bn -= flgfisop 14.000. - Šfgjerc Deija za celo leto eden goldinar. =- Uo i! NaroCnina za celo leto K 2—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32-—, «/» strani K 16'—, V* strani K 8.—, '/$ strani K 4—, '/„ strani K 2—, »/„ strani K 1—. — Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (ins>erate) uredništvo in upravmštvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotiCne Številke vposlati. h vsaki Štev. 4. V Ptuju v nedeljo dne 19. februarja 1905. VI. letnik. ali zimi Jako le i po po: »t hlač ikan 5 11 ra Vera in politika. izžagi ipaha »Moja hiSa je hiša moJitve, vi pa ste napravili iz nje jamo razbojnikov." Besede Kristusove. „Vera je v nevarnosti" — to je navaden klic, Jtateri ee rabi dandanes od takozvanih voditeljev slovenskega ljudstva v političnem boju, ^narodnost je v nevarnosti/ to so besede spremljajoče ta klic in obojno rabijo ti voditelji tedaj, ko kažejo ljudstvu politična ^ota, po katerih naj bi hodilo. In večina voditeljev našega ljudstva, večina po-zrave liti^nih boriteljev je duhovskega stanu, ker ravno ti ijo kot bolj naobraženi med priprostim ljudstvom, občujoč vsak dan ž njim. To dejstvo pa, da so duhovniki kot duševni voditelji slovenskega ljudstva ob enem tudi njega vodji v političnem boju, to dejstvo je za slovensko ljudstvo velikanskega, da, strašansko velikanskega pomena. To dejstvo je velikanska nevarnost preteča temu ljudstvo, to dejstvo je prepad, kateremu se približuje I to ljudstvo, globok prepad, v katerega bode slepo te-f lebnilo, ako ne sluša razven teh svojih voditeljev tudi )dloč«8vojih prijateljev s v a r i 1 c e v! Prepad pa je grozeč vinskiprepad časnega in večnega pogubljenja! Globoku v srcu vsacega Človeškega bitja leži biser, dragocen, neprecenljiv biser, katerega si je prineslo to bitje že pri porodu s seboj na svet, svitli biser tolažbe v vseh burjah tega življenja in ta biser se imenuje — vera! Ta biser se je pojavil povsod in pri vseh narodih v vseh časih, njegov blišč je svetil in še sveti ubogemu divjaku, svetil je do sedaj naj- !te=-* večjim učenjakom, kakor sveti zvezda mornarju, kazoč [yjj mu pravo pot. Vso človeštvo je dobilo pri svojem porodu ta :-k © lil 0 obiski 401 biser od Boga, dobilo je pravo vero, a blišč tega bisera zatemneie so strasti človeške, kakor zakrije megla zvezdo mornarju. Toda prišla je nova zvezda, jasnejša kakor solnce, prišel je — Kristus. In ta poslanec, edinorojenec, Boga, ta nam je pokazal pravi pot, zaukazal pa je tudi svojim 12terim apostolom, vsem svojim učencem in njihovim naslednikom, naj bi vodili vsa ljudstva brez izjeme po tem enem in istem, edino pravem potu! „Idite in učite vse narode . . in jaz bodem z vami do zadnjega dne!" .... In učenci Kristusovi so se držali tega povelja, vodili so ljudstva po pravih potih in ljudstva so bila srečna, ker so verna zaupala svojim voditeljem. Voditelji pa so se držali Kristusovega navodila in niso poznanili razločka med narodi. A danes? Tudi danes zaupa ljudstvo svojim voditeljem, tudi danes je ljudstvo v svoji celoti dobro, kakor nekdaj, a voditelji, ti niso taki, kakor so bili apostoli in učenci Kristusovi, čeprav so njih nasledniki. Vnel se je mednaroden boj. Ena stranka preganja drugo, ena bi bila rada močnejša od druge, boj, ljut boj razgraja med nami, nazivljemo ga z imenom politika. Dnševni voditelji ljudstva, večina naših duhovnikov pa pozabi pri tem bojn na svojo pravo poslanstvo, pozabi vsied politike na vero! Luči, svitle luči gorijo na oltarju, svetilniki se bliščijo, dragocena masna obleka se bleskeče, mogočni glasovi