pa 92.
Marsikdo bi ob teh podatkih dejal, da so tista leta, ko samo še čakaš na dobro voljo odrešitelja, ki te bo prijazno poklical k sebi in ti ponudil večni mir. Kje pa! Morali bi biti z njimi, pa bi videli, koliko življenja je v teh ženskah, koliko zdravih misli znajo izraziti in koliko raznih zgodbic izbrskajo iz svojega spomina. Res je korak že bolj
okoren, pri nekaterih ga tudi ni več, bi pakakšna od nj ih še tako zaplesala kotpravamladenka, čisto zares. Pele so tako u brano, da bi tudi kakšnemu zborovodij ne bilo nerodno, če bi jim dirigiral pred širšo publiko.
Pesem Vse najboljše, ki so jo slavljenkam na začetku zapele pevke tria iz DU, nam je vsem, ki smo bile v bifeju, tako slavljenkam kot delavkam in sodelavkam doma,
privabila tisto vlažnost v oči, ki jo povzroča sreča, obujen spomin, lepa želja. Potem pa si mladostnice visokih let niso več do volile počitka. Pele so glasno in ko je bilo konec ene pesmi, seje že katera od njih spomnila druge, pa spet tretje in tako naprej. Niti enega besedila in melodije niso ponovile. Pa tudi po debeli uri, ko se je že bližal čas kosila, še nikakor niso mogle narazen. Družno so se objele okoli ramen in se v ritmu pozibavale okoli mize. Res so bile luštne.
"Pri srcu mi je zelo lepo, ko vam lahko voščim za vaš praznik, lepo
mi je še posebej zato, ker sedaj vem, daje tudi potem, ko je človek v teh letih, lahko kakšen dan še posebno lep, da še lahko sedemo skupaj, da si še kaj povemo. Želim vam, da bi bile zdrave in še dolgo časa med nami in da hi se večkrat takole usedle skupaj." Takole je med drugim slavljenke nagovorila direktorica doma Zofija Češnovar. Čestitke vseh prisotnih so jim dobro dele. Stisk rok, nasmeh, izrečena želja, da bi bilo zdravje dobro, da bi bilo čimmanj tablet in inj ekcij, pa čimveč pogovorov in dobre volje. Seveda, zdravje, kdo si ga ne bi želel. Še posebej, če ga ni več na pretek. In če ga že ni, da so vsaj medčloveški odnosi zdravi. Ti največkrat ogrejejo srce. Tako dobro de, ko lahko komu poveš, kako je bilo nekdaj, tako lepo, ko te posluša in ti prikimava, pa ti ob tem še stisne roke, te potreplja po licih... To je dokazovala tudi besedna živahnost, ko smo gostje hodile okoli mize in jubilantkam stisnile roke in zaželele tisto naj lepše, kar naj sej im še zgodi, one pa so se tako čuteče zahvalile in vsaka je ob tem povedala tudi kaj o sebi, tisto.naj lepše, kar jo v spominu veže na življenje. Vsak tak stavek je lahko zgodba zase, stkana skozi stoletje.
Pa smo zapeli tisto "Mi se imamo radi... radi prav zares, saj smo vsi še
mladi..." pa "kaj nam pa morejo, če smo vesel.., nič nam ne morejo..." in še "pajaz, pa ti, pa Židana marela..., rom pom, še ne gremo domov...", tudi "če študent na rajžo gre, jum-pajdi, jumpajda..." in še "na planincah sončece sije..." pa "en hribček bom kupil, bom trto sadil...", "kolkor kapljic, tolko let, bog nam daj na svet živet,..." "naj bo stara al pa mlada, vsaka ima fanta rada...", zraven pa še marsikatero iz spomina slavljenk, ki jih mlajši še nismo imeli priložnosti slišati, pa "pri farni cerkvici zvonček že zvoni, jaz sem še zmeraj pri svoji ljubici..." Vmes je bilo klepeta na pretek. Iz njega smo izvedeli, da so tako dolgo na svetu zato, ker so j edle želj e in krompir, pa ker so veliko delale in morale kljubovati najrazličnejšim nadlogam. Vsako novo breme jim je dvigalo moč, da so zdržale.
Danes so to nežne in mirne ženske pri več kot devetdesetih. Živahne so njihove oči, ko pogledujejo naokoli, ali danes, in ta danes je vsakdan, kdo od domačih, od prijateljev, od znancev prihaja po hodniku. Pogovor z dobrimi ljudmi je za vsakogar več, kot zdravilo. Ko smo sedaj le med njimi s tole številko Zasavca, naj jim ponovno zaželimo vse najboljše.
Ivana Laharnar

III
s
V nedeljo so Trboveljčani, ki si niso nadeli pustne maske, lahko opazovali pisan sprevod maškar. Te so se sprehodile vse od Bistroja 75 do Delavskega doma Trbovlje. Sprevod se je začel že ob 15. 50 uri, pripravila pa ga je Zveza prijateljev mladine.
G.S.
foto: Jože Ranzinger
Maškare so se sprehodile skozi Trbovlje.
Rele so, plesale in se zabavale.
Otroci, ki so se udeležili sprevoda pustnih mask so prejeli tudi nagrade.
mm:

Najbrž ne boste v naslednjih nekaj stavkih prebrali nič novega. Slovenska glasba že leta nazaduje. Vse preveč je skupin in posameznih izvajalcev, ki snemajo pesmi za "najširše občinstvo". Tako dobimo zmazke, ki bi jim težko rekli pesem. Obstajajo pa tudi svetle izjeme, ki se trudijo in ustvarjajo kvalitetno pop glasbo. Damjana Golavšek, Alenka Godec, Irena Vrčkovnik, Mia Žnidarič in Panda. Skupina, ki deluje že vrsto let, sc lahko pohvali z izredno zanimivostjo. Kjerkoli nastopijo, so kritike približno takšne: "Panda je bila spet klasično dobra."
Ne gre zapostavljati dela ostalih članov, pa vendarle sta zaščitni znak predvsem dva člana. Andrej Pompe, vodja in glavni glasbopisec, ter pevka Suzana Werbole, zadolžena tudi za pisanje tekstov. Počasi, a vztrajno si pridobivajo mesto, ki jim pripada - naziv najboljše pop skupine pri nas. Roko na srce, njihova glasba kljub vsemu zahteva malce bolj pazljivo poslušanje. Najbrž je ravno v tem ovira, zakaj se z zgoraj omenjenim nazivom še niso okitili. Sicer pa boste težko naleteli na glasbenega kritika, ki jih ne bi uvrstil v sam vrh najboljših.
Letos so se uvrstili tudi v finalni izbor za našega
predstavnika za pesem Evro vizije. Kot pravi Andrej Pompe, jih je četrto mesto prijetno presenetilo. "Ponosni smo, da smo kotirali tako visoko in s tem prehiteli marsikatero zveneče ime." Žirije radijskih postaj so jim bile torej naklonjene in mogoče je še čas, da se tudi na naši glasbeni sceni stvari spreobrnejo. Osebno upam, da bo napočil trenutek, ko bomo "kvazi" umetnike nagnali in dah besedo tistim, ki znajo ustvarjati kvahtetno glasbo. Člani skupine Panda so prav gotovo med njimi.
Tomaž A. Štojs
Marsikaj sc je govorilo, ko sta se razšla skupina Pop deslng pevec Vili Resnik. Takrat seje pojavljalo veliko vprašanj, med njimi tudi ali bo Vili še vedno pel in ali bo v svoji solo karieri uspel? Prav kmalu seje pokazalo, daje Vili na pravi poti, saj je z osebno Izpovedno pesmijo Zdaj živim osvojil srca mnogih poslušalcev. In kako je Vili doživljal vse to, kaj pripravlja... Vse to nam je povedal pred kratkim, ko je gostoval v Trbovljah v pizzeriji Dimnik.
Koje odšel od Pop designovcev sije želel, da bi ljudje še vedno poslušah njegovo glasbo. Čeprav se je zavedal, da mogoče ne bo lahko. Toda na koncu je ugotovil, da sta se njegovi skladbi Zdaj živim in Ker veš, da te ljubim med poslušalci "prijeli" nad njegovimi pričakovanji. Uspeha je resnično vesel. Zaveda pa se, da ne bi uspel brez prijateljev, ki so mu stah ob strani in mu tudi v najtežjih trenutkih pomagah. In kako je sploh nastala skladba Zdaj živim? Ta pesem je Vihjeva prva osebno izpovedna pesem, v kateri j e povedal vse, kar je občutil ob slovesu s Pop designom. Pravi, da bo to pesem ohranil v grdem, neprijetnem spominu. Hkrati pa tudi v lepem, saj je prav z njo prišel na glasbeni vrh. Vih seje s skladbo Nekdo, ki zmore vse uvrstil na izbor za slovensko popevko Evro vizije. "V sakdo se prijavi na izbor z eno željo - z željo po zmagi. Vem, da imam dobro pesem. Tudi, če ne bom zmagal, ne bom razočaran, saj bodo moji poslušalci še vednozmenoj. Veijamem, da jim bo tudi najnovejša skladba všeč. Bojim pa se "kuhinje" (saj veste, da se bije boj Pop designa proti Vihju). Toda tega jaz ne morem preprečiti." In kako je z Vilijevimi nastopi? Svoj bend je Vihju
"odstopila" Deja Mušič. Z bendom, ki ga je imenoval Veseh ventilčki (prej se je imenoval Deja Mušič - Vih Resnik band, toda tudi Veseh ventilčki je le začasno ime) igra in prepeva vse pesmi, ki jih je včasih pel s Pop designom. Vih je za svoje oboževalce, ki jih ima več kot včasih, odprl klub oboževalcev in pišete mu lahko tudi vi na naslov: Vih Resnik fan club, 61218 Komenda. Dobih boste ves reklamni material, od nalepk, kartic,... do koledarjev, poleg tega pa bo Vih svojim oboževalcem ponudil svojo kaseto in CD prej in ceneje, kot bo v trgovinah. Kaseto in CD bo izdal nekje konec februarja ah v začetku marca. Takrat bo posnel tudi video spot. In kaj meni Vih o zasavski publiki? "Zasavska pubhka mi je bila vedno všeč, žal mi je, da s prejšnjo skupino nismo tolikokrat nastopih na vašem koncu. Upam, da bom lahko večkrat obiskal te kraje in se zabaval skupaj z najboljšo publiko."
Saša Grobljar
M
m mm
kol pravi sama. članka, ki ji škodita. Vsekakor T poročali, fca
Ena najbolj priljubljenih slovenskih pevk. Helena Blagne, je zabredla v težave.
tokrat sta jih napisala Matjaž VlašičlPop
najbolj optimističnih napovedih bosta kaseta in CD v trgovinah že prihodnji
I
8
S
tn
o
E
£
mm:

