-EDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska nllca 8t. 8 bbarna F. uadetr.). Uradns ure ra stranke so od 10. do 11. >poldne in od B. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj m
azmkov. Rokopisi se ne vračajo. NefVankirana pisma se ne sprejemajo	:	'	'•
4R0(JiNlJiA ; ceiolelna po pošti aii s pošiljanjem na dom za Tslic-0”rsko 'n Bosno K 21'flO, polletna K 10*80. četrtletna 5-40. mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26'40: za I' oMalo inozemstvo in Anieiiko celoletno K .iu •
Posarrezne številke po 8 vin.
ZARJ4 iritajn vsak dan razen nedelje in prašnikov
•* •*	ob	pol	11.	dopoldne.	*, <# •
UPRAVNI SITO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, IL 11 uiadujc m dUaake od ti. do .2. dopoldne in ou 0. do 7. zveieJ Inserati: enostupns peiilvrsliea 30 vin., popojen prostor, poslani'
in i ek laire 40 vin. — Inserate sprejen a vipravniStvo.
Nefrankirana ali premalo frankiran« nloma se ne sprejemajd
———	Reklamacije li,«la so poštnine proste.
9
Stev. 755.
V Ljubljani, v sredo dne 10. decemfcra 1913.
Leto III.
Deželni zbor in socialna demokracija.
K volitvi v Idriji.
_raDne 16. 1. 111. volijo mesta in trgi na Kranjcem svoje poslance za deželni zbor. I a dan £ pričakuje po vsej deželi z ru; j večjo napeto-tjo, zakaj prinesti mora razne odločitve. Med rugitn reši ta dan tudi vprašanje, če bo v pri-lOdnjem deželnem zboru zastopana jtigoslo-'anska socialno demokratična stranka. Kljub udno zveriženemu volilnemu redu je to mo-oče. Kajti drugo mesto na Kranjskem je socia-1 stično. Idrija je rdeča.	,	.
Treba je le, da izpolnijo zaredili idrijski folilci svojo dolžnost, pa dobi socialno demo-fatična stranka v deželnem zboru svoje zastopstvo. Tudi veliko rudarjev mora plačevati Hrekten davek, in tako ima socialno demokratična stranka v Idriji tudi y mestni kuriji večino.
Zavednim delavcem ni treba dopovedovati, kako važno bi bilo za vse delavsko gibanje na Kranjskem, da se sliši glas socialne demokracije tildi v kranjski deželni zbornici. S opolnim prepričanjem lahko pravimo, da bo dne 16. t. m. organizirano delavstvo vse kranj-dežele upiralo svoje oči v Idrijo in nepotrpežljivo pričakovalo poročila Iz rdečega rne-«a. Od Idrije pričakuje delavstvo odločno delanje. Ne le idrijskim socialnim demokratom, Irapak zavednemu delavstvu vse dežele naj da Mrija prvega poslanca.
Za delavsko ljudstvo bo ta uspeh neprecenljive vrednosti. Nihče ni tako naiven, da bi Pričakoval čudeže. En socialni demokrat ne bo toajoriziral zbornice. Njegova beseda ne bo za-on deželnega zbora. Ali šele kadar pride prvi ocialni demokrat v avtonomno zastopstvo ranjske dežele, zadoni tam glas delavstva. Te-aj izgube gospodujoči nasprotniki izgovor, da e poznajo želja in zahtev, volje in ciljev or-aniziranega delavskega ljudstva. Socialno de-lokratični poslanec bo glasnik proletariata, ko ima vladajoča večina kaj srca za delavce, o izvedela, kje in kako mu more pomagati, e ne bo hotela, bo razkrinkana. S socialno tmokratičnim poslancem dobi delavsko Ijttd-vo vpogled v dež. gospodarstvo, ki mu je b mes sedemkrat zapečatena knjiga. Socialno r ‘mokratični poslanec bo oko delavstva, ki bo iazovalo, kar mu sicer prelahko ostane skri-
z^stopnik socialne demokracije bo v«st deli. <?a z*>°ra’ ki ga bo opominjala na njegove ®c*; tj napram delavstvu.
Mznos	' lavsko mesto kakor nobeno
Kr; m ne- z -najnavadnejšo pra-' *g° fin se Vjw.ua, da ga zastopa v deželnem
* Jncialni demokrat. AH delavstvo v Ljub-i • imhlianski okolici, v Zagorju, na Jeseni-
Tržfču! delavstvo po vsej deželi, ki nima i oietra zastopnika, pričakuje od delavske Idri-!,ag mn ga ona da. Kajti socialno demokra-
* S Sni noslanec bo znal poleg interesov idrijske-j i mesta zastopati interese vsega delavstva,
U | kar je zavednih delavcev po deželi, bodo vsi valežni svojim idrijskim tovarišem, da so po-ali v deželni zbor tolmača njihovih stremljenj, ■volitev socialno demokratičnega poslanca bo ijanje, ki se zapiše neizbrisno v zgodovino ‘lavskega gibanja na Kranjskem, la lzvoli-v bo slava idrijskega delavstva, m v vsem idočem razvoju ostane to delo nepozabno. Idrijsko delavstvo ima marsikaj zahtevati države. Ali zahtevati ima tudi od dežele, jslej pa se gospodarji kranjske dežele niso Fiigali za delavsko ljudstvo, pa se tudi ne bodo irigali, dokler si delavci ne pribore ugleda. Do iga pa se ne pride s ponižnostjo m s klečepla-«jnjem. Zakaj pa naj bi bil idrijski rudar le po-ileven? Pravijo, da mu daje državni kapital la in kruha. Ali idrijski delavec povečava noč dan ta kapital s svojim trudom; njemu zrt-ije svoje delo, svoje zdravje in cela leta svoja življenja. Ce ima rudar za to nekoliko „romnega kruha, ima pa kapital veliki do-liček. Delavec daje veliko veliko več, nego do-
biva. In zato ni treba, da bi upogibal hrbet, ampak lahko nosi glavo po konci. In če zalueva, da naj se država in dežela bolj kakor doslej ozirata nanj, zahteva to po pravici.
Šele odkar se je idrijsko delavstvo odvadilo suženjske ponižnosti, si je nekoliko zboljšalo položaj. Delavskega ponosa, ki je utrdil njegovo moč, ga je naučila socialna demokracija. Ona mu je odprla pot do politične izobrazbe, do gospodarskega izpoznanja. Gotovo je socialna demokracija lahko ponosna na svoje delo. Saj je razlika med sedanjim in nekdanjim delavcem izza približno dvajset let kakor noč in dan! Človek se je ustrašil, če je prišel iz zunanjega sveta v to mesto in gledal blede postave upadlih lic, medlih cči, od živega srebra izjedenih teles. Kakor pa so si delavci vsaj deloma izboljšali gmotni položaj, tako in še veliko bolj so se duševno dvignili. Državni zbor, deželni zbor, občinska uprava, domača, notranja, zunanja politika — to so tile delavcem nekdaj španske vasi. In danes upravljajo delavci mestno občino — in upravljajo jo dobro. Danes se bojujejo v svoji organizaciji z mogočnim erar-jem in — bjujejo se uspešno. Danes vidimo v Idriji ponosne delavce, ki se zavedajo svoje vrednosti in svojih pravic.
To je uspeh socialne demokracije, uspeh pogumnega delavstva, kajti socialna demokracija je delavstvo samo. Ce pa hoče delavstvo v deželi kaj doseči, mora korakati po tisti poti, po kateri je doslej kaj doseglo. Kranjska dežela uživa sadove delavskega dela; kranjska dežela sprejema delavčeve davščine; kranjska dežela je dolžna, da se ozira na delavske potrebe. Storila pa bo to, če ji delavstvo pokaže svojo voljo, svoj pogum, svojo odločnost.
To pokaže idrijsko delavstvo najjasneje z izvolitvijo socialno demokratičnega poslanca. Njegova zmaga bo deželnim gospodarjem znamenje, da imajo opraviti z zavednim delavstvom, katero je treba vpoštevati. In v tem, ko smo prepričani, da je vsakemu socialnemu demokratu pomen take zmage jasen, lahko trdimo, da bi morale tudi nasprotne stranke naravnost želeti tak uspeh, če bi jih vodilo politično spoznanje.