orgel so vtihnili, zasliši se zvonček in staro in mlado je pokleknilo in gleda zaupljivo proti al-tarju. Tam pa se sedaj godi velikanski čudež božji, zakaj, Jezus Kristus sam, stvarnik nebes in zemlje, 2 prihaja iz neba ifl se preseli v podobo kruha med nas zemeljske črve. In duhovnik povzdigne sveto hostijo in stotero človeških src se strese, stotero in stotero oči zre na tla, a roke pa ponižno trkajo prša med tem ko usta šepečejo: „ Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, reči besedo in ozdravljena bo moja duša!" In mir, blaženi mir napolnjuje srca človeška, naj bi še v njih tako neusmiljeno buČal življenja vihar. In ta mir, ta sveti mir podelil nam je duhovnik gospodov, on, ki je poklical nebešo božje jagnje na oltar. — — In ravno ta duhovnik nastopi par ur pozneje zunaj cerkve — v krčmi kot političen agitator! Njegove oči žarijo in sovražtvo vre iz njegovih ust, a poslušalci njegovi so ravno isti, ki so par ar poprej klečali pred čudežem božjim, katerega je on na oltarju povzročil. Ja, ako on kot duhovnik pri teh političnih prizorih ne misli več na Tistega, katerega je par ur poprej poklical iz neba na oltar, kako mora zahtevati od drugih, od cele množice, da bi v političnem bojo ne pozabila na svojega Odrešenika?------- Z opominjajočimi besedami nastopi duhoven na prižnici in stotero očij zre zaupljivo na njega, tolažbe, mira od njega pričakujoč. „ Učite se od mene. ker jaz sem ponižen in milostljivega srca," „Mir vam bodi", »Svoj mir vam dajem, svoj mir vam zapuščam, mir, katerega vam svet dati ne zamore!" Te in enake besede Kristusove se glase iz prižnice (kancelna), tem in enakim besedam slnša tolažbe želeča in miru iskajoča množica vernih. — — In ravno ta pridigar in oznanjevalec Kristusovega miru, ravno ta duhovnik sprave in tolažbe, par ur pozneje nastopi kot političen govornik, ščuvajoč ano stranko na drugo, strastni so njegovi pogledi, iz besed njegovih kipi goreče lastno sovraštvo napram nasprotni mu politični stranki. Biser, dragocen biser svete vere, kdo je oskrunil na vnebovpijoči način tvoj svit? Kako mora zahtevati tak duhovnik, da bi zve-rujočim srcem sprejeli njegovi poslušalci v cerkvi svete božje besede in to ravno od njega, od katerega vejo, kake sleparije trosi kot političen govornik se svojim govorom na zborovanju? . . . . -v Župnikov pes. Znaš povest o župniku Zušniku s Tožbovca. No, ker je Se nisi slišal, hočem ti jo povedati. Župnik s Tožbovca je imel majhnega, Črnega psa z imenom Fiderl. In ta kužek je bil pri >gospodu« v toliki milosti, da bi mu bil dal vsakega poldne vso prijetno dišečo pečenko, sam pa griael samo solato, če bi ne bila skrbna gospodinja spekla za oba kar cel kilogram svinjskega ali telečjega mesa. Fes je župniku takorekoč na srce prirasle]; vedno ga je jemal s seboj in mu večkrat pravil: »No, kako rad imam to živa-lico! Kako pametno me gleda! Fiderl, ko bi pač govoriti znal! Vem, da imaš v Časih brihtnejše misli nego mežnar in tudi pri študiranju pridige bi mi lahko pomagal. Jejmene, kako veselo bi se midva lahko pogovarjala!« Dobro. Prigodilo se je, da je maziljeni gospod nekoč v Fihposu bral, da je prišel v mesto zelo »kunšten« mož, ki zna pse, če so le količkaj razumni, v par tednih govoriti naučiti. Za ta veliki trud tudi ne zahteva ravno preveč. Tri- ielj LOV IS duh Zopet tolažbe, zopet miru iskajoč poklekni skesano človeška bitje v spovednici pred duhovniko In oba sta v bližini nebeškega Odrešenika, oba i presvete hostije, tik Tistega, kateri je umirajoč ne*)r( križu odpustil svojim sovražnikom. In grešnik po^ skesano svoje grehe od duhovnika zopet tolažbe, pL moči v svoji duševni bedi pričakujoč. Kar naenkrat g}50 vpraša spovednik: „No. kako pa si volil pri zadnji!. volitvah, ali bereš »Štajerca*, katera stranka Jem tvoja? Ja, ako si celo naročnik »Štajerca", potem■ ne morem in ne smem dati odveze." — In to gfl vori na svetem mestu duhovnik gospodov, duhovnS istega Kristusa, kateri je sodil svoj čas veliko greS^ nico prešestovalko z milim svojim pogledom, reko jej: »Idi in ne greši več!