m
NosiAlqijA trKa
NA VRATA
(ZadNji RAjski dNEvi / The Last dAys of PARAdise oz. TLiere Goes My BAby, ZDA - 1991, ContInintaI)
Vsakdo med nami že pozna občutek nostalgičnega flashbacka, ki se včasih prikrade v misli in prevzame nadzor nad njimi. Trenutek, ko nas iz nerazložljivega razloga zalije val otožnosti, pomešan s podoživetjem prijetnih občutkov iz preteklosti. Odraščanje in prvi vtisi o resničnem življenju. Vsi ljudje, ki so nam nekoč pomenili mnogo ki so se tako ah drugače porazgubili. Prva ljubezen, prvo razočaranje, prvo dekle ah/in fant, prva pijanost, prve počitnice brez staršev, prvi poljub,...
Leta 1965 je bil Los Angeles, kot tudi mnoga
druga mesta po Združenih državah, prizorišče burnih družbenih sprememb in doživetij. Vietnam je bil javnosti še vedno prikazovan kot policijska
akcija, rasni nemiri zgolj kot izbruhi vandalizma temnopoltih Američanov in hipiji kot peščica umazanih dolgolascev. Generacija srednješolcev Westwooda, ki v tem letu končuje svoje šolanje, fantje in dekleta, ki so bili kot bruci leta '61 proglašeni zaprihodnost Amerike, so na razpotju, kakršnega njihovi starši niso poznali. Čeprav je vsa prihodnost v njihovih glavah zminimalizirana na preprosto vprašanje: "S kom bom preživel(a) sobotni večer?", jih okolje prisili, dasvojeprioritete precej popravijo.
Floyd Mutrux ima na vesti scenarij, zgodbo in režijo, igrajo pa: Dermont Mulroney kot Pirate (You ng Guns, Nina aka PointofNo Return), Rick Schroder kot S tičk (Across the Tracks). Kelli VVilliamskotSunshine.Noah Wyle, KristinMinter in drugi. Film je obilno začinjen z najboljšimi glasbenimi uspešnicami šestdesetih. Nekateri ga primerjajo s kultno uspešnico Philipa Kaufmana The Wanderers. Ocena: ***+
Tommy
Alimjsiu/pa.lL 1-i.T /upi.!- se Aicnkt.il
taisti
""" V.....- V	X ” A ’	——
4anuoM /uup.un\.m.l.1hh1,lc.o.,lu|v
:	zG., .............. ...... In 4 i»,ri'
Mogoče bodo dobili nove člane. Bomo
Vedno ob tebi
Kot vse kaže, so člani Avla banda še enkrat zadeli v polno. S pevko Sendi so namreč posneli pesem Vedno ob tebi, ki bo gotovo izjemno velik hit. Sicer pa počasi snemajo pesmi za novo kaseto, kipa še ne bo izšla tako kmalu. Načrtujejo namreč, da bodo vsak mesec posneli po dve pesmi in jih pošiljali na radijske postaje. Dve torej že imajo. Teleskop in Vedno ob tebi. Potrpite še malo.
TAŠ
Pevec skupine Avia Band Andrej Turnšek je zapel skupaj s Sendi.


Zlatko poskuša z dance glasbo.

V januarski številke ameriške revije Auto World so izvedli zanimivo primerjavo avtomobilskih motorjev. Šest sodelavcev revije je izbralo 29 avtomobilskih motorjev, ki so vgrajeni v avtomobile serijske izdelave. Med temi motorji so po temeljitih testih in medsebojnih primerjavah naredili razpredelnico desetih najboljših motorjev za leto 1996, čeprav se je leto šele dobro začelo. Torej, če boste v bližnji prihodnosti kupovali avto, vas bo morda zanimalo, kateri avtomobilski motorji so po mnenju revije Auto World najboljši. Po vrstnem redu si sledijo:
OZNAKA MOTORJA	PROIZVAJALEC
1) M60B4O4LV8	(BMW)
2) S50USB30 3L1-6	(BMW)
3) 4.6L DOHC Modular V 8	(Ford)
4) 3800 Serija II 3.8LV6	(General Motors)
5) H22A12.2 VTECI4	(Honda)
6) Northstar4.6L V-8	(General Motors)
7) Type KJ Miller-cycle 2.3L V-6	(Mazda)
8) VQ39DE 3L V-6	(Nissan)
9) Saab 2.3L LPT14	(Saab)
10)1MZ-FE 3L V-6	(Toyota)
Ob vseh testih, primerjavah in ocenah, ki za neposvečene v skrivnosti tehnologije motorjev z notranjim izgorevanjem nimajo pomena, pa so pri reviji Auto World	
opravili še eno primerjavo, ki je za laike precej bolj zanimiva. Primerjali so, koliko dolarjev je potrebno odšteti za eno konjsko moč, ki se skriva v motorju. Od "najcenejšega konja" do najdražjega, si avto motorji sledijo:
MOTOR	CENA V DOLARJIH NA KONJSKO MOČ	AVTOMOBIL
1) 4.6 DOHC V-8	82,98	MUSTANG COBRA
2) GM 3800 SERIJA II V-6	107,17	LESABRE
3) VQ 3L V-6	112,65	NISSAN MAXIMA
4) 3L V-6	124,04	TOVOTAAVALON
5) 2.2L VTEC1-4	136,21	HONDA PRELUDEVTEC
6) NORTHSTAR 4.6L DOHC V-8	153,12	CADILLAC STS
7) 3L V-6	165,63	BMWM 3
8) 2.3L MILLER CVCLE V-6	169,50	MAZDA MILLEN1A S
9) 4L V-8	176,95	BMW 5401 ŠPORT
10)2.3 LPT 14	187,59	SAAB 9000 CS
V Ameriki radi enačijo hitrost z denarjem. Češ, več denarja imaš, hitrejši avtomobil lahko kupiš. Kljub temu, da je razpredelnica narejena natančno (za osnovo so vzeli osnovno tovarniško ceno avtomobila, v katerem je posamezen motor), pa natančnega odgovora na vprašanje ah je hitrost res enaka denarju, ni mogoče dobiti tako enostavno. Konec koncev je avtomobilski motor sestavljen iz tisočih sestavnih delov, ki so le malenkost v primerjavi z vsemi deli, iz katerih je sestavljen posamezen model avtomobila. Če boste kupovali avto, vas bo verjetno zanimalo še marskikaj drugega, kot je motor, oziroma cena. ki jo boste plačah za konjsko moč. Če pa boste slučajno zašli v trgovino Americars v Ljubljani (prodaja ameriških avtomobilov), pa si le oglejte kakšnega pločevinastega lepotca tudi pod pokrov motorja. Neameriške avtomobile (tudi najdražje) pa tako ah tako lahko vidite kamorkoli se obrnete.
Jure Nagode
Uradni prodajalec in serviser vozil Ford - avtoservis Hribar iz Zagorja, je te dni svojo servisno ponudbo
izboljšal z novo napravo za diagnostiko in odpravljanje napak v avtomobilski elektroniki Fordovih
vozil. Nova pridobitev avroservisa Hribar, ki nosi uradno oznako Ford FDS 2000, je ena od treh, ki ta trenutek delujejo v Fordovih servish po Sloveniji, stala pa je osemnajst tisoč nemških mark.
Kot nam je povedal Marjan Hribar, lastnik avtoservisa Hribar, lahko z novo napravo izvajajo tudi naj-zapletenejše posege v avtomobilsko in motorno elektroniko Fordovih vozil izdelanih po letu 1990, za kar prej avtoservis Hribar ni bil pooblaščen. Naprava je izdelana tako, da naj bi sledila razvoju Fordovih vozil tja doleta 2010. Podatke za servisiranje novih modelov mora namreč proizvajalec le zapisati na CD-ROM in ga dostaviti serviserjem. V servisu, pred posegom na določenem avtomobilu, podatke o tem avtomobilu s CD-ROMa preberejo v napravo.
Čeprav je naprava namenjena predvsem posegom v motor, omogoča testiranje in ugotavljanje napak v
delovanju praktično vseh električnih naprav v avtomobilih Ford: od motorne elektronike, zračne vreče, ABS-a do klima naprave, pomika stekel in najmanjše žarnice v avtomobilu. Ob tem pa omogoča tudi nastavljanje parametrov delovanja motorja, ki so v sodobnih avtomobilih pod popolnim nadzorom avtomobilskega računalnika: bogatost mešanice zraka in goriva, prosti tek motorja, vbrizgavanje,... Brez kakršnih koli drugih naprav pa je mogoče meriti tudi pline v izpušnem sistemu, kompresijo motorja, prevožene kilometre na števcu primerjati s prevoženimi kilometri v avtomobilskem računalniku,...
Želja vseh voznikov lordovih vozil pa je zagotovo ta, da bi morali novo napravo pri avtoservisu Hribar na njihovega jeklenegakonjičkapriključiti čim manjkrat.
Tekst in foto: J.R.