Klerikalci kot vladajoča stranka bi morali hrepeneti po priliki, da spoznajo vsako strujo vsako mišljenje v deželi, katero upravljajo Iti socialna demokracija ni zakotna družbica' za katero se ne bi bilo treba brigati. V vsem’im šem javnem življenju igra že toliko vlogo da bi varal samega sebe tisti, ki bi dejal, da gre nre ko nje lahko enostavno na dnevni red
Liberalna stranka kot meščanska onoziciia bi morala biti vesela, če pride v deželi? zbo? tudi radikalna struja, ki jo more v naših razmerah zastopati le socialna demokracija Kaiti za vsako opozicijo, ki hoče biti resna, je stvaren radikalizem močna opora. Kdor se ima za naprednega, se ne more plašiti nove gonilne sile. ampak jo mora pozdravljati.
Koliko je politično spoznavanje nasprotnih strank je seveda vprašanje, ki ga morajo rešiti same. Ah za zavedne delavce je nedvomna resnica, da se njih glas doslej ni slišal v deželnem zboru m da se bo slišal šele tedaj, kadar pride v zbornico prvi socialni demokrat.
To je sedaj v rokah idrijskih delavcev vo-lilcev. Ako stori vsak svojo dolžnost, mora biti zmaga naša. In če pokažejo na volišču idrijski sodrugi svojo možatost, svojo značajnost, svojo neomajno zavednost, bo na večer 16. decembra Idrija proslavljena po vsej kranjski deželi, kjerkoli utripajo delavska srca, kjerkoli se proletarci bojujejo za boljše življenje, kjerkoli trpini upajo in verujejo v svoie svete ideale.
Idrijski delavci I Storite, da bo 16. decembra za Vas časten dan! Izpolnite nade vsega kranjskega delavstva! Glasujte socialno demokratično!
Dnevne beležke.
— Deželno zastopstvo jugoslovanske so-ilalno demokratične stranke za Kranjsko ima »coj točno ob 8. sejo.
—	Splošna delavska zveza »Svoboda«. Od-«r ima nocoj ob 8.‘sejo v društvenih prosto-ih.
— Kako lažejo! Državna zveza avstrijskih iskarniških podjetnikov razpošilja svojim »cejenim odjemalcem« okrožnico. Okrožnica se ar cedi od laži. V okrožnici pripovedujejo, da ahtevajo tiskarniški pomočniki 20 procentov zboljšanja mezd. Resnica je pa, da zahtevajo omočniki povišanje minimalne mezde, od 34 K a 37, kar ne znaša niti 10 procentov! I udi o elovnem času lažejo, da se kar kadi. S to krožnico hočejo seveda podjetniki svoje »cejene odjemalce« polagoma pripraviti k temu,
0	se ne bodo preveč ustrašili, ko bodo zopet Dskočile cene tiskarniških izdelkov in da bodo so krivdo zvalili na »nenasitne delavce«.
— Drobiž iz tiskarskega boja. Včeraj ves in so imele nekatere tiskarne ljubljanske še stno stražo. Seveda je bila ta odredba nujno itrebna, da ne pride življenje in blago gospo-ivttiskarnarjev v nevarnost. O joj, o joj, kako tiskarsko delavstvo nevaren element, ki hoče
svoje dobrotnike kar Čez noč podaviti! — Naivnost tiskarnarjev presega vse meje. 2e prošli teden, posebno pa včeraj, so po ljubljanskih tiskarnah nadlegovali delavstvo z izpraševanjem, če se kaj čuti pasivna resistenca ali ne. Gospodje faktorji s principali vred nimajo toliko pregleda, da bi znali soditi delo in vrednost dela. Pomočništvo stoji na stališču, da se ne bo dalo izzivati, čeprav so lastniki tiskarn prekršili tarifno pogodbo brez vsakršnega povoda. Izpor je čin, ki so ga podpisali lastniki tiskarn popolnoma nepremišljeno in brez vsakega razmeram primernega načrta. Tiskarsko delavstvo je solidarno in bo vztrajalo na stališču svoje organizacije, dokler se ne sklene tarifna pogodba, ki jo tiskarsko delavstvo zahteva z vso odločnostjo. — Situacija je sicer neizpre-menjena. Mogoče je le še to, da odpovedo pomočniki po tistih tiskarnah, ki jim še niso odpovedale prošlo soboto sami delo, če tiskarnarji ne bodo hoteli podpisati tarifne pogodbe. — Kar tiskarnarje najbolj boli, je to, da noče pomočniška organizacija dati posredovalnice za delo iz rok. Sedaj je taka navada, ki obstoji v zmislu dogovora s tiskarnarji z dne 9. decembra 1912, da se gospodarju predloži imenik brezposelnih tiskarskih pomočnikov, če to zahteva, in iz tistega imenika si sme izbrati primerno kvalifi-
ciranega pomočnika. Kaj bolj naravnega, kakor je tako ravnanje, ni mogoče. Posredovalnica spada delavcem, ki sklepajo pogodbo v imenu delavcev, in organizacija bi si dala kos vrvi okoli vratu, če bi dopustila, da bi odločevali pri posredovalnici delodajalci, ki bi tlačili plače in vodili črno listo, kakor so že marsikje poskusili. Tudi pri nas!
— Mesečni shod lesnih delavcev bo v nedeljo 14. t. m. ob 9. dopoldne V salonu gostilne pri »Levu« na Marije Terezije cesti 2 z običajnim dnevnim redom.
— V posnemanje! Socialno demokratična stranka na Holandskem je izgubila pri zadnjih volitvah v Amsterdamu en mandat. Seveda je vladalo zaradi tega v meščanskih krogih velikansko veselje in hitro so nasprotniki socialne demokracije konstatirali, da stranka nazaduje. Da ovrže stranka to sumničenje o nazadovanju, je priredila »rdeči teden«, ki je prinesel silno lepe uspehe. Doslej so znani agitacijski izidi šele iz 150 krajnih sekcij, vseh je 400, ali že ti kažejo, da je pridobila stranka 3000 novih članov, socialistično glasilo pa 2500 novih naročnikov. Socialno demokratična stranka je s tem sijajno dokazala, da izguba enega mandata ne oslabi stranke in je ne potisne na rakovo pot. — Sodrugi po Slovenskem! Tudi za nas je sedaj najlepša prilika, da pokažemo, da nas je nekaj, ravno seda), ko klerikalci s tako slastjo pripovedujejo, da nas bo na Kranjskem kmalu slana vzela. Dokažite z delom za strokovne in izobraževalne organizacije, za »Zarjo«, da ni tako. Vsak naj priredi v najožjem krogu znancev »rdeči teden«, uspeh ne more izostati.
— Socialno demokratična obstrukcija v mestnem zastopu v Linču. Mestni zastop v Linču, ki ima nemškonacionalno večino, pripravlja volilno reformo za občino. Ta »reforma« pa ni drugega, nego drzen rop delavskih pravic, zakaj nemškonaclonalna večina hoče dati občinsko volilno pravico samo tistim, ki plačujejo po 20 K davka in ki so že dve leti v občini. Pred »reformo« je imel pa volilno pravico vsakdo, ki je plačeval 10 K davka in je prebival eno leto v občini. »Reforma« je torej popolnoma po buržvaznem okusu. Da niso socialno demokratični zastopniki v linškem občinskem zastopu mirno sprejeli te »reforme«, je samo-posebi umljivo. V Četrtek ob pol petih popoldne se je začela seja. na kateri so razpravljali o »reformi«. Končala se Je pa v petek ob sedmih zjutraj! Ob pol sedmih zvečer v četrtek je pričel govoriti sodrug Gruber in je govoril do treh zjutraj. Za njim je govoril sodrug Erhart do
' sedmih zjutraj. Nato Je župan odgodil posvetovanje. Socialno demokratični zastopniki v občinskem svetu so izjavili, da prej razbijejo občinski svet, preden bo sprejeta ta reforma.