* . Biser, svitli biser svete vere, kdo je zopet oskrc J nil tvoj svit? sei Ali verjame tak spovednik, da je v hostiji nav P° zoč Tisti, ki vse vfdi in vse ve? Tukaj je le dvojni mogoče, namreč, da verjame, ali da ne ne verjame. Akt mel verjame, da je Kristus navzoč v presveti hostiji, j vendar postopa v Njegovi bližini in na svetem mesti 8^n tako, da žali spovedujočega se človeka, da ga spravlj zj~a v jezo, da vzbuja v njem, ki išče pomoči zopet no« strasti, potem je ta duhovnik večji grešnik, kakJJ tisti, ki se hoče skesano spovedati, ni toraj vredeH da mu poveš svoje grehe, ni vreden, da bi ti dal od vezo. Ako pa ne ne verjame spovednik, da je Krista f navzoč tam na oltarju v presveti hostiji, potem zopB ni vreden, da mu poveš svoje grehe. Duhovnik vsaki dan povzdigne nebeškega stvafl nika, vsaki dan občuje takorekoč z živim Bogon: me vsaki dan povžije presveto Rešnje Telo, presvea -le Rešnjo Kri — kaj si mora potem misliti ljudstvo ^ ako vidi in sliši razgrajanje v farovžih, ako vidi ta mošnjo pijančevanje, sliši preklinjanje, kaj, ko viiL istega duhovnika, valjajočega se v pregrešnih strastelpj ga vidi, da se je upijanil do nezavesti? V postelji leži bolnik, pripravlja se na daljno poj na pot, o kateri še ni noben potnik pravil kaka jL in o kateri nihče ne ve kam vodi. Smrtne srage m stoje na čelu, a strah in groza napolnujeta mu duM akc boc zre srn* deset goldinarjev v naprej, trideset pa potem, ko žival že govori Gromska potica! misli si župnik, to je pa nekaj za meni in mojega Fiderla! Da je prav razumen, mu ne more nobeden profesor ol celem svetu odrekati. Plačal bi tudi prav lahko, toda bra psička mi je čas predolg. Najrajši bi bil Sel kar sam s kužekom v mesto, pa ko dober dušni pastir ne sme pustiti svojih ovčic samih — lahke bi tedaj v Tožbovcu mir nasial — in tako je poslal v Marl bor mežnarja s psom in s tridesetimi goldinarji. Tožbovski mežnar je bil uboga para, se bolj ubog negi cerkvena miš. Imel je namreč požrešnega župnika in polni kočo otrok. Na potu v mesto je premišljeval: ej, ej, ko h pač smel teh trideset goldinarjev sam obdržati! Meni bi bil|' z denarjem za dolgo časa pomagano, z onim kunštnim gosi podom v mestu pa ni nič druzega, kakor sama sleparyal črne vrane me naj pozobljejo, če se more pes govoriti naul čiti. Najpametnejše bi bilo, če — no, kaj bi bilo najpametl nejše? Tu pride mežnar do Drave, vrže psa v vodo, shrani1 denar in se vrne domov. Fiderl pa je utonil! siru don posj posl za in ] mei čas, nar; zda, don stei šča priS zgo ga klftKlKm nikomj Jn0 P°gle^uJe P° vratih, zakaj poslal je po doba til novn'ka> želeč se spraviti z Bogom in s svetom, želeč ioč na8Prejet' sveto popotnico. In v tem trenutku stopi i povev ]Z^° kaplan, bolenikov največji politični nasprotnik, duhovnik s katerim še sta si stala pred par dnevi rat kot fltrastna politična sovražnika nasproti. Kako tolažbo. kaki mir bode podelil duhovnik agitator svo- to go i ovni Id gre& oskrn adnji._. ika iePemn *°'a^De iskajočemu nasprotniku? tem ti Ljudstvo, sodi zopet samo, ali niso povzeti ti prizori