mmmm
M
Promet
Hrastnik - 12. februarja ob 15.20 uri so
policisti obravnavali prometno nesrečo. Do nesreče je prišlo, kerjeR.Z. vozil po levi strani ceste in pri tem trčil v vozilo last K.M. Pri obravnavi nesreče so policisti ugotovili, dajeR.Z. vozil pod vplivom alkohola.
Zagorje -13. februarja okoli 8.10 ure je Ž.N. iz Zagorja v bližini Ljubljanske banke na Cesti Borisa Kidriča ustavila svoj avto. Izstopila je iz prižganega vozila ne da bi zategnila ročno zavoro. Zaradi tega se je vozilo premaknilo in trčilo v kovinsko ograjo.
Trbovlje - 13. februarja ob 9.23 uri je v
križišču med Trgom revolucije in Opekamo voznik C.M. zaradi izsiiljevanja prednosti trčil v vozilo avtošole, ki gaje vozil inštruktor F.D. Škode je za
150.000	tolarjev.
Trbovlje -14. februarjaje voznik M.U. vozil na Vodenski cesti po levi strani. Zaradi neprevidne vožnje je oplazil avtomobil, ki ga je pravilno peljala I.H. Povzročitelj je vožnjo nadaljeval in kmalu zatem čelno trčil v avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal S.K. M.U. seje v nesreči huje poškodoval, nastala je tudi precejšnja materialna škoda.
Hrastnik - 15. februarja je na .cesti za Savo (pri Doležaleku) zaenkrat še neznani voznik na nepreglednem delu cestišča prehiteval strnjeno kolono. S tem j e močno ogrožal cestno prometno varnost. Nepremišljenega voznika bodo policisti v kratkem obiskali, ter mu "podarili" povabilo k sodniku za prekrške.
Zagorje - 17. februarja je patrulja zagorske PP naletela na prometno nezgodo na cesti Zagorje - Ravenska vas. Zaradi prevelike hitrostijevoznika H.M. zaneslo s ceste. Trčil je v betonsko ograjo. Pri tem je nastalo škode za 50.000 tolarjev. Policisti so zoper njega odredili preizkus vinjenosti, ki ga je voznik odklonil. Odklonil je tudi odvzem krvi v zdravstvenemdomu. Tam seje začel obnašati nedostojno, zato so ga policisti odpeljali v prostor za pridržanje na policijski postaji.
Trbovlje -18. februarja ob 17.17 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Kleku. Voznik R.D. je na cesti Klek - Planinska vas zaradi zaledenelega vozišča zapeljal s ceste. Vozilo se je prebračalo po bregu, vozniku pa je uspelo pravočasno skočiti iz vozila in se mu tako uspelo izogniti hujšim poškodbam. Vozilo je bilo popolnoma uničeno.
Kradejo kot srake
Litija -12. februarja so bili policisti obveščeni, da je nekdo vlomil v vikend v Višnjem grmu. Vlomilec je na silo odprl vhodna vrata in odnesel dva kladiva in pokvarjeno krožno žago. S plenom verjetno vlomilec ni bil najbolj zadovoljen.
Zadovoljen pa ni bil tudi lastnik vikenda, saj samo škoda na vratih znaša dobrih 10.000 tolarjev.
Hrastnik - 13. februarja so uslužbenci blagovnice v Hrastniku obvestili policiste, daje nekdo iz izložbe ukradel video kamero. Storilca še iščejo.
Litija - 16. februarja je I.M. iz Šmartnega obvestil policiste o vlomu v trgovino. Neznanec je razbil izložbeno steklo in si postregel s stojalom polnim ur. S tem je oškodoval lastnika za 278.000 tolarjev. Razbilo steklo pa je vredno še nekaj tisočakov.
r /roke. /tirad i katerih je prišlo do požara
Našli moško truplo
17. februarja so bili policisti trboveljske PP obveščeni, da so v reki Savi, kakšen kilometer in pol od mosta, opazili naplavljeno truplo. Pri ogledu so policisti ugotovili, da gre za moškega, visokega približno 175 centimetrov in starega kakšnih 50 let. Truplo je bilo v vodiže dalj časa, zaenkrat pa jim ga še ni uspelo identificirati.
Nezgoda pri delu
Policisti PP Litija šobili 17. februarja obveščeni o delovni nezgodi, ki seje pripetila v gozdu pri Litiji. Pri podiranju smrek seje poškodoval K.S. iz Litije. Poškodoval seje po glavi, zato so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico,
Aufbiks
Kar slabo je ratalo skromnemu kronistu, ki zapisuje tele vrstice, ko je videl, kako pridni so bili te dni aufbiksarji. Ja, eno drži kot pribito. Prihaja pomlad z vsemi svojimi čari. Nabiti z energijo in maligani, aufbiksarji jurišajo svetli
bodočnosti naproti.
Jj~- Trinajstega je povozilo v Hrastniku H.R. Vsaj sam je tako trdil. Ad hoc komisija v modrem pa je ugotovila, da ima zgodba majhno pomankljivost. H.R.-jani zbil avtomobil ampak voznik in sopotnika avtomobila. Ko je šel blizu železni škepostaje čez cesto, mu je vljudni voznik ustavil in čakal, da jo prečka. H.R. pa je avtomobil popljuval in brcal v vrata. Kot vse stvari ima tudi vljudnost voznikov svoje meje.
ig Revolucionarno novost je štirinaj-s tega uvedla J J. na Trgu revolucije v Trbovljah. V gostinskem lokalu se je spravila na natakarico in ji s pestmi skušala razložiti smisel revolucije, ki traja. Termidorski preobrat je preprečil lastnik lokala, ki je vrli dami spravil narazen. Torej, od danes naprej so aufbiksarke polnovredne članice naše rubrike. Dobrodošle!
jk Ob jutrih ni nič lepšega kot poštena A doza in glasna glasba, si je nemara rekel šestnajstega D.P. ob pol devetih zjutraj. Tile stanovalci Neže v Trbovljah so pa res čudni tiči. Glasba, ki jo je nabijal D.P. jim sploh ni bila všeč. Kar policijo so poklicali.
j?*	Znova dragim bralcem nudimo dokaz,
da alkohol in vrhunski šport ne gresta skupaj.Sedcmnajstegasta si rokometno tekmo (prvo ligo, da ne bo pomote) prišla ogledat B.D. in A.B., oba vrla navijača domačih Rudarjev. Doping kontrolo pri vratih bi zagotovo razneslo, če bi obstajala. Redarji ju niso spustili na tekmo, zato sta se začela nedostojno obnašati. In to tako nedostojno, da so ju kar odpeljali v prostore za streznitev. Kdo ve, mogoče sta tam v miru odigrala kakšno partijo roko - meta.
sk Sedemnajstega okoli polnoči je bil A Hrastničan G.H. tako razgret, da je v stanovanjski blok za Savo metal kamenje in se za to uro nemarno drl. Fantje v modrem, ki ne spijo niti ponoči, so mu predlagali, naj se ohladi. G.H. jih je vzel resno in se šel hladilna uro trajajoč sprehod. V tej uri se je ubožec tako ohladil, da gaje pošteno zazeblo. Da bi se vsaj malo pogrel, jeponovil prvo vajo-metanje kamenja v blok in nemarno dretje. Da ne bi prišlo do slabe volje med stanovalci, so ga fantje v modrem odpeljali s seboj. Do streznitve.