— Hochenburger in sodniki. V justičnem odseku državnega zbora Je dobil gospod Hochenburger, kakor smo poročali, tako »zaupnico«. da bi bila marsikomu popolnoma zadostovala za poslovitev. Ali ta steber nemško nacionalne ideje se ne dži kar z glasovanjem kakšnega državnozborskega odseka omajati, temveč osrečuje še danes Avstrijo s svojo ministrsko eksistenco. Njegova trma pa na drugi strani nič ne imponira sodnikom. V nedeljo so povedali svoje mnenje tako Jasno, da ga tudi kosmata ušesa lahko razumejo. Zveza sodnikov je imela na Dunaju svoj občni zbor, na katerem je bil vložen sledeči predlog: »Občni zbor se popolnoma strinja z izjavo, ki jo je centralni odbor dne 1. novembra 1913 objavil v zadevi okrajnega sodnika dr. Ertla in odobrava vse korake, ki jih je centralni odbor storil v tej zadevi.« Tista izjava, na katero se sklicuje predlog. je obsodila postopanje justičnega ministra proti sodniku Ertlu. »Zarja« jo je začetkom novembra objavila. Predlog je bil na občnem zboru soglasno, brez debate, z živahnim odobravanjem sprejet. Hochenburger tore) vsaj ve, kako sodijo o njem sodniki.
— Senzacionalna operacija na praški kliniki. Na kirurgični kliniki profesorja Kukule je izvršil njegov asistent dr. Horak operacijo, ki zbuja splošno pozornost. V letošnjem septembru je prišla na kliniko šestnajstletna Marija Hubačekova iz Žižkova. Na desni nadlakti je imela zelo nevaren izrastek (sarcom). Po dosedanji kirurgični praksi bi preprečili razširjenje izrastka le s tem, da bi jej takoj odrezali roko v rami. Dr. Horak pa se je j>dločil za nov način, ki ga je bil šele pred kratkim pokazal na kirurgičnem kongresu v Berlinu profesor Kitt-ner. Novi način je v tem, da se preneso deli kosti ali pa tudi cele kosti od mrtvih ljudi, ki so imeli zdrav organizem (samomorilci, smrtno ponesrečeni), takoj po smrti na žive ljudi. Hu-bačekovo so obdržali na kliniki in čakali, da bi v ugodnem slučaju izvršili lehko na njej prenos kosti. Po petih tednih so prinesli na Kukulovo kliniko 161etno dekle, s prestreljeno glavo. Kmalu nato, ko so jo prinesli, ie umrla. Dr. Horak je takoj vse pripravil za prenos kosti. Mrtvemu dekletu so izrezali skrbno zgornjo desno lakt iz sklepov in sicer tako, da je ostala na kosti kostna koža. Obenem so pa Hubačekovi vzeli roko iz sklepa na rami in odstranili izrastek do sklepa v komolcu. Skladni del te kosti od samomorilke so pritrdili na komolcu s paličicami iz slonove kosti in od zunaj z zlatimi žebljički. Glavo tuje kosti iz zgornje lakti so
potisnili v sklep na rami. Ko so zašili rano, so bolnici obvezah roko prav trdno. Po operaciji m bilo nikakršnih pojavov mrzlice. Cez tri tedne so odvzeli obvezo. Najprej je bila roka trda in neokretna, ah z vztrajno vajo, elektriziranjem ni masažo je postajala roka čezdalje boli gibčna in HubaČkova sedaj lehko povsem normalno rabi roko. Odšla je že s klinike in zopet izvršuje svoj posel.
Srbsko meso v Berlinu. V Berlinu jedo slastno pečenko srbskih prešičev, med tem ko je to za Avstrijce prepovedan sad. Draginja tlači prebivalstvo v Nemčiji in Avstriji; med obema državama je le ta razlika, da smo mi oblagodarjeni s parlamentom, katerega večina je besna sovražnica vsakega uvoza mesa. Med onimi ljudskimi zastopniki v našem parlamentu, katerim so interesi veleagrarcev predvsem na srcu, so seveda tudi slovenski klerikalci, ki niso le v parlamentu nasprotovali uvozu mesa, ampak ki so tudi v minulem zasedanju kranjskega deželnega zbora povedali, da Je vse, kar govore socialni demokratje, da bi se cene mesa znižale, če bi imeli uvoz, »foparija«. Seveda imajo v Nemčiji ministre, ki sc sicer glede »visoke« politike ne morejo meriti z Berchtoldom, ki pa imajo toliko zdravega razuma, da uvidijo, da je za ljudstvo bolj koristno meso iz tujine kakor pa drago domače meso. Zato je dovolil pred kratkim pruski poljedelski minister berlinskemu magistratu, da sme skleniti pogodbo z veliko belgrajsko firmo za dobavo svinjskega mesa. V Belgrad je takoj odpotoval berlinski mestni živinozdravnik, ki preiskuje meso pred odpošiljatvijo. Berlinci ne morejo prehvaliti srbskega prešičjega mesa. In ker roka roko umiva, bodo srbski trgovci najbrže raje naročali industrijske izdelke v Nemčiji kakor pa v Avstriji, kjer ne maramo njihovih pridelkov. Avstrijci smo res lehko od srca veseli naše modre vlade in posebna sreča je, če se rodi človek v Avstriji.
— Osemnajstletnega fanta mora dojiti. V
ruskem mestecu Poltonica sta vzela leta 1895. mlada zakonca za svojega sinčka dojiljo. Zaradi malenkosti sta se zakonca sprla in dojilja je zapustila službo. Zakonca sta bila vsled tega silno poparjena, prosila in prosila sta dojiljo, naj ostane, pa ni hotela, šla sta na policijo, ki naj bi posredovala, a vse zaman. Na policiji so jima svetovali, naj se obrneta na sodišče. In tako se Je začela dolga pravda in po osemnajstih letih je najvišje sodišče v Peterburgu razsodilo: »Dojilja je dolžmt, da doji otroka dalje.«
— Umrli so v Ljubljani: Terezija Marolt, mestna uboga, 68 let. — Ivan Klešnik, prosjak, 60 let. — Julija Kmet, posestnica, 54 let. — Silva Teran, hči mitniškega paznika, 1 leto. — Tomaž Rozman, posestnik, 71 let. — Helena Rosulenik, gostija, 63 let.
— Sp. Šiška. Ustanovni občni zbor naše podružnice »Svobode« se vrši v soboto, 13. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »pri Celarcu«. Dolžnost sodrugov in sodružic v Sp. Šiški je, da se udeleže tega zbora in da se vsi do zadnjega vpišejo v našo izobraževalno organizacijo. Pristopi se sprejmejo tudi v konsumnem društvu za Ljubljano in okolico.
— Iz Šiške. Delavec nam piše: »Prav razveselilo nas je, ko ste pozvali obrtnega nadzornika, naj pride pogledat tovarno P. Keršič. Toliko nereda je v njej, da je grdo. Nihče neče nič popraviti. Zadnjič se je podrl veliki dimnik, o katerem sta se lastnik in najemnik dolgo časa prepirala, kdo ga naj popravi. No — končno je dimnik padel sam ter odločil, da ga mora gospodar, popraviti! Gospod obrtni nadzornik — kje ste!««
— Zagorje ob Savi. (Dopis.) Danes, ko so se pričele volitve, so si socialno demokratični volilci, čeravno ni stranka postavila nikakršnih kandidatov, ker so itak že v splošni kuriji pokazali, da je zagorska dolina od Kotredeža do Aržiš rdeča, sami izbrali kandidate, in pri volitvah so dobili Etbin Kristan 82 glasov, Ivan Mlinar 78 glasov, Anton Kristan 76 glasov. 21 glasovnic je bilo praznih; klerikalci so dobili po 62 glasov, liberalci pa od 102 do 104. Liberalci so dobili tudi kakšnih 30 socialno demokratičnih, ker se je sodrugom dejalo, da zadostuje, če glasujejo protiklerikalno!