iz tvoje sredine, iz tvojega žitja ? O, kolika je razlika med temi prizori in med istimi, ki se vršijo po farah, v katerih je duhovnik razven strank, v ka-reko^terih je nad strankami! Kam jadrate vi nekaterniki izmed duhovnikov, kaj počenjate s svitlim, najdražjim biserom tega sveta, se sveto vero? Zdravniki, zavračite poprej sami sebe, i nav-[P°*em ^e 'e zac™t* vračiti druge! Ivoino' ^*a Pa so ^e na^e vrs^e z0P6t resnične, da se med ljudstvom tu in tam pojavijo — hvala Bogu povsod ne — ti prizori, to vidi in ve ljudstvo najbolj samo. In boljši elementi ljudstva spoznali so to že zdavnej! BGospod župnik, pustite nas kmete pri miru, skrbite za vašo cerkev, ostanite pri oltarju, kakor moramo mi kmetje ostati pri plugu", tako je zaklical pred kratkim občinski predstojnik pri občinskih volitvah svojemu župniku! Da pa so se začeli kmetje zoperstavljati brezmejni zorVetf far^i hujskanji, da so začeli sami braniti dragocen svoj biser, sveto svojo vero pred hujskajočimi brez- stvarl ,ern'm^ politiki duhovniki, to je znak, da se je začelo JO0m | med njimi daniti. Napočila je nova zarja, nwvo jutro ;svetol ^e Pr'*^0' Bog daj, da bi sledil temu jutru svitel, istvo] Jasen dan! tli tal ^k° pa 8e pojavijo tu in tam znabiti še oblaki, ) vidi a^° 8e Pr^v^eceJ° roegte, nikdar in nikdar ne smemo tsteh 0DUPat'> z Božjo pomočjo, pod njegovim varnim ščitom bodemo pričakali zopet svitlejših, jasnejših ur. In tako ^ a. zremo lahko z mirno vestjo v boljšo bodočnost in če ka J smo s temi vrsticami zabranili vsaj nekaj brezvestne m m nI h°jskarije, pripravljajoč ljudstvo na svitlejše Čase, spodbujajoč je, da bi si jih samo priborilo, potem Brno naš smoter zares popolnoma dosegli! >Lep pozdrav od tistega gospoda v mestu«, rekel je doma župniku; »pusti vam povedati, da se bode s Fiderlom posebno potrudil in da morate črez tri tedne zopet po njega poslati.« ■ Župnik od samega veselja ne ve kaj storiti, da mežnarju za njegov trud dva cela groša — počenih ravno ni imel — in kar ne more dočakati tretjega tedna. Nasprotno pa je bil mežnar zmiraj žalosten. Moj Bog, kaj naj le začne, ko pride Čas, ker Fiderla so že davno ribe pojedle. Dobro. Ko so minili trije tedni, da zopet župnik mežnarju trideset goldinarjev in reče: »Tako moj ljubi mežnar, zdaj greš v mesto, plačaš to in pripelješ psa! Mežnar odide, a se dolgo ne vrne, siromak si ni upal domov. Kaj naj stori? Naposled vendar počasi prileze, žalosten in boječ in lahko si mislite, da je prišel brez psička. »No mežnar, kaj pa je?« zadere se župnik namesto krščanskega pozdrava nad njim. ^k&irara, fcaj VA \>\to?« odvrne mežnar, »sam sem prišel in vam gotovo ne bode moglo v glavo, zakaj se je tako zgodilo. Šel sem v mesto k onemu gospodu. Ste gotovi? ga vprašam. Gotov sem, mi odgovori. Nato mu plačam in ;e mq dušo ?ovon| . mene sor na i bre; >a kof lahko Mari- I negq poln ko >i bil i gos^ »arija i nau »amet shrani Yojska med Rusi in Japonci. Kakor smo poročali so dne 25. p. m. naskočili Rusi levo japonsko krilo in sicer pri Linšipu. Naskok, katerega je izvršila druga mandžurijska armada, je vodil general Grippenberg. V začetku se je posrečilo Rusom osvojiti si več japonskih posadk. Poznej pa je general Oku, komandant levega japonskega krila, porinil več čet na bojišče in je nagnal Ruse po tridnevni bitki čez reko nazaj. Rusi so bili toraj zopet tepeni in sicer jako zdatno. Japonci so izgubili po najnovejših poročilih 7 tisoč mož, Rusi pa čez 10 tisoč. Vsekakor je mogoče, da je Kuropatkin. vrhovni poveljnik Rusov, izvršil ta napad zopet na povelje ruske vlade, kateri