Koncert New sving quarteta
V četrtek, 15. februarja, smo se dijaki prvih letnikov ekonomske šole in dijaki prvih in drugih letnikov gimnazije odpravili na koncert New sving quarteta. Fantje so nampredstavili delček njihovega bogatega programa (glasbenega, seveda), nam našteli nekaj zvrsti glasbe, ki jo prepevajo in nam povedali, kako le ta nastaja. Dijaki smo jim z veseljem prisluhnili in se jim ob nekaterih priložnostih nasmejali z dna srca, saj fantje ne poznajo leresnegadela, temveč tudi obilico humorja.
Člani New sving quarteta so pripravili za nas tudi kviz. Dijakinja Cvetka iz ekonomske šole, ki je sodelovala na kvizu, je od fantov prejela njihovo zadnjo kaseto.
Sprva smo vsi dijaki mislili, da se bomo nakoncertu dolgočasili. Toda spoznali smo, da se da tudi ob bolj resni glasbi uživati in upamo, da bo še veliko ur umetnostne vzgoje tako zanimivih.
T.G.
Kam
naprej?
Počasi se približujemo tudi dnevu, ko bomo morali dijaki četrtih letnikov (tisti, ki bomo želeli) oddati prijave za vpis na visoko šolo. Pred kratkim smo prejeli tudi Objave v katerih smo dobili podatke kako, do kdaj, kam,... se lahko vpišemo in kam moramo poslati izpolnjene prijavnice.
Naj napišem, da bomo imeli informativni dan v petek, 8. marca 1996 ob 9.00 in 15.00 uri (za vse tiste, ki želijo redno študirati), v soboto 9. marca 1996 ob 9.00 uri pa se bodo lahko informativnega dneva udeležili vsi tisti, ki so se oziroma se bodo odločili za izredni študij.
Kandidati bomo morali prijave oddati do 14. marca 1996 na obrazcu Prva prijava za vpis v 1. letnik visokošolskih zavodov, ki ga lahko kupimo v vseh knjigarnah.
Pozor! Kandidati pošljejo samo eno Prvo prijavo ne glede na to, če bodo v njej navedli študijske programe različnih univerz oziroma samostojnih visokošolskih zavodov.
To so le najpomenbnejši podatki, vse ostalo pa boste izvedeli, če boste dobro prebrali letošnje Objave. Seveda pa se lahko
pomenite tudi s šolskim psihologom, ki vam bo gotovo pomagal pri vaši odločitvi.
S.G.
icufromamuu/ oAiaj&tnem/ dnevu/
čestitamo/usi, kij&lmamo/ iadi.
/civteA c/meA /vntMUije
vojačmdcmj
id/c&erne ČetUt/ce
Cefta 20Jult|o 2c, Zagorje ob Sevi TeL-64-25044-1«
f/uirero zadiše, srce ne izbriše
Saj poznate tisto: Za trenutek naj odloži delo in prisluhne draga tainta... V Zasavcu res da ne ho nihče ničesar poslušal, ho pa zato prebral in trajalo ho dlje, kot le trenutek.
Kar pero zapiše, srce ne izbriše. Lepo, kajne. Mo ja, če želite tudi vi zapisati čestilke svojim najdražjim, pokličite v uredništvo Zasavca. Vse informacije boste dobili na telefonskih številkah: 0601/64 250 in
64 166; fax: 64 494.
vrstic sploh ne boste utesnili prebrati. Sicer pa se ne mislimo podati v modrovanja. Modrovati oziroma sanjariti so že lanski
Mladim
Zasavcem
; ':;V ' '\'::::Xx:x V:;x-:-:''
ne da vet spremenili, pave še tako razmišljamo o njih. Načrti za
Kar vedeli smo, kaj bodo naši učitelji rekli:
Ferdo, piš!
Jest vas imam rada, saj ste moji učenci.
Naslednjič boš vprašan.
Ljubčki moji, če ne boste...
Draga tovarišija...
Vndr, vndr...
Da mi pri priči...
A mislite, da ste vso pamet tega sveta požrli...
A si ti zmešan?!
He, he...
Kaj je zdaj?
Ja, ja, kar pojdi v vrsto.
N o, pete domov, kva še čakate, obleč! Lega, no!
A mate že spet drsalke?
A ste kuanc?
Pazi zdej!
Odprite berila!
Ljubčki moji, učiti se bo treba.
Auš kej delu, al kaj?
Danes čekiramo.
Matejči, darling,...
Piš, pa ne čvekaj!
Vidim svojo prihodnost
Izdelal bom mizo, potem stol in tako bom napredoval v svojih izkušnjah. Začel bom prodajati svoje izdelke. Tako se bom počasi s svojim podjetjem začel povzdigovati. Ko bom šel po mestu, bodo vsi govorili: Ta je tisti, ki se je povzpel tako visoko in zdaj je znan po vsem svetu.
Martin, 8. b Videl sem se v podobi najboljših svetovanih nogometašev... Poglej,
to je tisti, ki jena prejšnji tekmi zabil najlepši gol doslej... In okoli mene bi jih bilo takoj nekaj deset in bi mi pod nos molili svinčnike in papir, da se jim podpišem. Za zmago bi dobil ogromne denarce, imel bi najlepšo hišo in luksuzne avtomobile.
Sašo, 8. b
Vidim se, kako lepa in mlada korakam med nebotičniki. Postajam uspešna v poslu. Imam svoja podjetja. Ljudje me spoštujejo in imajo radi, ker igram pravično in tudi jaz spoštujem njih... V mojih sanjah ne manjka tudi družina.
Urška, 8. b
Stojim pred ogledalom v prelepi črni obleki. Pripravljam se na podelitev diplom. Postala sem odvetnica.
Katja, 8. b
Delam v tovarni, kjer delajo nove elektronske naprave. Ravnokar preizkušamo nov PTO s hitrostjo deset milijard operacij na sekundo.
Niko, 8. b
S prijateljem Tilnom, s katerim sva hodila skupaj v glasbeno šolo, bova ustanovila svojo glasbeno skupino. Po tujih televizijah bodo predvajati naše spote, da bodo tujci videti, kakšen rok se igra pri nas v Sloveniji. Nato bo že čas za kakšno dekle. Upam, da bom med oboževalkami izbral pravo.
Sergej, 8. b
Imel bi le malo otrok, le enega ati dva, saj kot pravijo starši, so z otroki same težave.
Peter, 8. b
Ko bom imel kakšno leto ati dve delovne dobe, se bova z dekletom
poročila. Mislim, da bom srečno poročen in žene ne bom varal. Če pa se slučajno s kakšno zapeljem, bom poskušal to ženi povedati nanajboljši način. Ko bom 'odpravil' otroke čez prag in se bom upokojil, bom spet užival kakor v mladosti.
Urban, 8. b
Spominjam se, stara sem bila kakih šest, sedem let. Babica je takrat še hodila v službo. Delala je v Peku. V sak dan je prinašala domov 'minute' in skupaj sva jih računati, koliko je tisti dan naredila. Takrat sem bila prepričana, da bom tudi jaz delala v tovarni.
Ko zdaj z babico govoriva o tem, me vedno smeje vpraša: 'Še vedno želiš v Peko?' 'Seveda ne, ji odrvnem, 'zdaj žetim nekaj več.’
Maja, 8. b
Nisem ena izmed tistih, ki imajo svojo prihodnost že začrtano. Poklic, mož, otroci, denar in uspešnakariera, je cilj nekaterih. Mislim, da sem ena od tistih, ki živijo za danes, ne za jutri.
Živa, 8. b
Vem, da verjetno ne bom imela vsega: avtomobila, velike hiše, krasne kariere, ljubezni in sreče hkrati, toda kaj, ko je sanjariti tako lepo in predvsem tako lahko...
Ajda, 8. b
Po končani srednji šoti in uspešni maturi bi imel naziv strojni tehnik in vpisal bi se na športno fakulteto, o kateri sanjam že od malih nog. Vse to bi mi omogočilo življenje, kot si gapredstavljamin uživanje pri delu.
Drugačne misli imam o družini, ki bi jo vsekakor imel rad. Čeprav se sedaj še ne obremenjujem preveč z lj ubeznijo, mislim, da bom čez nekaj let za stvar.
Uroš Z., 8. a
Moja želja
Moja želja je, da se vrnem v svojo domovino Bosno k svojemu očetu in mamici.
Bila bi zelo vesela, ko bi se to kmalu zgodilo. Tu v Sloveniji mi je lepo, ampak pogrešam svojo mamo in očeta. V Sloveniji imam veliko dobrih prijateljev in prijateljičin tudi njih bom pogrešala, če bi se vrnila v Bosno.
Že 4 leta sem v Sloveniji in skoraj sem pozabila nekatere stvari v Bosni. Zelo sem vesela, da sem se naučila slovenskega jezika. V Bosni sem imela tudi najboljšo prijateljico in njo bi zelo rada videla.
Vesna Petrovič, 7. b, Dol
KRIŽANKA
S POMOČJO SLIK IN OPISOV UGANI BESEDE. VPIŠI JIH TAKO, KOT KAŽEJO PUŠČICE. IZ ČRK NA POLJIH Z ZVEZDICAMI (*) SESTAVI BESEDO IN JO VPIŠI NA ČRTICE:
REŠITEV PREDSTAVLJA IME ENEGA , OD LETNIH ČASOV- NA DRUGO ^STRAN NARIŠI ALI NAPIŠI, KAJ JE ZNAČILNO ZA TA ČAS!
II 1	»iin * - - -	*ii tiU liitif	Ji		i r) Uh 1yj	
— — — — — — —					
■	priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I
■	besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo ■ I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM garsonjero, 28 m2, tel.: 27-321.
GOSTINSKI lokal in bife v centru Maribora sta naprodaj, tel.: 062/306-595 ali 062/621-437.
PRODAM aluminijasto garažo, staro 2 leti, cena po dogovoru, tel.: 61-397, po " 15. uri.
PRODAM dvosobno stanovanje v centru Zagorja, 64m2, tel.: 61-996.
PRODAM stanovanjsko hišo z delavnico ali dam v najem, v Trbovljah, tel.: 27-401.
PRODAM garažo na Kešetovem z dokumentacijo, 25-465.
PRODAM 2,5 sobno stanovanje -64.5 m2, tel.: 061/881-843,061/883-843.
PRODAM poslovni prostor v centru Litije, 77 m2, tel.: 061/883-843, 061/ 881-843.
ODDAJAM stanovanje za krajša obdobja, tel.: 27-869.
NAJAMEM garsonjero v Trbovljah, tel.: 27-060 (med 18. in 20. uro)
PRODAM hišo, delno ali v celoti, v Trbovljah na atraktivni lokaciji, možne razneposlovne kombinacije, tel.: 26-538.
AVTOMOBILI
PRODAM Vugo 45,1. '86, cena po dogovoru, tel.: 73-615.
PRODAM motor avtomatik s smerokazi, srebrno kovinske barve, tel.: 27-898.
RAZNO
PRODAM avtosedež CHICCO, cena po dogovoru, tel.: 75-201 dopoldan, 75-235 po 16. uri.
PRODAM športni vozičekza dvojčke, tel.: 62-143.
PRODAM sobno kolo z računalom, moj naslov: Jure Napret, Vodenska 48, 61420 Trbovlje.
PRODAM synthesizer CASIO CA 100, 5 oktav, 100 glasov, 100 ritmov,
tel.: 27-678.
PRODAM računalnik AMIGA z igralnimi palicami, 30 disket, za 450 DEM, tel.: 61-901.
PRODAM računalnik 386 DX/40, 4 MB RAM, 450 HD, 1,44 FD, SVGA, barvni monitor, miška, CD-ROM, SB, zvočniki, ogromno iger in programov, komplet za 1.100 DEM, tel.: 62-292.
ODDAM psička mešančka, starega 2 meseca, tel.: 21-716.
INVENTAR za živilsko trgovino, zaradi preusmeritve dejavnosti, v celoti prodam, tel.: 27-401.
PRODAM teličko sivko, staro 8 tednov, tel.: 63-325, Tima 26.
PRODAM kravo sivko, staro 16 mesecev, nova garažna vrata s kovinskim okvirjem in vino cviček, temno rdeče barve, tel.: 24-591.
PRODAM motorko znamke STIHL -DOLMAR, malo rabljeno, cena po dogovom, moj naslov: Roman Strmljan, Okrogarjeva 6, Zagorje.
PRODAM karto za zagorski premog, 3,6 t, tel.: 64-524.
PRODAM etažno peč za centralno ogrevanje - raztezna posoda, črpalka, cevni termostat, tel.: 42-150, po 17. uri.
UGODNO prodam dva zimska plašča, oba za 15.000,00 tolaijev in poročno obleko za visoko, vitko osebo, tel.: 76-321.
PRODAM otroško posteljico z jogijem, športni voziček in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965.
PRODAM dve postelji (lm x 2m) in omari, ugodno, tel.: 44-332.
PRODAM nerabljen pletilni stroj PFFAF 6000. Cena po dogovom, tel.: 27-060 (med 18. in 20. uro)
KUPIM rabljeno knjigo o CPP, tel.: 62-240.
INŠTRUKCME
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719.
SO
Os
£
§ tn
za brezplačni mali oglas
Tekst: .
Moj naslov:
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, slovenski jezik, MA in FI za srednjo šolo, tel.: 64-285.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in srednjo šolo, tel.: 64-610.
IN ŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure.
INŠTRUIRAM MA in FI za OŠ in srednjo šolo terza 1. in 2. letnik fakultete, tel.: 061/1261-282, Oto, študentski dom, soba 136. INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in srednjo šolo, tel.: 26-671.
DELO
IŠČEMO ulične prodajalce za Zagorje, tel.: 64-250, dopoldan.
ČE IŠČEŠ DELO NA DOMU, v kuverti pošlji svoj naslov in 500,00 SIT, dobiš informacije: Karola, poštno ležeče, 61432, Zidani Most.
STORITVE
PREPISUJEMOseininarske naloge, poročila, sestavke, članke... v ZELO KRATKEM ČASU - ROMANIX -Loke 41, Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan.
STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624.
RENT-A-CAR osebnih vozil, non-stop, tel.: 27-386.
POPRAVILO vseh vrst šivalnih strojev, možno tudi na Vašem domu, Darko Tratnik, Gubčeva 2, 63310 Žalec, tel.: 063/713-458.
PEAL - Trbovlje Raznašanje reklamnih letakov in plakatov, učinkovito, hitro. Cene konkurenčne, preverjeno najučinkovitejši in najcenejši način obveščanja kupcev o Vaši ponudbi, prodaji izdelkov... Tel., faks: 21-477 - PEAL Perme Aleš s.p., Šuštarjeva kol. 14, Trbovlje.
0 "•
F,?*®®™;®