— Velika nesreča v premogokopu »Adrila« v Vremskem Britofu pri Divači. V ponedeljek popoldne ob 4. se je hotel ravnatelj premogo-kopa peljati v jamo. Takrat so mu javili, da je udrla v jamo voda in da je vhod nemogoč. V jami je bilo kakih pet delavcev na takem prostoru, ki je bil varen pred vodo, 10 do 11 delavcev pa je bilo niže od prostora, kjer je udrla v jamo voda. Ti delavci so se mogoče rešili, če so pravočasno spoznali nevarnost in ostali pri zavesti. Po mnenju vseh, ki poznajo razmere, pa Je to zelo dvomljivo, posebno ker je udrla voda neznansko hitro in so bržkone vsi delavci utonili. Med temi delavci je pet domačinov, en Hrvat, dva Ogra, ostali pa so Nemci. Drugače je znano le, da voda že pada in da jo izsesavajo od včeraj popoldne neprestano s cedr mirni sesalkami. Ravnatell je mnenja, da bo mogoče jamo do torka popoldne izprazniti. Takrat se bo šele moglo konštatirati velikost nesreče in imena nesrečnih žrtev. — Rešitev ponesrečenih rudarjev se še ni posrečila in tudi ni upanja, da bi jjh rešili, ker je stanje vode ne-
Stara resnica
je v izreku: Nesreča pride redkokdaj sama. To pride od tega, ker ljudje vsled prve nesreče tako glavo izgubijo, da napravijo v tej razburjenosti sami nadaljno nesrečo. Zlasti kadar je človek bolan, pride nesreča mnogokrat kot gost. Bolezen stane denar, delo je moteno in domačija trpi. In še posebno vsled bolečin izgine jasno mišljenje tako, da človek niti sam
prave poti ne najde, odpraviti bolečine
Tu je potem dobri nasvet od strani drugih na mestu in tak dobri nasvet hočemo našim čitateljein danes dati.
Pri boleznih z bolečinami, neuralgijah, pri gihtičnih in revmatičnih bolečinah, pri glavo- in zobobolu, bolečinah v ušesih itd. služi, kakor smo se mnogokrat zamogli prepričati, Eeller-jev zeliščni esenc - fiuid z zn. »Elsafluid« izborno, ker vpliva milo, hladi in odpravi bolečine.
I	Vsled njegovih oživljajočih lastnosti j-tudi neobliodno potreben za negovanje ust in zob in pri slabem duhu iz ust. Istotako je nenadomestljivo zdravilo pri slabosti oči, o čemur piše gospod Hustati Andrej, Kassaujfalu, z. p. Kassa: »Ne, ni mogoče Vam popisati, kako hvaležen sem Vam zato, da mi je Vaš »Elsafluid« oči ozdravil. Vsi ljudje, ki so me preje poznali, me vprašujejo, kako sem si ozdravil svojo grozno in zastarelo bolezen oči. In jaz odgovorim nato ljudem, da imam to le Vašemu »El$a-
fluidu« zahvaliti.
'Tudi kdor je popolnoma zdrav, naj bi imel Fellcrjev fluid z zn.n »Elsafluid« v hiši, da je vedno na vse mogoče slučaje pripravljen. Saj stane 12 steklenic franko le 5 K in se jih za* more, kakor tudi zdravniško priporočene Fel-lerjeve odvajalne »rabarbara-krogljiče« z zn. »Elsakrogljice«, od katerih stane 6 škatljic fran-ko 4 krone, pri lekarnarju E. V. Feller v Stu-bici, Elsaplatz št. 252 (Hrvaško) naročiti.
prestano 8 metrov nad normalo. Vodne sesalke niso dosegle nobenega uspeha. Ponesrečenci so še živi, ali vsaj en del, ker se čuje zamolklo tolčenje iz skalovja. Rešitev poskušajo sedaj na ta način, da bodo prekopali 15 metrov debelo skalo, ki loči ponesrečence od izhoda in bodo prišli do njih. Toda to delo je silno zamudno in težavno.
—	Kinematograf »Ideal«. »Deklica brez domovine«, drama iz balkanske vojne z Asto Niel-sen v glavni vlogi, je dosegla pri včerajšnjih predstavah najlepši uspeh. Podlaga tej drami je vohunstvo v vojni in z napetostjo zasledujemo dogodljaje. Asta se v svoji vlogi posebno odlikuje. — Mnogo smeha povzroča izvrstni Prince v veseloigri »Vihravi soprog«. Predstava po navadi. — V petek Nordisk-drama. Od sobote do četrtka (6 dni) senzacijski kriminalni roman v 5 dejanjih »Kriv«. Avtorski film Richarda Vossa. Poieg tega velefina veseloigra v dveh dejanjih »Mesečniki«. Predstave trajajo dve uri. Vsak dan ob 3., 5., 7. in 9. Zvišane cene za 10 vinarjev-
Idrijski volilci!
V	nedeljo, 14. t. m. ob 9. dopoldne bo
shod volilcev
v dvorani pivarne pri »Črnem Orlu«.
Udeležite se Shoda vsi!
Poroča naš kandidat Ethln Kristan, pisatelj v Ljubljani!
Volitve v kmečki kuriji.
Včeraj so volile kmečke občine v kranjski deželni zbor. To je od nekdaj glavna posest klerikalcev, za katero so se letos tem nervoz-neje borili, ker je volitev v splošni kuriji pokazala, da njih moč med ljudstvom nikakor ni tako absolutna, kakor se navadno širokoustijo. Iz tega je tudi razumljivo, zakaj se klerikalci tako branijo splošne in enake volilne pravice za deželni zbor, da nočejo niti slišati o njej in jo imenujejo kar nemogočo. Splošne volitve so pač kaj drugega kakor kurije. Sliko pravega položaja v deželi daje le splošna volilna pravica, nikakor pa ne kurija. In s tem je pokazana pot onim, ki mislijo na rosen boj proti klerikalnemu terorizmu: Predpogoj tega boja je splošna in enaka volilna pravica. Zanjo je treba delati z vsemi silami, njo je treba priboriti, in tedaj bo tudi boj proti klerikalni Strahovladi uspešen.
Klerikalci se bodo seveda sklicevali na številke včerajšnjih volitev. Objektivnemu presojevalcu ne pomenijo te številke nič drugega, kakor da se s slabim volilnim sistemom lahko popači vse, zlasti, če se vodijo volitve tako kakor je pri nas navada. Približno sliko daje sanio splošna kurija, ta pa je pokazala, da klerikalizem nazaduje in da je premagljiv.
Primerjanje včerajšnjih rezultatov z zadnjimi deželnozborskimi volitvami je brez zmi-sla, ker leta 1908. še ni veljala volilna dolžnost.
Čudna razvada se je vkoreninlla v kranjske volilne komisije. Te štejejo glasove onega kandidata, ki je zmagal, pa onega, ki mu je najblržji, vse drugo je pa »razcepljeno«. Na ta način je vsaka pametna volilna Statistika nemogoča. Tudi stranke z manjšim Številom glasov imajo pravico izvedeti, koliko so dobili njih kandidati. 215, 216, 419, 531 glasov registrirati za »razcepljene« pač ne gre, Če se ve, da je v rsaki taki številki par sto kompaktnih glasov, oddanih za socialno demokracijo.
Rezultati včerajšnjih volitev so sledeči:
Ljubljanska okolica: Izvoljena sta dr. Šušteršič 4159, Povše 4142. Liberalna kandidata Knez 1117, Seidl 1082. »Razcepljenih« 531, med
menjujjnia g-.—tna«.
njimi najmanje 280 socialističnih! Neveljavnih 672; tudi med temi so očitni socialno demokratični glasovi!
Kranj - Škofja Loka - Tržič: Oddanih 4430 glasov. Izvoljena sta Zabret s 3606 in Demšar s 3531 glasovi. Novak 840, Barle 756; razcepljenih 131, neveljavnih 488.
Radovljica - Kranjska gora: Oddanih 3072 glasov. Izvoljen Pogačnik z 2314 glasovi. Go-gola 543, »razcepljenih« (skoraj izključno socialističnih!) glasov 215; neveljavnih 131.
Kamnik - Brdo: Oddanih glasov 3879. Izvoljen Krek s 3009 glasovi. Sršen 828, razcepljenih 42, neveljavnih 158.
Idrija - Vipava: Oddanih 2648 glasov. Izvoljen Perhavc z 2031. Zagoda 477; »razcepljenih« 139 (ki jih je skoraj vse dobil sodrug Štravs), neveljavnih 187.
