GOSPODARSTVO OD LETA 1952 DO 1957 MED DVEMA VOLITVAMA V LJUDSKE ODBORE Ce bi morali naš gospodarski razvoj od zadnjih volitev do Ietos ocenhi z dvema besedama, tedaj bi rekli: stabilizacija in vzpon. Indnstrijska proizvodnja se je krepko povečala (1. 1952 je bila nekaj nad en in pol krat večja kakor 1. 1939, letos pa bo trikrat večja) in se je znatno približala stvarnim poirebam tržišča, posebno ko je govora o potrošnem blagn. V kmetijstvu so se začeli čutiti, čeprav za sedaj v š« zelo skromni meri, rezultati dolgoletnih investicij, prepričevanj in propagande. Industrija začenja imeti poniembnejšo vlogo v izvozn. Investira se bolj umerjeno, cene se ustaljnjejo, industrija in tržišče pa sta bolje založena. Delovna storilnost se postopoma izboljšaje, to pa jc prvi pogoj za ustalitev in postopno izboljševanje oscbne potrošnje. Računajo, da bo industrijska proizvodnja letos za več ka- kur 86 odstoikov večja kakor 1. 1952. To pomeni, da je znašal povprečeu porast približno 15 odstotkov na leto in je tako cden izmed največjih na svetti. Na tak porast je predvsem vplivalo vcliRo število novih objektov, ki so bili prav ta leta dokončani in izročeni v obratovanjc, nadalje splošna stabili- žacija gospodarstva, krepitev in izpopolnjevanje delavskega samoupravljanja, boljša preskrba z električno energijo, gori- Tom in drugimi proizvodnimi maleriali, izpopolnjevanje gospo- darskih predpisov ter instruinentov in vrsta drugih činiteljev. Vzporedno s proizvodnjo je raslo tudi število delavcev, vpndar v manjši meri. Od 1. 1952 do 1956 se je proizvodnja " .dustriji povečala za 62 odstotkov, a število dclavcev za dstotkov. Letos je razlika že večja: v prvih sedmih mc- h sc je .proizvodnjii povečala za 19 odstotkov, a delovna za 6 odstotkov. Delovna storilnost torej počasi, vendar .-..iurno narašča, a to je najvažnejši činitelj za gespodarski na- predek in poscbno za ustvarianje pogojev za nadaljnje po- slopno izboljšanje življenjskih pogojev državljanov. Proizvodnja se čedalje bolj prilagojuje dejanskim potrc-bam tržišča. Do 1. 1952 je rasla proizvodnja strojev. aparatov in sploh delovnih sredstev tri do štiri krat hitreje kakor pro-i/vndnja materiala za proizvodnjo ali potrošnega blaga. V /iidnjih dveli, treh letih se je to sprenienilo tako, da je letos v primerjavi z 1. 1952 porast približno enak za vse tri vrste blapa. V teh letih se je proizvodnja čedalje bolj usmerjala h kritju osebne potrošnje in potreb kraetijstva. Naj liavcdemo, kakšna je bila mesečna proizvodnja nekaterib. značilnih iz-delkov; " bombažnn tkanine (milijonov kv. m.) vclneuo tkanine (milijonov kv. m.) radijski nparati dvokolcsa kmetijski slroji (ion) umetna gnojila (ton) Tudi v saineni kmetijstvu smo začeli- letos opažati prve, rdaj skromne rezultate dosedanjih ukrepov in investicij. izražajo se v dobri letini (ki je tudi sedaj predvsem odvisna vremenskih razmer), temveč v tem, kar je Bilo letos dc- j-:^ko napravljcnega za pospeševanje kmetijstva: pri obde- iavi zemljc je bilo zaposlenih 17 tisoč traktorjev nasproti 6266 v 1. 1952, porabili smo sedemkrat veC umetnih guojil in precej veS sortnega semena, a kar je še važnejše, kinetje sedaj sami množično zavestno sprejemajo in izvajajo nove ukrepe: po- vpraševanje po umetnih gnojilih in nekaterih vrstah sortnih semen je danes večje, kakor moremo gnojil in semen nabaviti, letos so bile posejane večje površine kakor kdaj koli po vojni, prah in neobdelanih površin je zuatno tnanj kakor prej, ko- nracije v zadrugah so čedalje bolj številne iu bojj uspešne. Kakšen pomen ima za naiSo državo napredek kmetijske proizvodnje, je najbolj iasno razvidno iz tega, da ie uvoz hrane v zadnjih treh letili (1954, 1955, 1956) bil več kakor dva in pol krat večji kakor ves naš pritnanjkljai v trgovinski bi- lanci z inozemstvom (primanjkljaj je dejansko negativna raz- lika med uvozom in izvozom). V prvih sedmih mesecih letos si je uvoz hraue še povečal, glavno povečanje pa je šlo na račun uvoza materiala za proizvodnjo, o čemcr bo našel bra- lec obširnejše pojasnilo v stalnem statističnem prikazu o zu- nanji trgovini na četrti sirani. V izvozu je karakterističen čedalje v^ji delež industrije. ^ldelež je bil po letih naslednji: ¦ 1.1939 62.4«!