je bilo najbolj na tem ležeče, da odvrne občno pozornost razburjenega ruskega ljudstva od velikanskih izgredov v domovini zopet na bojišče. V velikanskih „bitkah" v Petrogradu, v Varšavi, v Rigi itd., kjer se je streljalo na neoborožene delavce, dijake, na žene in otroke, da, tam je zmagal „očkau car. V daljni Aziji pa, kjer mu stoje oborožene junaške čete Japoncev nasproti, je bil zopet prav pošteno tepen. Obžalovati je samo tisočero in tisočero ubogih vojakov, kateri morajo umirati zbog lahkomiselne samovlade krvoločnih carskih krogov. Prva žrtva, katero so zahtevale bitke ob koncu meseca januarja, je bil ruski general Grippenberg, komandant druge ruske armade, katera je bila v zadnjih bitkah od Japoncev tepena. Grippenberg se je pozval iz bojišča nazaj domov in bode penzijoni-ran. Grippenberg je bil pogumen general, kateri se je v večih bitkah odlikoval. Med njim in med vrhovnim poveljnikom; Kuropatkinom že ni bilo poprej nikakega pravega sporazumljenja, katero se je seveda po teh bitkah, v katerih so bili Rusi zopet tepeni, še bolj porušilo. Grippenberg je predbacival Kuropatkinu, da je ta za Časa zadnjih bitk preveč uplival na njega. Češ, v teh bitkah je bila v začetku zmaga na strani gospod mi izpusti psa? Oj jojmene, ko me Fiderl zagleda, skoči vesel v mene in — kriči!« »Kaj, moj Fiderl kriči,« zadere se ZuSnik zopet, »pa je res, da kriči?« »Je kričal«, reče mežnar tiho in žalostno, »kričal je:« »No, mežnar, kako se ti godi? Ali so tvoji otroci, ki so me prej zmiraj dražili, že bolj pridni postali? Kaj dela tvoja žena? Jeli, dolg čas ji je, ker mi tri tedne ni mogla obirati bolh?« »Hvala lepa, Fiderl,« sem mu rekel, -pri nas je še vse pri starem.« — »In kako pa je kaj mojemu ljubemu župniku,« začne spet izpraševati, »je še zmiraj rad pečenko in pipike? Sta si Se z Miciko kaj po knofih? Kaj, še župnik vedno zahaja po noči«....... »Oooo, saprabold!« zakliče ZuSnik, »pes pa govori malo preveč!« »Da«, nadaljuje mežnar, »mislil sem si, da mi zna še kaj več povedati in zato sem mu takoj vrat zasuknil.« »Prav si imel, mežnar!« reče župnik vesel in mu stisne dve kroni v roko! Ja, zares huda bi bila, ako bi znal ta ali drugi farški psiček govoriti. 4 Rusov, Kuropatkin pa je napravil, kakor trdi Grippen-berg, ta veliki pogrešek, da ni poslal, ko se je bitka pričela, pomoči. Kakor se poroča, se bode tndi Kuropatkin, kateremu v enomer obrača sreča na bojišču hrbet, pozval nazaj. Kuropatkin je pogumen, dobrovoljen in po vsem pošten mož, toda on nima toliko poguma, da bi prevzel vso odgovornost na sebe. Zato ima vso rusko počenjanje nekak znak nepopolnosti, zato jih dobijo Rusi vedno po hrbtu. Ako pomislimo, da vodijo takorekoč ob „zeleni mizi" Rusi svojo vojno, to je, da je upliv vladnih krogov na Kuropatkina velikanski, potem ne moremo Ku-ropatkina dolžiti, da bi on bil kriv ruskim porazom. Povrh pa še nimajo niti ne ruski vojaki in ne oficirji navdušenja za ta boj. Naslednik Kuropatkina seveda tudi ne bo moral čudežev izvršiti, nikakor ne bode mpgel vcepiti ruski armadi navdušenja za boj, kakor ga imajo japonski vojaki. Bodoče zmage Rusov bodejo toraj najbrž take, kakor so bile do sedaj, toraj, da bodejo zopet tepeni. Kakor se poroča, je te dni dospel na bojišče general KauJbars, ter prevzel poveljstvo druge mand-žurske armade na mesto Grippenberga. V zadnjem času je vladala na bojišču velika zima. Toplomer je padel celo na 20. stopinjo pod ničlo. Najbrž so zmrznili vsi, ki so bili na bojišču ranjeni. Na bojišču se neprestano napadata sovražnika. Za časa, ko to pišemo, obstreljuje