Litija - Radeče - Žužemberk - Trebnje -Zatičina - Mokronog: Oddanih 8357 glasov. Izvoljeni Vehovec s 6429, Košak s 6421, Lampe s 6354 glasovi. Liberalni kandidatje Pavlin 1810, Bukovec 1772, Tomazin 1734. »Razcepljenih« 419. Neveljavnih 728!
Postojna - Lož - Senožeče - Ilirska Bistrica - Cerknica: Oddanih 5966 glasov. Izvoljena sta Žitnik s 3736 in Drobnič s 3596 glasovi. Sicer so dobili Gašpari 1350, Urbančič 1369, Majdič 823, Meden 785 glasov; razcepljenih 35., neveljavnih 445!
Novo mesto - Kostanjevica - Krško: Oddanih je 5873 glasov. Izvoljen je Zurc s 4464 glasovi. Škerlj ima 333, Kožar 860 glasov, razcepljenih 216, neveljavnih 124.
Črnomelj - Metlika: Oddanih je 2164 glasov. Izvoljen je Dermastja s 1645 glasovi. Mlakar 500 glasov. Razcepljenih 19, neveljavnih 51.
Kočevje - Ribnica - Velike Lašče: Oddanih 3073 glasov. Izvoljen Škulj z 2341 glasovi. An-dolšek 403, razcepljenih 179, neveljavnih 424 glasov (!).
Stoletje človekoljubja.
(Dopis iz Amerike.)
Koliko hinavščine in laži se skriva za to frazo! Kdo naj prešteje vse hinavce, ki se odevajo s plaščem človekljubja, da pridejo njih imena in slike v dnevnike, da jih občinstvo občuduje kot človekoljube? In kako različni so ti človekoljubi! Človekoljubje, bolje rečeno bitjeljubje, dele med seboj, kakor razdele razni rokodelci med seboj rokodelstva. Imamo družbe, ki skrbe za mačke, pse, konje, kaznjence, propala dekleta, obnemogle delavce, za pravovarslvo preganjanih in zatiranih itd.; družbe, ki se cede od ljubezni do ljudi in živali, seveda vse je le na jeziku, v srcu pa iz-gleda drugače.
Minoli-teden so stale fine dame ob napajališčih za konje v Chicagi. Vsaka je imela poleg sebe košarico rdečih, lepih, zrelih jabolk in vsakemu kljusetu, katerega je pognal voznik k napajališču, da si ugasi žejo, jc fina dama na ošpičeni trski pomolila okusno jabolko pred gobec, da bi se kljuse spominjalo srečnih dni, ko je skakalo kot žrebe na farmi in poljubno pobiralo jabolka pod polnimi jablanami, ki so se pripogibale pod težo svojega sadu. Kako ginljivo so opisali kapitalistični šmoki posamezne prizore in jim udahnili realnost s fo-tografičnimi slikami. Prav tam blizo po zamazani, zaprašeni, z raznimi odpadki prepojeni stranski ulici Je pa drvila kopica lačnih, raztrganih otrok, z upadlimi obrazi, vdrtimi očmi, z bolestnimi potezami na obrazih, katere jim je vsakdanji glad zarisal v nedolžni obraz. Otroci so se igrali, da bi ne mislili na glad in pozabili, da niso zajtrkovali. Teh ni videl kapitalistični šmok, ki je znal opisati tako fino in sočutno bitjeljubno delo finih dam, ki so ele-guntno pomolile kljusetu jabolka pod gobec. Videle jih tudi niso fine dame, ki so komaj pri-
čakovale, da zagledajo siike o svojem bitje-Ijubnem delu v kapitalističnih dnevnikih. Pa če bi jih tudi videle, kaj zato! Prsti fine dame se vendar ne morejo dotakniti umazanih rok sestradanih otrok siromakov. Mogoče se jih drže bacili in »zdravje* finih dam bi bilo v nevarnosti, ki niti toliko ne koristijo človeški družbi kakor trot v panju. Zato je boljše, da kljuseta pojedo jabolka, ki so jih darovali v bitjeljuben namen veletrgovci, ki so določili jabolkom tako visoke cene, da jih siromašni starši nc morejo kupovati svojim otrokom. Tako jedo kljuseta, ki so sc nazobala ovsa. jabolka; otroci siromakov, gladni, raztrgani in umazani, se pa igrajo v stranski ulici, kamor redkokdaj posije solnčni žarek, da pozabijo, da so še tešč.
Na farmo v bližini Richmonda v državi Texas so oddali iz zgolj Človekoljubja dvanajst zamorskih kaznjencev", da pridejo iz zatohlih jetniških prostorov in se nasrkajo svežega zraka. Zamorci so na farmi trgali bombaž. Kaj naj pa dandanes dela drugega zamorski kaznjenec na jugu, ko je odpravljena sužnjost? Delo kaznjencev je še vedno cenejše kakor delo svobodnega delavca. Po človekoljubnih nazorih paznikov so kaznjenci natrgali premalo bombaža in zaprli so jih v luknjo, ki je bila deset čevljev dolga. 8 široka in 6% visoka.
V	strehi je bilo šest lukenj po en palec in pol v premeru, ki so služile za ventilacijo. V vsakem kotu je bila še ena manjša luknjica. Ko so zjutraj odprli luknjo, je v vsakem kotu ležal en zamorec, še tnalo živ, ki se je priplazil do luknje, da je srkal vase sveži zrak. Sredi luknje je ležalo osem zamorcev mrtvih, žrtve »človekoljubnosti«.
Uvedla se je preiskava in iz gole človekoljubnosti so spoznali saržanta, ravnatelja na farmi, kakor tudi druge paznike za nedolžne. Pazniki so čuli ječanje in obupne klice kaznjencev, ki so postajali vedno slabejši, dokler niso popolnoma utihnili. Ali kdo se bo brigal za zamorce, so mislili pazniki, ako bi bili kljuseta ali mule, bi človek še vstal z ležišča in jim vrgel nekaj jabolk.
Pred ogledalom stoji miljonarka in ogleduje svoj od strasti razoran obraz, ki je debelo namazan z barvami, da so lica gladka in rdeča kakor desetletnega zdravega in krepkega dečka. V ponarejenih laseh se blišče demanti, rubini in smaragdi. Okolo vratu ima dragoceno bisernico, ob kateri se lomijo žarki električne žarnice. Obleka je iz najdragocenejše svile, okrašena z dragocenimi čipkami, na katere so rosile solze mladih siromašnih deklet, ki so klck-lale pozno v noč, da zaslužijo kruha — kruha za mlajše gladne bratce in sestrice . . . Miljonarka zija v zrcalo, ogleduje se . . . pripravlja se za dobrodelni ples. Popraviti je treba vsako še tako majhno stvarco. Tale rubin je preveč v laseh in ne bo zažarel v svoji krvavo rdeči luči, demant je preveč na strani in se ne bo žarno svetlikal, kedar bo nagnila glavo koketno na desno stran in se nasmehnila novemu, mlademu ravnatelju, ki je prevzel vodstvo premogovnikov njenega soproga. — »Ali, kako dolgočasno je, koliko se moram truditi zaradi tega dobrotvornega plesa, ako hočem veljati za krasotico med krasoticami«, je vzdihnila miljonarka.
Globoko doli pod zemljo, kamor se ne prikrade nikdar solnčni žarek, v zatohlih luknjah, v katerih se razlivajo strupeni plini, ki otežko-čujejo dihanje, se gibljejo napol nagi ljudje. Njih telesa so posuta s premogovnim prahom in bleste se v slabi luči. Znoj jim teče curkoma raz čela in se zliva po obrazu in životu. Temni udarci motijo tihoto, v rudniku je zrak, da ga trajno ne prenese noben človek. Vsak dan se ponavlja to življenje. Vsak dan gredo pod zemljo tvegat svoje življenje za borno mezdo, da
zaslužijo za svojce kruha. Da, vsak dan • • • dokler katastrofa ne izpremeni rudnika v gr°k da zopet lahko na dobrodelnem plesu miljonaf* ke izkazujejo svoje dragulje in bisere za rti''1 zapuščene sirote ...	J.	1-
Zadnfe vesti.