1,	- 5. NORO-Zasavci (2)
2,	- 3. ADIJ0 KNAPI - Orlek (3)
3,	- 2. TINA (remix) - Dominik Kozarič (5)
4,	- 3. ONA- Babilon iD.J.time (4)
5,	- /. POGREŠAL TE BOM - Jan Plestenjak (1)
i®a
1.	-1.VATRAI LED-Severina (4)
2.	- 4. LOVE IS EVERVVVHERE - Caught in the act (2)
3.	- 2. CELEBRATION - Fun Factory (5)
4.	-3. DISC0 2000 - Pulp (3)
5.	- /. OPEN ARMS - Mariah Carey (1)
ft	
	ni
	o
	=5
	
n	.
	
2 Glasujem za:
Moj naslov:
maavAJUSH sklad ietvbuke slovbiue
POLJANSKA CESTA 3 61104 LJUBLJANA p.p.44
TELEFON 061 1710 500 FAKSIMILE 061 1710503
STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE Poljanska cesta 31, 61000 LJUBLJANA
objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za prodajo dveh stanovanjskih stolpičev na Zasavski 9 in 10, Trbovlje
Opis lokacije:
Stanovanjski stavbi, ki sta predmet prodaje, ležita na parcelah št. 513/1, 513/4 in 513/2 v skupni izmeri 1.778,85 m2, ki so vpisane v zemljiškoknjižnem vložku št. 368 k.o. Dobovec, na katerem je vknjižena lastninska pravica za Stanovanjski sklad Republike Slovenije.
Opis stolpičev in najnižie cene za posamezen stolpič:
Predmet prodaje sta stanovanjski stavbi s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem.
V	stanovanjski stavbi na Zasavski 9, ki je delno podkletena, je dvanajst nezasedenih stanovanj v skupni površini 735,21 m2 in sicer:
-	v pritličju, 1. nadstropju in 2. nadstropju, po eno enosobno stanovanje v izmeri 36,7 m2 in dve dvosobni stanovanji, vsako v izmeri 56,1 m2;
-	v mansardi eno enosobno stanovanje v izmeri 37,91 m2 in dve dvosobni stanovanji, vsako v izmeri 46,52 m2.
Najnižja ponudbena cena je 21,074.243,58 SIT.
V	stanovanjski stavbi na Zasavski 10, ki je delno podkletena, je petnajst nezasedenih stanovanj v skupni površini 577,65 m2 in sicer:
-	v pritličju, 1. nadstropju in 2. nadstropju so po dve enosobni stanovanji, vsako v izmeri 36,92 m2in dve dvosobni stanovanji, vsako v izmeri 57,54 m2;
-	v mansardi so tri dvosobna stanovanja, vsako v izmeri 56,45m2.
Najnižja ponudbena cena je 26,052.599,82 SIT.
Morebitni kupec bo moral pred vselitvijo obeh stanovanjskih stavb opraviti nujno potrebna dela. Obe stavbi bo možno prevzeti 1. aprila 1996.
Ponudbe se lahko nanašajo na eno ali obe stanovanjski stavbi, pri čemer imajo prednost ponudbe, ki se nanašajo na nakup obeh stanovanjskih stavb.
V	ponudbi je potrebno, poleg stavbe oziroma stavb, na katero
se ponudba nanaša, navesti še ceno, ki jo ponudbenik ponuja ter način plačila in v primeru odloženega plačila tudi način zavarovanja.
Posebni pogoji:
Ponudniki morajo na ŽR prodajalca št.: 50100-627-7407, najkasneje zadnji dan roka za prijavo, nakazati varščino v višini 10% navedene najnižje ponudbene cene za posamezno hišo, ter potrdilo o plačani varščini priložiti ponudbi. Varščina se izbranemu ponudniku všteje v kupino in se ne obrestuje.
Ostalim ponudnikom, ki ne bodo izbrani, bo varščina vrnjena naslednji delovni dan po končanem javnem odpiranju ponudb.
Izbrani najugodnejši ponudnik mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v osmih delovnih dneh od dneva obvestila, da je izbran za najugodnejšega ponudnika. Za dan obvestila šteje IZDAJA SKLEPA komisije o izbiri najugodnejših ponudnikov.
Sklep o izbiri se izbranim ponudnikom pošlje priporočeno po pošti naslednji dan po javnem odpiranju ponudb.
Če izbrani ponudniki ne sklenejo pogodbe v osmih dneh od prejema obvestila, se šteje, da odstopajo od nakupa, plačana varščina pa jim zapade kot skesnina.
Rok prijave in vsebina ponudbe:
Morebitni ponudniki morajo pisno ponudbo oddati najkasneje do petka, 1. marca 1996 v zaprti ovojnici pod oznako: "Zbiranje ponudb" na naslov: Stanovanjski sklad RS, Poljanska cesta 31, Ljubljana.
Ponudba mora vsebovati:
-	ponujeno ceno in oznako stanovanjske stavbe, na katero se nanaša,
-	plačilne pogoje,
-	način zavarovanja,
-	overjen izpisek iz sodnega registra, s katerim pravna oseba kot ponudnik izkazuje sedež v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o državljanstvu, če je ponudnik fizična oseba,
-	potrdilo o plačilu varščine.
Javno odpiranje ponudb:
Javno odpiranje prispelih ponudb bo v torek, 5. marca 1996 ob 10.00 uri v sejni sobi prodajalca na Poljanski cesti 31 v Ljubljani.
Javno odpiranje ponudb bo vodila 3 članska komisija, ki jo imenuje prodajalec po sledečih pravilih:
1.	javnega odpiranja se morajo udeležiti vsi ponudniki ali njihovi pooblaščenci, ki predsedniku komisije predložijo pisno pooblastilo;
2.	vse prispele ponudbe prebere predsednik komisije;
3.	ponudbe, ki ne ustrezajo objavljenih pogojem, komisija izloči;
4.	v primeru, da je za isto stanovanjsko stavbo prispelo več enakih ponudb, komisija te ponudbe izloči in takoj po zaključku javnega odpiranja ostalih prispelih ponudb za to stanovanjsko stavbo ali obe stavbi med enakovrednimi ponudbeniki opravi licitacijo.
Vse dodatne informacije je mogoče dobiti na telefonski številki 061/ 17 10 500, gospa Milojka Blaguš.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije
1EI1Š	fH	lil		■		