« skupnega izvoza H~ 1.1954 ?i '!» sknpnega izvoza ¦ 1.199? 76 "lo skupnega izvoza 1952 J957 (Januar-jullj) 9,> 17 U? 2,6 2270 16.947 775 6.256 510 1.635 5800 28.950 1.1996 73 "U skupnega i/.voza 1.1957 (jaanar-julij) 75»/» skupnega izvoza Pri tem stalno narašča izvoz visoko obdelanih proizvodov in tudi takih, ki jih pred Vojno sploh nismo izvažali (strojev, naprav, elektrotehnicnega inateriala, ladij in drugih pre-voznih sredstev). Pred vojno so surovine in drugi nepredelani proizvodi tvorili 55 odstotkov skupnega izvoza, a lani 37 od-stotkov. In nasprotno: pred vojno smo izvozili lc 5 odstotkov proizvodov visoke obdelave, a lani 20 odstotkov. V teh letih so bili večinoraa dokončani tako imcaovani skljueni* objekti povojne graditve, tako da je bilo inogočc preiti na bolj umerjena investicijska vlaganja. Ker je napre-dovalo vse gospodarstvo in ustvarjalo večje materiaine mož-nosti, ni bilo potrebe, da bi investicije stalno absolutno zmanj-ševali, temveč smo jih obdržali v mejah, ki jih dopušča gospo-darski razvoj. L. 1952 so znaSale 2ST milijard, 1. 1953 363 milijard, 1. 1954 jc 5e prišlo do znatncjšega porasta — na 425 milijard, toda že I. 1955 je porast manjši — na 449 milijard, racd tem ko je lani prišlo do določencga zmanjšanja — na 434 milijard. V prvih mesecih lctos je spet prišlo do inočnejšcga po-rasta, storili pa srno ukrepe, da se ta porast ponovno spravi v meje dejanskih možnosti. O tem smo pisali v prejšnji šte-vilki v članku >Osebna in splošna potrošnja v lctošujem letiu. Tako gibanje gospodarstva in ukrcpi, ki smo jih. storili, so pripeljali do postopncga stabiliziranja vsega gospodarskcga življenja, posebno pa do stabilizacijc jia tržišču industrijskili izdelkov. Cene proizvajalcev industrijskcga blaga so danes v povprečju nižje kakor lani oziroma so višje za nekaj vcč ka-kor 7 odstotkov ncgo v 1. 1952 (porast znaša povprcčno nekaj več kakor en odstotck na leto). V ptodaji na drobno je šc manjži: žc od novembra 1. 1955 ostaja povprečje enako, a da-nes je le za tri odstotko vižjc kakor 1. 1952. S ccnami kmctijskih pridelkov ci tako. Se vcdno niliajo v odvisnosti od letine ia šelc nadaljnji napredek kmetijske pro-izvodnjte bo bolj odločno vplival, da se bodo ta nihanja po-stopno oinejila na najmanjšo mcro. Dodati pa vendarle mo-ramo, da je porast cen v nadrobni prodaji prexej zavrt; medtem ko so občutnejc porasle cene proizvajalgev. Predvsem zaradi takcga gibanja ccn kmetijskih pridelkov so od 1. 1952 do lani porasli življenjski strožki delavske dru-žine za 22 odstotkov, a uslužbenske za 20 odstoikov. Ce giba-nje življen.jskih stroškov primerjamo z gibanjem plač, lahko dobimo predstavo o realni plači, to je o količini blaga iu uslug, ki jo je mogcvče dobiti za plačo. Po nckcm računu se jc realna plača delavcev 1. 1954 povečala za osem odstotkov, predlan-skim in lani pa se jc znova zmanjšala. Letos jc povišanje realnih plaS in sploh osebne potrošnje cna izmed glavnih nalog družbenega plana. V zvezi s tem so bili storjeni ukrepi, da se skladi potrošncga blaga povečajo in obogate. Kakor smo že poročali v prejšnji številki, se realizira povečanje osebne potrošnje v povprečju tako, kakor je bilo cloločeno. K temu bo vsekakor prispevalo tudi izpopolnjevanje sistema nagrajcvania, ki omogoča, da zasluži delavec razen tarifne postavke čedalje večji znesek pod pogojem, da uspeS-neje dela in več proizvaja. V perspcktivnem planu gospodarskega razvoja, ki ga pri-pravljamo, posvečamo posebno pozornost naporom, da bi ohra-nili povečanje oscbne potrošnje, ki je bilo do&eženo letos, a nadalje, da se ta porast postopno še naprej zviša v sorazmerju s splošnim gospodarskim napredkoni. Reztiltati loh naporov bodo odvisni predvsem od organov upravljanja v podjetjili in od samega delavskega razreda, ker lx> vsak delavec s po-večanjem proizvodnje in delovne storilnosti hkrati povečeva! ludi 6voi zaslužek, a po drugi strani razpoložljivo količino blaga, s taterim naj se zadovolji povpraševanje. M. J.