DRŽAVNI ZBOR.
Lvov, 10. V pogajanju z Rusini se je d°" seglo, da na današnji seji državnega zbora bodo ovirali glasovanja o osebni dohodan#1.
Dr. Leo je kot načelnik odseka za volilno re' formo obljubil, da hočeta odsek in podod#1' vse storiti, da se najde zaželjeni kompromis'
GALIŠKA VOLILNA REFORMA.
Lvov, 10. Odsek se je posvetoval že o vs*®
66 paragrafih volilne reforme. Nekateri Parg' grafi so oddani pododseku. Odsek je volil r drug odbor, ki naj se bavi z razdelitvijo vol'1' nih okrajev.
OGRSKA DELEGACIJA.
Dunaj, 10. Ogrska delegacija je imela v5®jj raj plenarno sejo, katere se je udeležila I"0 opozicija. Min. za zunanje zadeve
grof Berchtold
je odgovarjal na interpelacijo grofa AppoflJ^
Pravi, da ekspoze ni bil popoln, ker je bilo u? ba zaradi raznih uvaževanj omejiti odkrito^ nost. Avstrija je z drugimi velesilami res tem, da bi preprečila prvo balkansko voj*10'
Kar se tiče »Matinovih« objav o
pogodbah balkanskih držav,
je »naravno«, da ni mogel izvedeti nič o in si je moral ustvariti sliko le po tem. kar 1 prišlo do njegovega znanja.
Nato je govoril grof K a r o l y i. Dejal J®'
S prestižno politiko smo izgubili vse prijaj na Balkanu. In to nas je veljalo 400 |nW0,!fg|j Rumlinski zgodovinar Xenopol, ki je vzgoJ*'® prestolonaslednika, je izjavil, da za Runu111'! nima zmisla. da bi se držala trozveze, ki Pra (| zaprav ne obstoja. Nemčija dela politiko P1^ Habsburžanom, z Italijo pa bo imela Avstrj) zaradi Albanije večne konflikte. Za Tul*'" pride Avstrija na vrsto. To je drugi bolnik Evropi. V tem duhu sc vzgaja rumunski P* stolonaslednik. — Cilj trozveze ni dosežen, o*. mena oboroženega miru čutimo Izmed vs« treh držav najbolj ml.	,
Na popoldnevni seji je dobil baron HeiiŽel' miiller besedo.
Del. Rakovszky: Saj nismo sklepčnjjjPl Predsednik: 4li želite, da prešteješ navzoče?	-ir
Rakovszky: Seveda! — Zapisnik® šteje in konštatira, da je le trideset delegat navzočih, pa pravi:	Takoj si pribavimo
enega-	‘	a	iiv
Rakovszky: Zakaj niste pribavm F trebnega števila, ko je bila sela sklicana 11 vašo zahtevo?	J
Predsednik suspendira sejo ob velike> hrupu. Ko se zbere zadostno število delegat^1 jo zopet otvori.	-	J
Rakovszky zahteva besedo in se tožuje, da ni predsednik suspendiral tiste ser ki je bila sklicana na zahtevo opozicije, amPf da k> Je takoj zaključil. To je videti tako, Jj' kor da se je napravil za sokrivca tistega <>“ čarskega čina.
T i s z a: Kako se le more tako govoriti-Predsednik kliče Rakovszkega na red.
Za tem govore še Andrassy, Tisza in kacs in se odgodi seja na danes.
TISKARSKI BOJ.
Dunaj, 10. (Posebno poročilo.) Včeraj s® t položaj nič izpremenil. Na povabilo višjega obf, nega nadzornika Taussa sta se sešla podjetji
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalie.)
Drugi del.
L
Lepega julijevega dne se je peljal ivan z očetom po zapadni železnici v Prago. Prvič zopet po enem letu. Odsedevši kazen v Borih se je baš vračal na svobodo.
Ni bil star še popolnoma triindvajset let. Obraz njegov je bil prebledel in oči, sicer žareče v mladostnem zanosu, niso zrle več otroško. Mnogo je čutil na ti svoji poti v srcu, mnogo je mislil sedaj, ko je hitel zopet v življenje. A govoril je malo, ni mogel povedati, kar se godi v njem. Niti naravnost v oči ni gledal očetu, obračal se je v stran, pogosto je opiral lakti ob okvir železničnega voza in oziraje se po širnih poljih, na katerih je bilo valovito žito. je pozabljal, s kom tu sedi. In kadar se je vzdramil iz sanj, se mu je bliskal tihi, ne-smeli usmev okoli ustnic, in zopet je obračal oči proč in zdelo se mu je. da bi bilo najbolje ubežati v samoto, v prirodo, pasti na glavo k sočni, zeleni zemlji in premisliti in preudariti vse, od česar kipi srce. kar se mu je nabralo v notranjosti v trpkih zidovih državne ječe.
Stavitelj Hruby je očividno razumel Ivanovo molčanje; ni se mu usiljeval. Tudi on je
mislil, ali na drugo stran. Na njegovo bodočnost, kaj z njim sedaj, kako stališče v življenju mu zagotoviti, ko že ni bilo mogoče po vsem tem, kar se Je pripetilo, dovršiti šol. In tako sta sedela drug poleg druzega, vsak v svojih mislih.
Praga se je bližala. »Hvala Bogu!« Je rekel stavitelj, »Ivane, sedaj vse to razpodi z vetrom!«
Ivan se je prijazno zasmejal, da bi pokazal svojo hvaležnost.
Peljala sta se skozi Smichov. okolo Prage in izstopila na postaji Frančiška Jožefa. Tu je na peronu čakala vsa rodbina: Gospa Hruba z dvajsetletno Otilijo, z Vaclavom, kateri Je bil med tem že dorastel za vsenčiliškega slušatelja, z velikim dečakom Ulrihom in razcveta-jočo se deklico Libušo v kratkih krilih in rjavih čižmicah.
Ivan je skočil z voza. Silil se je, da bi se smehllal. Toda oči so se mu skalile, ko je po-lltibljal mater, Otilijo, Vaclava, Ulriha in Libušo.
»Seda! je vse končano, zopet sem v vaši sredi.« iznregovoril le s srčnim vzdibllaiem.
»Koliko sem mislila na-te, dete moje!« je rekla gospa Hruba.
Prijela g5 je za roko in ogledovala polna skrbi in ljubezni.
»In kaj ti, Otilija?« dejal te Ivan, nevede, kako bi sicer začel pogovor z Otilijo.
Pa je zopet umolknil. To vse je povedal, hoteč nekaj reči in nevede kaj, dasi je bilo srce polno.
Pred postajo je čakala kočija, v katero je sedel z očetom, materjo in Otilijo.
Ko se jc voz ustavil pred znano Očetovsko hišo, so ga pri vhodu zvali dobrodošlim vratar in vratarica. Zgor so ga pozdravljale hišine in služkinje. Obstal je sredi jedilne, iz katere se je skozi portiiere videlo v salon in v dvoje stranskih sob. Na desno, na levo se je ozrl in razumel, videč mizo pripravljeno za gostijo. Mizna oprava je bila pripravljena z dvema vazama s cvetlicami in steklenice vina.
»To — — to « je izpregovoril smehljaje se.
»To je na tvojo dobrodošlico!« je dejal stavitelj veselo in toplo.
»Saj so te tam gotovo slabo gostili!« je rekla sočutno gospa Hruba.
»Kaj, mamica — kaj jed, toda « in
Ivan je zamahnil z roko, naznačujoč, da bi moral mnogo razlagati in pripovedovati, a da se mu prav res ne izljubi.
»Pokaži se torej, Ivanče,« se je oglasila zopet gosoa Hruba in ga prijela za roko, »sedaj šele te ogledam, kakor se spodobi. Hvala Bogu. da smo vse tako prebili.«
»Kar je bilo — je bilo!« se je utakni! naglo vmes stavitelj. »Nobenih besedi ne več o tem!«
II.