mm

j
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 28.2.1996 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: obesek iz zlata v vrednosti 4500 SIT
2.	nagrada: obesek iz zlata v vrednosti 3000 SIT
3.	nagrada: obesek iz zlata v vrednosti 2000 SIT
Izžrebanci nagradne križanke 5/96
1.	nagrada: najem vozila v vrednosti 4.500 SIT, Rentax, d.o.o., Trbovlje,Drago Ostanek, Kotredež 30, Zagorje
2.	nagrada: najem vozila v vrednosti 3.000 SIT, Rcntax, d.o.o., Trbovlje, Robi Murko, Novi dom 46, Trbovlje
3.	nagrada: najem vozila v vrednosti 2.500 SIT, Rentax, d.o.o., Trbovlje, Jelka Šimenc, Partizanska cesta 16, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20.
julija 2c, Zagorje, do 22. 2. 1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 6/96:
MAKARIJ, CMIR, ALANIN, KAIRO, MLADINSKI, KAL, PRIMOŽ PETERKA, SV, ANI, AIROLO, AVI, UDJE, CINOBER, LEC, XE, LAI, AARE, ATEK, LISTER, HRON, NOŠA, ODTENEK, OTA, IVAN, NOE, TAR, GIN, NM, RO, AAR, KIPARKA, PRTLJAGA, OVIPARA, ODA.AFAR, LEON, KLEK, KANELA, OKNO, ALKA, TATRAI.
ZLATARSVO - URARSTVO
MIK
ZDENKA BAJDE
Starograjsko 36 61433 Rodeče
Tel: 0601/85-064
mnn^nm/
. Stanovanje: Škof ja Riža 14 61423 Dobovec Tel.: 0601/39-120
Izdelava, predelava,
■T-l •! y \ i I [■ J I 11 - Ia-I r I rJ
artiklov Iz zlata In srebra
M
Maša bodočnost
V trboveljski porodnišnici so se od 11.2. do 19.2. rodili:
11.2. Helena Ravnikar, Zagorje, sin Aleš; 14.2. Irena Bukovšek, Štore, sin Grega;
15.2. Vera Krivec, Celje, sin Žan;
Zorica Lapornik, Trbovlje, sin Domen;
16.2. Urška Mrak Draksler, Trbovlje, hči Jana;
Marta Polc, Zagorje, hči Regina;
18.2.	Martina Bola, Trbovlje, sin David;
19.2.	Rosanda Lubej, Radeče, sin Benjamin;
Maja Mcrzel, Trbovlje, sin Tadej;
Romana Kosec, Trbovlje, hči Barbara.
Iskreno čestitamo!
Gre mož po avtobusni postaji in vidi. kako nekdo poljublja avtobus. Vpraša ga:
"Zakaj pa poljubljaš avtobus?"
Mož odgovori:
"Zato, ker je včeraj povozil mojo taščo..."
Pej5e razlaga Otu recept za burek:
Pepe: Potrebuješ pol posode moke in pol posode kvasa. Pa pol posode sladkorja...
Oto: Pazi malo, to so že tri polovice, to ne gre več v posodo.	i
Pepe: Nič hudega, pa vzemi večjo posodo.
"Dečko, ali tu stanuje gospod Komarček?"
"Ja, stanuje... Ampak trenutno ga ni doma!"
"Aha, razumem... Kaj mogoče veš - bo jutri doma?"
"Očka! Ali boš jutri doma!?"
"Dajte mi povratno karto!"
"Kam se pa želite peljati?"
"Tja in nazaj, seveda!"
pomeni, da z neko drugo žensko živite prav tako, kakor s svojo ženo."
Takrat plane Pepe pokonci in oporeka:
"Neumnost gospod komisar! Veliko lepše, veliko lepše!"
Nekega dne pride jezen kavboj v gostilno in zavpije po oštariji:
"Kdo mi je prebarval konja?"
Na sredi oštarije vstane ogromen mišičak in reče v basu:
"Jst sm ga, jst. A imaš kaj proti?"
Kavboj: "Nič, nič, prišel sem samo povedat, da je barva že suha."
Ali je res, da so Portugalci iznašli brisalce za avto in ne Američani?
Resje.
Američani so brisalce le prestavili na zunanjo stran okna.
Pepe je potožil prijatelju:
"Ločil se bom! Zena mi je včeraj rekla tepec!"
"To pa menda ni razlog za ločitev!"
"Dan prezgodaj sem se vrnil s službenega potovanja in dobil sem jo v postelji z neznanim moškim. Razburil sem se in jo vprašal, kaj dela moški v moji postelji. Rekla je: Trikrat lahko ugibaš TEPEC!'."
"Pametni ljudje o vsem DVOMIJO. Le NORCI se oklepajo svojih prepričanj!"
"Misliš?"
"O tem ni mogoče DVOMITI!"
Pepeta pokličejo na policijsko postajo in mu strogo razložijo:
"Ovadili so vas zavoljo konkubinata..."
"77?"...
Ko so opazili, da mu ni čisto jasno, kaj naj bi to Pomenilo, mu razložijo: "KONKUBINAT
Zakaj blondinke ne marajo računalnikov? Zato, ker na monitorju ne morejo gledati Nedeljskih 60.
OVEN Izkazali se boste na različnih področjih, s tem si lahko dvignete ugled v družbi, le nikar ne pretiravajte. Začetni uspehi vam bodo dali veliko delovnega poleta. Št.: 7.
BIK Doslej ste reševali težave z iskanjem začasnih tolažb, končno pa ste se odločili za korenitejše spremembe. Česarkoli se bostel lotili, uporabite izkušnje, znanje in previdnost. Št.: 5.
DVOJČKA Zelo verjetno je, da se boste spustili v avanturo, ki vam jo vsi odsvetujejo. Seveda ste dovolj trmasti, da boste vztrajali, vendar ne bo potekalo vse po vaših načrtih. Št.: 23.
RAK Zasebno življenje in ljudje, ki jih imate radi, vam pomenijo največ. Naj vas ne bo strah povedati, kar mislite. Če boste naleteli na gluha ušesa, se stvari lotite sami. Št.: 10.
LEV Že nekaj časa si niste povsem na jasnem, kaj bi radi od partnerja, zato bi bilo najbolje, da se bi odkrito pogovorila. Ne izgubljajte energije z bojevanjem. Št.: 13.
DEVICA Pravočasno boste spoznali nekoga, ki vam bo iskreno pomagal in svetoval. Nikar si preveč ne očitajte, če kak dan ali dva namenite aktivnemu počitku. Št.: 18.
TEHTNICA Želite si več telesne aktivnosti, naredite pa malo ali skoraj nič za korak do sprehajalne poti ali telovadnice. Veliko učinkovitejši boste, če se problemov lotite sami. Št.: 6.
ŠKORPIJON Zdelo se vam bo, da spet zajemate življenje z veliko žlico in ničesar ne boste hoteli zamuditi. Umirite se in skušajte urediti misli, da kasneje ne bo težav. Št.: 8.
STRELEC Ne rinite v ospredje za vsako ceno in ne povzdigujte se nad druge, ki so v povsem enakem položaju. Partner vam lahko pomaga, le odločite se, kaj od njega pričakujete. Št.: 12.
KOZOROG S skupnimi močmi boste dosegli nekaj, kar si že dolgo želite. Lepo je, da priznate sami sebi nemoč in poiščete prijatelje, ki vam znajo koristno svetovati. Št.: 19.
VODNAR Vsi nesporazumi in nestrinajanja v vaši dmžbi lahko prenehajo predvsem po vaši zaslugi. Ker niste obremenjeni z večjimi problemi, poskušajte pomagati prijateljem. Št.: 21.
RIBI Kot že tolikokrat, ste pozabili na stvari, v katerih lahko uživate. Preveč ste se posvetili obveznostim in težavam drugih, sami pa odrivate užitke na rob.
Št.: 16.