Potem so sedli okolo mize. Stavitelj sam je stregel Ivanu, da je ta rdel in se branil. Da, zdelo se mu Je, da je obče postal malce otročji: laskava pozornost, s katero qra ie obsipal, se mu ni zdela naravna. In vsi so bili naprara
M
njemu tako pozorni in ljubka gorkota mu 5 silila v dušo. Hoteli so, da bi Jim pripovedoV* on sam je čutil, da bi jim moral mnogo priP" vedovati, toda ie oči so se mu žarele, le tu J tam je padla kaka beseda, in zopet je mole? ogledaje drugega za drugim in često loveč bušo za ročico in gladeč Jo po dlani. Ko Je P prišlo vino. na vrsto, so se Šele razvezala w gova usta.	.	i
Steklenice Je odmaševal in vino je nal>% stavitelj sam. In ko so bili kelihi napolnjeni. J dvignil svojega in gledaje Ivanu v oči je izpf govoril s krepkim glasom:*	_
»Na srečno svidenje! Tebi na zdraVr
Ivanče in da bi v življenju ti korakal K"
nečno po bolj rožnati poti do blagora doij^j vine, naroda in človeštva! Sedaj — sedaj gotovo že bolj izkušen in najdeš sam vse* pravo pot. Mladost je navadno burna, glflV in srce se lahko vnameta in posebno pri i** preganjanih na vseh plateh in živečih med ** boj v vednih prepirih. Palacky, Palacky pf vim, bi moral biti Še živ. Palacky bi nas ral osvoboditi iz te zmešnjave. Ivane, nas \( seli, da si trpel za domovino, toda to ves, , ima i idealizem svoje meje, in da je vsakoffl ; bodisi minister, bodisi berač, njegova las*1, koža draga. Bodi torej v prihodnje previde' kajti s previdnim delovanjem bodeš lahko K ristnejši občan, nego ko bi se prenaglil Se krat na srečno svidenje!«
(Dalje.)
nas
ob(
lov
seti
Itn
obl
Hfc
Pa
šiiti i« i Cijt fazi
loži
tel.
Iraj
«0;
5
*cc
ob;
lan
tat
POl
Isk
»1
M
det
pra
»at
V
Hat
Pra
taa
Un
hi
in
lož
Pre
Ital
tri
80
des
rev
Hrt
Žal
hei
dol
prg
*C
fin
‘ati
do
ko
Vai
tia'
*pi
to
h
k
*0.
&1<
*k
tel
•ni
to,
ta
De
Pr
Dr
Va
t
S
Vs
$k
la
h)
Ja
k
h
V
stopa interese Nemčije napram tujini Po mojem mnenju niste Vi pravi mož. (Pritrjevanje pri socialnih demokratih.) Govornik temeljito kritizira kancelarjevo zmedeno politiko. Iz te je treba najti izhod, ki se strinja z dostojanstvom ljudskega zastopstva. Noben poslanec, ki je glasoval za nezaupnico, ne more dovoliti kancelarju proračuna! Tudi vojnemu ministru se ne more dovoliti denar. Govornik pričakuje, da bodo sprejeti socialno demokratični predlogi, naj se črta plača kancelarju in vojnemu ministru. (Veselost).
Bethmann odgovarja razburjen, da zaradi zadnjega sklepa (zaradi nezaupnice I) ni vložil demisije in je ne vloži. Cesarskih pravic ne bo dal omejiti. (Klici: To je lepo od Vas.)
Spah n (centrum) pravi, da njegova stranka ne more odldoniti proračuna.
Nato se seja prekine.
VOLITVE NA BOLGARSKEM.
Velik uspeh bolgarskih socialistov.
Sofija, 9. (Posebno poročilo.) Pri volitvah za sobranje, ki so se prvič izvršile po proporč-nem sistemu, so dosegli socialisti velik uspeh, ki je presenetil vso deželo. Prišli so na drugo mesto ter so najmočnejša opozicionalna stranka. Vladna stranka je dobila doslej 95 mandatov, socialisti 47, kmečka zveza 6, meščanski demokrati 14, nacionalci 5, radikalci 4, naprednjaki 1. Radoslavo vijeva stranka sama sploh nima ve-čine. Izredno veliko število glasov je dobila socialna demokracija po mestih.
(Izvrševalni odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke je bolgarskim sodrugom čestital ob tej sijajni zmagi.)
Stališče vlade omajano.
Sofija, 10. Rezultat volitev je močno poparil vladne kroge, ki so pričakovali veliko večino za svoje kandidate in so v tem zmislu že razpošiljali vesti. Sedaj se je pokazalo, da vlada sploh nima večine. Ker tudi ni misliti na kooperacijo kakšne druge stranke z Radoslavovim, je pričakovati, da ministrstvo odstopi.
Ferdinandova zvezda bledi.
Sofija, 10. (Posebno poročilo.) Uspehi opozicije, zlasti velikanske zmage socialnih demokratov po mestih, so napravili v kraljevski palači skrajno mučen vtisk. Rezultat volitev je smatrati za izraz protimonarhičneKa mišljenja bolgarskega ljudstva. V palači je velika zbeganost, ki se na zunaj po možnosti taji. Kraljeva okolica gleda s strahom v bližnjo bodočnost. Pravijo, da je za eventualen odhod kralja Ferdinanda je vse pripravljeno. Ko se je Ferdinand vrnil v Sofijo, je mislil, da bo njegov povratek vplival na volitve in zboljšal njegov položaj. To
upanje se ni uresničilo.
Oflclozno poročilo.
Sofija, 10. Definitivni rezultati zvečer še mso bili znani. Zadnji rezultati se glase večinoma v prid socialistom in kmečki zvezi, tako
seje u.panie vlade na veliko večino zmanjšalo. Vendar se zdi, da je vladi enostavna večina s 110 mandati gotova. Socialisti osvoje čez 40, kmečka zveza čez 30 mandatov. Od Oešo-vove stranke so baje trije, od Danevove pa le Danev sam izvoljen.
Umetnost in književnost.
—	»Naši Zapiski.« 12. številka desetega letnika »Naših Zapiskov« je pravkar izšla z naslednjo vsebino: H. Pa j er: Inteligenca in politika. — L Pahor: Učitelj kot intelektualec in kulturni delavev. — I. Marica: Organizacija delavcev s kamnom. — Outlaw: Delavski problemi in organizacije. — I. Ledinski: Koroške razmere. — Dr. H. T u m a: Seksuelui problem. R. Golouh: Satanica. (Pesem.) — Ada N e g r i: Prisilna selitev. (Pesem.) — Pregled. — Sl. januarjem 1914 začne 11. letnik »Naših Zapiskov«, slovenske znan-
stvene socialistične revije, na katero bi moral biti naročen vsak delavec, ki resnično stremi za tem. da poglobi svoje socialistično znanje. »Naši Zapiski« izhajajo po enkrat na mesec veljajo za vse leto za organizirane delavce le 3 K 60 vinarjev, posamezne številke pa 30 vinarjev. Letniki 1911 in 1912 se dobe za znižano ceno po 2 K 50 vinarjev in poštnino. Naročnino je poslati na upravništvo »Naših Zapiskov« v Gorici.
75.000 ur!
ŠVsled balkanske vojske sem prisiljen 75.000 komadov imit. srebrnih ur z izvrstnim 36 ur tek. anker-remont. kolesjem na kamnih tekoče, ki so bili namenjeni za Turčijo, za smešno ceno prodajati:
1 komad K 3-—
2	komada „ 5-70 5 komadov . 13‘80
4 letno pismeno jamstvo.
Brez rizika. — Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Razpošilja se po povzetju.
Centrala ur SIMON LUSTIG, Neu Sandez št. 57.
Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Ttskn »Učiteljska tiskarna« v Litibliani
Hajholjšt nakiipnt Tir
zg-otovljenili postelj
jfoss^. iz dobrega «’eškega po* tol j-nega perja napolnjene v gostoniti rdeči nanking (inlct), 1 pernica 180x 120 cm, z dvema zglavnicama, vsaka iiigEk 80x 60 cm z novim belim trpežnim perjem K 16*—, napol puh K 20-—, ^ / T? Jl' Hfl Puh K 24'—, pernica sama K 10’—, J J	M k 12—, K 14— in K 16—; zglav-
/ /	nica sama K 3'—, K 3 50 in K 4 —.