m
1

Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjrTfimnenja bralcev o življehjubi dogajanju v Zasavjmjieftodpisanih pisem ne objavljamo^BolzLna pisem je zaradi prostora omejena na največ ŠiMdpkanib^rraticAIredriištVe^i pridržuje pravico skrajiatitekst ali pa objaviti daljšega, čeitoeti, da bi s skrajiaJijem preveč okrnili zanimivo vsebino.
Spoštovani gospod Jene* Malovrh
Čudi nas način izbiranja kadrov ter kriterij, ki se uporablja pri izbiri. OO SNS podpira kadrovanje na osnovi strokovnosti, marljivosti in učinkovitosti. Ti kriteriji so po našem mnenju formalno vedno v ospredju, v praksi pa se ne uporabljajo.
Kot direktor v uspešnem podjetju gotovo veste, da je poleg uspešnega direktorja potrebno za uspešno delo zagotoviti sposobne vodstvene kadre, ki si jih vsekakor izbere DIREKTOR SAM! Zato nas čudi, da je bil v konkretnem primeru najprej zaposlen referent v občinskem oddelku, nato naj bi bil šele načelnik oddelka, saj bi moralo biti po normativih in praksi ravno obratno. Načelnik oddelka naj bi po imenovanju delovno in uspešno obliko izbral sam. Pred nami je imenovanje preoblikovanja JKP Komunala Trbovlje. Preoblikovanje naj bi potekalo tako, da bi pri reorganizaciji morali izčrpati lastne vire, nato pa dodatno delovno silo iskati drugje. Bojimo se, da temu ne bo tako. Vkolikor bodo viški delovne sile zaradi neupoštevanja notranje prerazporeditve (menimo, daje komunala v lasti občine), bo naša stranka javno opozorila na postopek reorganizacije. Morebitno odpuščene Slovenc bomo osebno seznanili s strokovnim načinom kadrovanja.
Prosimo vas, če nam omogočite vpogled v celotni postopek pri izbiri zadnjih treh kandidatov za zasedbo delovnega mesta. Sporočite datum in uro, prilagodili se bomo vašemu terminu.
Vaš pisni odgovor pričakujemo v tednu dni in se vam zanj že vnaprej zahvaljujemo.
Slovenska nacionalna stranka O O Trbovlje predsednik Tomaž Vresk
Parlamenfarije v Trbovljah
Na 12. seji OS 12. februarja so svetniki brez razprave, na predlog predsednika ponovno umaknili z dnevnega reda sprejem Odloka o taksi za varstvo okolja. Skoraj neverjetno je, da ima večina svetnikov tak odnos do tega vprašanja, ki bi na legalen in zakonit način zagotovil sredstva za postopno sanacijo okolja v občini.
Pri predstavitvi programov, takopred
zadnjimi državnozborskimi kot občinski volitvami, so vse stranke kot eno izmed pomembnejših področij poudarile sanacijo ekoloških razmer v Trbovljah. S tem ne zanikam, da se nekatere ne zavzemajo na posameznih področjih za reševanje ekološke problematike, pa tudi stanje v občini zlasti na področju zraka se zboljšuje. Pa bo morda kdo dejal, saj je v redu, pa ni, zlasti če pogledamo načrt o sanaciji zraka, sprejet leta 1990 na javni odprti seji v DD. Namreč, po tem načrtu bi morala biti sanacijazrakaletos končana. Pa kje smo, niti na polovici. Ostala je tudi TE in večina individualnih kurišč. Seveda so v prvi vrsti vprašanja finančnih sredstev. Imeli smo odlok in ga še imamo, ki pa nima pravne osnove za plačilo oziroma izterjavo. Tako po tem odloku velik del obveznikov ne plačuje. S sprejetjem zakona o varstvu okolja je nastala pravna osnova za sprejem ustreznega občinskega odloka. Osnutek odloka je takratni IS Občine Trbovlje dal v javno obravnavo (20. september 1994). Koncem leta '94 je bil dan na sejo takratne občinske skupščine, pa je bil umaknjen z utemeljitvijo, da naj odlok sprejme bodoči občinski svet.
Ta isti osnutek je bil obravnavan na
3.	seji OS 3. aprila 1995 in so ga dali ponovno na enomesečno obravnavo. V času javne obravnave so bile dane edine pripombe s strani JKP Komunala Trbovlje, ki so bile pri izdelavi predloga vse upoštevane. Druga obravnava predloge je bila uvrščena na dnevni red na 8. sejo OS 2. oktobra 1995, ki pa je bila umaknjena na predlog župana, češ da odlok ni usklajen z zakonom (6 mesecev po javni obravnavi). Po zagotovilih naj bi bil odlok uvrščen na decembrsko sejo OS, vendar se to ni zgodilo, ampak je bil uvrščen na 12. sejo dne 12. februarja 1996, pa ponovno umaknjen brez kakršnekoli obrazložitve. Na zahtevo svetnice Zelenih je bil sprejet sklep, da gre za odlok na prihodnjo sejo.
Ta isti OS je v svojem poslovniku sprejel določilo, daje čas med osnutkom in predlogom najmanj 15 in največ 60 dni. Zastavlja se vprašanje, kdo je proti temu, da se v naši trboveljski občini reši vprašanje, kako na zakonit način zagotoviti sredstva za sanacijo okolja, zlasti pa vprašanje plačevanja vseh obveznikov, saj v prostem razgovoru s posamezniki ni nasprotovanja, pa tudi nihče ne ve povedati, zakaj je bil odlok umaknjen na zadnji seji (12. februar 1996). Ali imamo tudi v Trbovljah lobi
dvoličnežev, ki pa bodo verjetno pred nami stoječimi državnozborskimi volitvami imeli zopet polna usta o skrbi za čisto okolje v Trbovljah.
Zeleni Trbovelj Tone Ahac
Zapiranje Rudnika Zagorje
Svet KS Franc Farčnik deluje precej redno in spremlja dogodke okrog zapiranja Rudnika Zagorje. Temu je vzrok tudi del KS, ki se nahaja v rušilnem območju in območju Pojedkov površine od 10 do 100 mm. V tem območju se na žalost nahajajo tudi stanovanjski objekti krajanov, ne smemo pa prezreti tudi gospodarske objekte. Na prvem sestanku z več kot 40-imi krajani so določili skupino, ki jih zastopa in se odločili za taktiko dogovarjanj. Potem so se sestali še enkrat v kompletnem sestavu. Komisija pa se je sestala trikrat. Njena naloga je bila tudi organizacija sestanka z vodstvom občine in Rudnika Zagorje v zapiranju.
Po daljšem usklajevanju, ki je pomenilo tudi odmik sestanka za več kot dva meseca, je bil sestanek 6. februarja. Več kot 40 krajanov je pazljivo poslušalo stališča vodstva občine, Rudnika in predsednika komisije ža zapiranje Rudnika Zagorje. Sklepi sestanka so v sedanjem trenutku potolažili krajane, ker dajo slutili, da se bo problem le pričel reševati. Ponovno so potrdili, da jih bo zastopala skupina, že imenovana na eni od predhodnih sej. Le-ta se bo v februarju sestala z vodstvom Rudnika in začrtala realizacijo sprejetih zaključkov: izdeluje se ureditveni načrt za ogroženi del področja KS Franc Farčnik, določeno bo območje in objekti, za katere se bo izdelala sodna cenitev vrednosti, krajani bodo o aktivnosti dela komisije obveščeni, komisiji pa bo nudila vso pomoč in podporo tudi občina Zagorje.
Janez Lipec, Zagorje
Pa ti gospod, pa jaz NE gospa
V 5. številki Zasavca (7. februar 1996) me je na strani 37 v odgovoru predsednikaOOSDSS Trbovlje Slavka Kmetiča spodbudila črkovna malenkost, ki pa ima po moje v medsebojnem človeškem odnosu in z zapisanim načinom tudi v klasificiranju ljudi na "nad..." in "pod..." velik pomen. Medtem ko je pisec odgovora strankinega predsednika imenu in celo svojemu dodal tisti, v novem obdobju nepogrešljivi g., pa Alenki Petrič, Branimirju Bajdetu in Zlatku Čibeju (čeprav je slednja v stavku imenoval dva gospoda) ga. oziroma g. ni pridal. Iz vsebine odgovora sledi, da tega ni storil pomotoma, pač pa premišljeno, osebno in morda tudi strankarsko izvirno, že kar spontano, kar je še huje.
kot če bi bil namen razločevati ljudi na določene nivoje le s trenutnim navdihom.
Veliko Zasavčanov sicer na tisti gospa ali gospod pred imenom ni kaj dosti občutljivih. Celo več, mnogi ga v nagovorih odklanjajo - raje slišijo kar svoje ime, saj se še marsikomu zdi v tem nazivu preveč navdiha po gospoščini, spet drugi sogovorniku ob tem nazivu smeje vrnejo zopazko "pusti tisto spredaj, gos pa že nisem". Toda to je druga zgodba. Odločili smo se pač. in prav je tako, da ljudem ob nazivanju iz spoštovanja dodamo besedico gospa in gospod, kar smo počeli tudi v preteklosti (čeprav je bil uradni naziv tovarišica in tovariš najpogostejši, je bila soseda vendar vedno ah teta ah pa gospa - in soseda naj bo le za primer, tudi druge smo nagovarjah z gospa in gospod), in to je lepa in potrebna gesta v uradnem in osebnem odnosu -nagovoru. pogovoru, pismih, razgovorih o nekem človeku in tako naprej. V zapisih pa te črke s piko ni potrebno uporabljati povsod, ponekod je sploh ne zapisujemo. Toda če to že počnemo, moramo biti dosledni. Tudi če se razlikujemo v mišljenju, in prav je, da mislimo različno, moramo nasproti mislečemu vendar priznati enako osnovno vrednost, namreč to, da je nam enakovredna oseba, daje človek. Še posebej takrat, ko svojo demokratičnost razlagamo v javnosti.
Ker tole moje pismo ni politično naravnano, pač pa ima izključno medčloveški pomen in ni odgovor na neko pisanje (pisec odgovora v Zasavcu me je le opomnil kot bi me lahko kdorkoli, in tako me je iz konkretnosti spodbudil k razmišljanju o splošnem), vljudno prosim predstavnike v uvodu omenjene stranke, da se mi zanj nikar ne zahvalijo, kot imajo po novem navado storiti za vsakršen zapis in vsakršno fotografijo.
Bralka Zasavca Ivana Laharnar
Ujeti v lastne mreže
Odgovor gospodu Kmetiču na članek v Zasavcu št. 5.
Vsa dejstva in okoliščine v zvezi s pripravo in izvedbo konference OO SDSS Trbovlje, posredovane novinarjem na tiskovni konferenci so bile podprte in dokazane z listinskimi dokazi, sklepi, dopisi, katerih kopije so novinarji prejeh.
Iz navedenega izhaja, da se ni na tiskovni koferenci pralo umazano perilo zakoncev Petrič in drugih bivših članov OO SDSS. Čigavo umazano perilo se je pralo, pa je avtorju članka v Zasavcu št.5 znano. V članku tudi ni umestno poniževalnopisanje STATUTA SDSS, ker ta navedba ne izdrži preizkusa.
V izogib nadaljnjim polemikam se bodo žaljive in neresnične navedbe obravnavale na zato pristojnih organih, o čemer bodo bralci vsekakor obveščeni.
Branimir Bajde in Zlatko Čibej
RTV TRBOVLJE
ČETRTEK 22.2.1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ,
20.15	VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN
PETEK 23.2.1996
09.00	VIDEO STRANI, 10.00 VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN (p),
11.00	VIDEO STRANI. 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI: KONTAKTNA ODDAJA S FILMSKO LESTVICO IN SKRITIM GOSTOM, 21.15 FILM TEDNA, FILM, KI STE G A IZB RALI GLEDALCI
SOBOTA 24.2. 1996
13.00	VIDEO STRANI, 16.00 REZERVIRANO, 16.45 FILM TEDNA (p)
PONEDEUEK 25.2. 1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ,
20.15	MINI PET - LESTVICA OTROŠKIH PESMI, 20.45 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT - GREGOR KITA VAM PREDSTAVLJA ZASAVSKI ŠPORT
TOREK 27.2.1996
09.00	VIDEO STRANI, 10.00 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT (p), 10.25 VIDEO STRANI. 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA
SREDA 21.2.1996
09.00	VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ,
20.15	VRT ŽIVLJENJA - PRIJETNO DRUŽENJE Z BARBARO RENČOF
ČETRTEK 22.2. 1996
20.00VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
PETEK 23.2. 1996
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40
SOBOTA 24.2. 1996
10.00	VKLOP VIDEO STRANI,
16.00	TV KOPER
NEDEUA 25.2. 1996
10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
JANA GOLAVŠEK IN ČARL1 NOVAK, 21.30 NE ZAMUDITE;
SREDA 28.2. 1996
PONEDEUEK 26.2.1996
20.00	ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO,
20.30	INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
TOREK 27.2. 1996
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE. 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT
SREDA 28.2.1996
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
	
	■ ■ ■
	
ETV ZASAVJE

ČETRTEK 22.2. 1996
8.30	VIDEOSTRANI. 10.00 SREDA NA ETV (p),	11.30
VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (p). 20.00 KNJIŽNI MOLJI, 20.10 MINI PET, 20.30 EPP, 20.35 POZOR, SNEMAMO. 20.45 ZASAVSKI MAGAZIN, 21.15 NE ZAMUDITE;
PETEK 23.2. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40, 20.45 EPP, 20.48 NE ZAMUDITE, 20.50 REPORTAŽA: POKOPAVANJE PUSTA V ZAGORJU;
HAOIO IntivVLtlb
ČETRTEK 22.2.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP.
17.00	OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR. 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00ŽIVA NOČ24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM
PETEK 23.2.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ. 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL,
15.30	GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 17.00 MLADINSKI VAL.18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
8-30 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p)., 11.30 VIDEOSTRANI. 18.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE.20.35 3-2- 1-START (p), 21.05 REPORTAŽA: BREZ PUSTA MI ŽIVETI NI (p);
SOBOTA 24.2. 1996
8.30	VIDEOSTRANI
NEDEUA 25.2. 1996
9.00	KNJIŽNI MOLJI (p), 9.10 MINI PET (p),9.30 EPP,9.35 POZOR, SNEMAMO (p), 9.45 ZASAVSKI MAGAZIN (p).	10.15 NE
ZAMUDITE, 10.20 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: PUSTNA ODDAJA (p); 11.50 NE ZAMUDITE (p);
PONEDEUEK 26.2. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 20.00 3-2-1-START, 20.30 EPP 20.33 NE ZAMUDITE. 20.35 KULT & URA, 21.05 NE ZAMUDITE
TOREK 27.2.1996
8.30	VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: DAM-
SOBOTA 24.2.1996
8.00	DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOSTNA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV. 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP.
13.00	POROČILA, 14.00ČESTITKE,
15.15	RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA. 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
NEDEUA 25.2.1996
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO. 9.00 CICI VRTILJAK, 10.45 OB VESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI.
11.15	VIŽA TEDNA.12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP. 12.45 OBVESTILA. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
PONEDEUEK 26.2.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PRO GRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEV-