7	Dvojna pernica 200X140 cm K 13'—,
/	^--->. k 14-50, K 17-50 in K 21-,
i	W	—N zglavnica 90X70 cm K 4-50,
\ m	/K 5-20 in K 5-50, 5 kg sivega
V m.	J perja K 9 40, boljšega K 12—
'i?	do	• polbelega K 17 —,
fEt	5 kg novega, dobrega, belega
neprašnega posteljnega perja K 24—, snežnobelega K 30-—, boljšega K 36 —, najfinejšega, puljenega K 45 — ; 5 kg nepuljenega perja od živih gosi K 26'— in K 30; beli puh debelejši K 5, boljši K 6, najfinejši prsni puh K 6‘50 za l/2 kg. sivi puh l/t kg K 2-50 in K 3'—. Razpošilja se franko proti povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnine dovoljena.
SIGMUND LEDERER,
Janowitz a Angel št. 156 bei Klattau in BSbmeii*
koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1914.
Ta žepni koledar je jako primeren za vsak* danjo rabo. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosU v kronski veljavi. — Mno-žilna razpredelnica. — Stare In nove mere —
Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif.
— Avgust Bebel (slika). — Obrtna nadzornl-štva v Južnih avstrijskih deželah. — Avstrijske strokovne organizacije v letu 1912. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Produkcija v avstrijskih premogovnikih. — Letni prejemki železničarjev. — Organizacija železničarjev. — Največja lokomotiva. — Koliko časa rabi brzojavka, da obkroži zemljo. — Naše orožje. — Nezgodna statistika avstrijskih železničarjev za leto 1911. — Bogastvo. — Naj-vlSle železnice na svetu. — Balkanske železnice.
— Opuičene železnice. — Drobiž. — Beležke za vsak dan v letu. — OglaBl. — Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev. Z naročilom po pošti Je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi „Zarje* v Ljubljani in po zaupnikih na deželi.
MI3 W j hvalni stroji
J priznano najboljši. 10 letna garancija.
m Ign.Vok,
iv'Lj Ljubljana, Sodna mA J* ulica štev. 7.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
je dobra in topla spodnja obleka.
Velik« izbir« zimskih pletenih srajc, Jopic, spodnjih hlač, trpežnih in krasnih nogavic la gamaš, dobite pri
tvrdki A. & £• Skabernč
Specialni oddelek za pletenine in perilo, v lastni hiši Mestni trg 10 (prejšnja trgovina z železnino).
Pripravna darila za Miklavža in za Božič.
Blagovolite sl ogledati tudi naSe izložbe 1
Cene Izredno nizke!
samo pod Tfančo poleg Čevljarskega mostu.
Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd.
Okusno d.elo In zmerne cene. Zunanja naročila »e točno izvršujejo.
Vrtnarija na Tržaški cesti 34.
Svarilo!
Koder se
prodajajo ponaredbe, naročite pristni
Na drobno,
Na debelo
Telefon St. 366.
Telefon St. 366.
naravnost od irdelovalnice
pod naslovom:
Rastlinska destilacija .FLOFIAN”
Ljubljana, Šelenburgova ul. 4. | Briketi
v Liubljnni
l'Ui>umiO V.aOvdUO.
Kriminalna drama „Kriv“ 5 delov Francoska veseloigra Mesečniki 2 del.
«•	velik	smešni	uspeh.
Predstave 2 uri, ob »S, 5, 7 in 9. 10 v. zvišane cene. Šolski mlad. prepovedano. 6 dni »«1 iobote 13. do četrtka IS.
Ljubljana, Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8
Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov tšk»imičeg’st izdelka,   Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. -• t
Urez konkurence!	&oli«ina	|»oNtrevJ»a.	ilajnižje	cene,
Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne
Dr. Zajec Ivan
splošno zdravljenje
Dr. Košenina Peter
sploSno zdravljenje
Dr. Robida lan
sploSno zdravljenje
Stanovanje
FranHšksnska ul it. 2, II. nadstr.
Dunajska cesta št. 6, pritličje
Dalmatinova ul.
Dr. Ipavic Benjamin
splosno zdravljenje
Dr. Bock Emil
očesne In ušesne bolezni
Ordlnira
dopol. popol
»/ali —'/al
1-12
10—12
0-12
3, pritličje
Mestni trg št. 3, 1. nadstropje
Frančiškanska ul št. 4, pritličje
Prešernova ulica *t. 3, lil. nadstr,
Dr. Demšar Jernej
kožne In spolne bolezni
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasitj v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati • blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne
Načelstvo.
Varčne gospodinje! g
KlnHni r>o{ Dr. pl. Trnkoczy)a sladni čaj •Jiauili taj daje vsakomur kri, moč, živče, 7nflmIro spanje, cvetoče Ilce, okusen zaj-biiauina trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-Cla/fin terlnsko mleko in umrljivost dojen-IjluUiU čkov omelu)«. Pri bolnih se dose-tejo Izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo go-apodln]« 50 odstotkov pri gospodinskili izdatkih, tndl pri mleku in sladkorju Vsak dan prihajajo naročila a priznanji. Naroča se pri izdelovatelju lekarnarja Trnkoczyjn v Ljubljani zraven rotovža, ai Je i sladnim čajem izgojil svojih osem zdravih Otrok. Po poiti 5 zavitkov po V« kg 4 K Iranko. Po 60 vinarjev te dobi povsod tudi pri trgovcih. Glavna uloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczy; SchOn-orunerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, Josefstttdter-strasse 25, v Oradcu Sackstrasse 4. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano In okolico.
.Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna
n i  krila, kostume, nočne ha-
ni ||| 7,P Ije, perilo, plašče, koinho-vino In vse modno blago.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša.
Neprekosljlva v
otroških oblekceh in krstni 6pravi.
""	Solidna	hndk*. .
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Biljardi.
Shajališče tržaških in vnanjih šodrupov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Franeičkanska ul. 8
r. z. z o. z.
Tiskovine za šole, župan* stva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. Y
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotlpija. si Litografija.
Konsumno društvo rudarjev
  v Hrastniku —
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svojo bogato zalogo zimskega blaga4 vseh vrst špecerijskega blaga, otroških oblek, nogavic, Čevljev, srajc itd. po najnižji ceni. Toči se tudi v svoji lastni gostilni pristna bizeljska, dalmatinska in istrska vina. Pristni re-fosco in „ Adria Perle*.
Vabi se toraj cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Clan lahko postane vsak. Delež znaša 20 kron.
Načelstvo.
40 letni uspeh,
Želodčna === tinktura
learnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 štekleničica velja 20 vin.
!2u 0» PiCCOli, Ljubljani.
Moderna damska konfekcija ==
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo nizkih cenah
zna ©d. :n.l in. športni tr gr o Trim.!
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
nasproti glavne pošte.
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šl^-silnlli. strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
T7" o z n. a, kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in Iranko.
Bj'
ke
Y£
dr
ti!
tri
ve
T<
ča
h
sli
dc
PC
oh
bi
dc
ra
ka
kr
lai
Stl
za
ca
Sl<
Žk
In
ru
iin
na
tai
Čii
Peter Kozina & Ko.
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
   (najmodernejše podjetje monarhije)
Otvoril sem lastno prodajaln«
LJUBLJANA
na drobno
Breg 20
na debel)
Varstvena znamka.
v Cojzovi hiši.
pr
ka
tik
ču
sc
de
pr
sli
pa
ci«
se
ne
KI
Ka
»š
in
te
lis
Ki
pc
ci
se
ni
in
de
m
tu
ki
ci
»c
lic
Ki
J*
ja
za
St
Kt
na
m
lir
ak
ni
m;
da
sn
lu
nj
si:
Franca Jožefa cesta št. 3
J. KETTE, Ljubljana
Franca Jožefa cesta št. 3
Predno kupite, oglejte si moje novosti.
priporoča
klobuke,
čepice,
kravate,
žepne robce,
naramnice,
dežnike,
galoše,
gamaše,
tam
trikot perilo, flanelaste srajce, spodnje hlače nogavice, rokavice, pletene telovnike, dokolenice itd.
Cene zmerne, dobro blago.