NIK. 16.45 OBVES'HLA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45PORO-ČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK 27.2.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM. 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.4508VES TILA, EPP, 17.00 ŠPORT. 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SREDA 28.2.1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM. 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
HRASTNIK
22. 2. -25. 2, PLITVI GROB
ob 17, in i<). mi.ned. ob 17. uri; 26. 2. in 27. 2.. pon. ul tor.; M KINO PREDSTAV: 28. 2. in 29. 2.: MREŽA (grozi j.) sre: m čel. ob 19.
DOL PRI HRASTNIKU
PLITVI G ROB (Hm.kul.nl 111,n,, stih. ob 18. uri;

sre. ob 17. uri;
ZAGORJE
22. 2. - 25,2.: KOSI SPAl. (um.
medi obel7.: un; 23. 2. - 28. 2.: 1'ROl ESIONAI.T.C ,nk. . -.sak dim t* 19. uri; 28. 2,- 29. 2.;
IZLAKE
• .
Ekskluzivno
V začetku aprila izidejo spominijaneza Drnovška, naslovljeni z Moja resnica. Premier je zanjo porabil dva svojadopusta,Rdeči Revir pa tudi približno toliko časa, da seje prebil do poskusnih odtisov. In prihodnjič, samo v likofu Redakcije jetrnic, prvi natis odlomka iz njegovega literarnega prvenca.
Torej, Moja resnica, Janez Drnovšek in naslednji likof Redak-cijejetrnic.
Eksplozivno
* Že danes pa vam izdajamo eno izmed skrivnosti. Odkar seje premier odločil za geslo Ne levo, ne desno, si pred vožnjo natanko določi orientacijsko točko in potem samo naravnost.
č-	............
Rekordno
Uspešni Svei uspešnega Mira Štrajharja je uspel še en skok, kaj skok, polet v Evropo. Na levem rokavu Urbana Franca so poželi toliko aplavza, da so preskrbljeni tja do leta 2000, če se le vsak deseti ploskajoči odloči za njihovo kuhinjo.
Hazardno
Po Trbovljah kroži nagradna igra, ki je že v prvem tednu zasenčila Ferplcje, Kečdkeše in podobne denarne verige iz sodobne zgodovine. Vplačaš jurja mark in na stavni list napišeš ime tistega cementarnaija, ki si je privoščil nakup deset milijonov tolarjev vrednega deleža lastne firme. Zbrano vsoto, oplemeniteno z denarjem slabše obveščenih, si bodo pravično razdelili tisti s pravilnimi odgovori. Igra bo že kmalu končana, saj v pravilih piše, da se igra konča, ko je v nagradnem skladu natanko toliko denarja, kot je knjižna vrednost cementarne.
Pijano
Lastnik prašičje farme Birger Moquist iz Vikingstada na jugu Švedske se je dokopal do enega najbolj presunljivih odkritij našega časa. Prašičje zabave so na las podobne človeškim, je osnova tega odkritja.
Kot navadnoje tudi tokrat velikemu odkritju botrovalo naključje, poroča tamkajšni časnik Expressen. Živinorejec je prašiče, kar 2500 repov ima, nahranil z ostanki iz bližnje mlekarne, njihovo običajno hrano. Vsaj mislil j e tako, saj možak ni mogel vedeti, da seje mleko skisalo in spremenilo v alkohol.
Po alkoholnem obroku so se nekateri prašiči pijano opotekali, drugi ležali na tleh, vreščali in cvilili, nekaj se jih je steplo med seboj. Več jih je bruhalo.
Veterinarje potrdil Birgeijev sum, da so se ga prašiči nažrli kot svinje. Zaradi podobnosti v obnašanju seje takoj rodila teza, da ga prašiči enako dobro nesejo kot ljudje. To pa je na Švedskem, kjer je alkohol svinjsko drag, spodbudilo vrsto raziskovalnih projektov.
Proizvajalce alkohola zanima predvsem, koliko alkohola je moč iztisniti iz mrtvo pijanega prašiča. Potrošnike, kolikšna je vsebnost alkohola v mesnih izdelkih, če je bil prašič usmrčen v alkoholiziranem stanju. Dacatje, ali se alkoholni mesni izdelki obdavčijo v odstotkih, ki veljajo za mesne ali alkoholne izdelke.
Raziskav je še kar nekaj in samo letos naj bi njihov strošek znašal več deset milijonov dolarjev. Na Švedskem računajo, da bodo že prihodnje leto vsa pridobljena znanja lahko bogato vnovčili.
O teh vprašanjih smo povprašali tudi več znanih Zasavcev, ki pa so, to moramo povedati, slabo seznanjeni s švedskim odkrtijem. Da anketa le ne bi šla povsem v franže, objavljamo duhovit odgovor hrastniškega župana. Takole meni Leopold Grošelj: Jaz sem za to, daje nekaj na krožniku, nekaj v kozarcu, zmeša pa naj se šele v želodcu.


I
j
I
'w
.....**>	:*S.....
...............-

d . o. o.
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
.......:*s fSft...............................ffft.................................:W.	fftv......ffi
m........m;...........i................P;;......Ir..........ii.....m...........ii......kg.......il.......h
...ir
1!
Jr
PLAČILO JE MOŽNO NA VEC OBROKOV.
VABI VAS trgovina ®l<®58ji||ž>SS v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 7“ do 19”, ob sobotah 700 do 13”


|i;i ..S/ :S::...................:&:■	/::■..SS ..........ft::...........Sš ""
itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m karnise vseh vrst
- zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino
- robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
■ polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
- posteljnina
~ ~ ~
	
• ~	...........................................• r
upn
trgovino
Cesta zmage 35a, Zagorje tel.: 0601/63-299
V trovini LIPA vam nudimo ugodne plačilne pogoje za nakup bele tehnike, gospodinjskih aparatov, električnega orodja, vodovodnih armatur ter durgega blaga.
-	možnost plačila s čeki
-	potrošniški kredit do 12 mesecev
-	gotoivnski popust 5% za nakup na 30.000 SIT
Na zalogi
pralni stroj Gorenje WA 904 X	55.890 SIT
pralni stroj Gorenje WA 709 X	77.900 SIT
pomivalni stroj Gorenje PMS 604	81.985 SIT
hladilnik Gorenje HZ 26.3E	59.990 SIT
bojler električni Gorenje tiki 501	21.720 SIT
sušilci za lase	od 2.890 do 5.076 SIT
sesalec Corona LUX A	14.790 SIT
žaga vbodna Black8>Decker BL350	8.437 SIT
vrtalnik Skil akumul. 12V v kovčku	15.350 SIT
Tmovinn 11PA je odprta vsak dnn od B OO Ho 19 00 sobota od 8.00 do 17.00 ure Infnrmnrije po telefonu (1601/63-799
VABLJENI V NAŠI PRODAJALNI! ^
OTITOBAI	IHTECHAt- 4. 1MTCGHAL +. WTEGBAt
INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.:64 443, 64 032, 64 420

'-'.v,'.:.:.;.:.,,,..,,-.
lili j®
.
POTOVANJA - IZLETI
LENTI
PLIBERK
LENTI
PUBERK
24.2.96 8.3.96
23.3.96
29.3.96
SMUČANJE NA ROGLI



WIND0WS 95 SLOVENSKI WIND0WS 95 URDATE SLOVENSKI W0RD F0R WIND0WS 95 SLOVENSKI W0RD F0R WIND0WS 95.URDATE SLOVENSKI EXCEL F0R WIND0WS 95 SLOVENSKI EXCEL F0R WIND0WS 95 URDATE SLOVENSKI PROJECT F0R WIND0WS 95 ANGLEŠKI PROJECT F0R VVIND0VVS 95 URDATE ANGLEŠKI P0WERP0INT F0R WIND0WS 95 ANGLEŠKI P0VVERP0NT F0R WIND0WS 95 URDATE ANGLEŠKI MS PLUS! F0R VVIND0VVS 96 ANGLEŠKI
43.200 24.080 """"" 74.760 23.240 74.760 23.240 106.400 33.600 75.040 23.240 10.640
Podjetje zb svetovanje, inženiring
in trgovinsko posredovanje RC 4860X4/100 VLB
PC 4860X4/100 PCI RC 4860X4/120 PCI
NA VOLJO SMO VAM
VSAK
DAN
PC PENTIUM 75 PCI PC PENTIUM 90 PCI PC PENTIUM 100 PCI PC PENTIUM 120 PCI PC PENTIUM 133 PCI
127.200
134.900
136.500
178.100
197.100 202.600 214.700 250.000


I

1
II
m

1
II
I
II................,...
/e
Celje - skladišče
Banka ZasavD Per
6/1996
Trbovlje
5000003469,7
P				n		1 c/	
m	mm) \	y	Hi x||f	-	m	H,		iv_	V 3	li
smo s prgnosom pokcuming
MK BhMKO ZPAM/JG Sl ZhGOTOl/ITG,
Dh OPRMVIJO V Bt\MKI PLAČILO POLOŽNIC
zt\ m
BRCZPL/4ČMO.
I
5
El
COBISS ©
LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
il
la
X
II:
II
I!
|1
ss
■
11
il
Sl
SrKiSA«*:*

Zasavc omogoča bralcem 10% popusta v vseh lokalih GP Rudar. Popust velja za vse gostinske storitve.
I
I
Kupon velja za eno osebo. Vnovčljiv jedo datuma, ki je naveden na | kuponu. Vsi izkoriščeni kuponi bodo prišli v poštev za nagradno žrebanje, ki bo v mesecu marcu. V enem izmed lokalov GP Rudar l bomo izžrebali tri nagrajence.
• 1 nagrada: bon v vrednosti 5000 tolarjev
. 2.nagrada: bon v vrednosti 3000 tolarjev | S.nagrada: bon v vrednosti 2000 tolarjev
KUPON JE VN0VČUIV DO 29.2.1996
ii
fil
GOSTINSKO.
=3||d> PODJETJE RUDAR p.O.
tel Ut trg revolucije 26 TRBOVLJE
DeIovne ENOTE	BiSTRO	/5	\1||
.K
••	Ivf- rA?r.p'w
. 1\VM AK	fVtJvtC-.
RFSi.\vR.\ciji Zasavc	KokxivoR
iiiiiiliiiiiiillililli:!;
GP PUDAR ZA ZASAVČAME!