ruska artilerija neprestano levo krilo in sredino japonske vojne. Bržčas se bode bila takoj, ko poneha sedanji hudi mraz velika, odločilna bitka. Do sedaj ni bilo večjih bitk, vsekakor pa je že skoraj gotovo, da bodejo Rusi zopet tepeni. Spodnještajerske novice. Oddaja trt iz trsnice mesta Ptuja. Mestni urad v Ptuju naznanja, da se odda iz mestnih trsnic v Ober-Pettau približno 200 do 300 tisoč popolnoma Čistih, velikolistnatih Riparia portalis. Ako si hoče kdo te vrste trt tukaj naročiti, stori naj to vsaj do konca meseca februarja t. 1. ker bi mogoče sicer že drugi vse odvzeli. Dornovska morilca — pomiloščena. Domovska morilca Segala in Muršec, ki sta, kakor smo poročali, zaklala na zverinski način Šegulovo ženo in katera sta bila od mariborskega porotnega sodišča obsojena k smrti na vislicah, bila sta te dni od cesarja pomiloščena. Najvišje sodišče je obsodilo Šegula v dvajsetletno ječo. Muršec se je obsodil v ječo do smrti. Obema se je poostrila ječa s tem, da se bodeta na vsako obletnico umora, toraj na dan 19. avgusta vsako leto, zaprla v temno ječo, da bodeta imela ta dan post in bodeta morala ležati na trdi postelji. Šopek zvončkov popolnoma razcvetenih nam je prinesla napredna mladenka dne 10. t. m. v uredništvo. Pravijo, da obetajo cvetljice rano v spomladi dobro letino. Vlak ga je povozil. Pri železniških šrangah i hišo Lesičji vesi blizu Poljčan je hotel 80 letni berač da n Anton Kočevar prekoračiti železniški lir, čeprav i bile šrange zaprte. Ravno v tem trenutku je priha-našli jal brzovlak, kise vozi iz Trsta proti Dunaju. Stroj n j eg« brzovlaka je nesrečneža pograbil in mu zdrobil vse i glavo. Kočevar ni slišal prihajati brzovlaka, ker je 4 v* imel zavoljo velikega mraza ob\ezana ušesa z rn to. bito. Kočevar je bil na mesti mrtev. na 1 Premijo za rešitev življenja je dobil cetrtošolec raza mariborske gimnazije Janez Sorko doma iz Sloven- temi ske Bistrice, ker je rešil svojega sošolca lierica iz so 8 Drave. nem Umrl je dne 7. t. m. v Ptuju g. doktor Franc Sev« Strafella po kratki bolezni, star 87 let. Rojen je bi! so ( pri Sv. Marku na ptujskem polju in sicer kot sir. krvs kmečkih starišev. Se svojim izvanrednim talentom da je strinil tudi veliko pridnost. Vse skušnje od prve ska do zadnje je napravil z odliko. Vsled teh marljivih oroŽ svojih študij si je pridobil temeljito znanje. Gospod sodi Strafella je bi! priznano izvrsten jurist in zelo čislaiB odvetnik, ki je slovel še onkraj štajerskih mej. pad Vžival je vsestransko zaupanje, ni čudo tedaj, da sof v k ga izvolili mestjani ptujski tudi v mestni zastop. ško: toraj za mestnega občinskega svetovalca. Od mest- sme nih občinskih svetovalcev je bil izvoljen gospod doktor kab Strafella v letu 1867 za župana mesta Ptuja. Župan ško je bil od tega leta naprej neprenehoma do leta 187smo imeli mi kmetje pri sodniji v Slovenski Bistrici žalostno pri- ložnost opazovati, kako je bistrička posojilnica brez usmiljenja mučila nekega kmeta. Ni pomagala ne prošnja ne jok ne stok samo mošnja. Radi dveh Bto kron bi mu bili posestvo prodali, če ne bi bil siromaku v največji sili in v zadnjem trenutku pomagal gospod Stiger v Slovenski Bistrici. In to je ravno tisti Stiger, katerega tudi smrdljivi klerikalni hinavci v svojem lažnjivem nGospodarju" črnijo najbolj. Stiger pa se je usmilil kot Nemec slovenskega kmeta in je plačal za njega dolg. — Kar se tiče volitve so bojda klerikalci vložili proti njej ugovor. Naj jim bode zagotovljeno, da bodemo mi Stanovskovčani zmiraj stali trdno kot skale in se bodemo vedno potezovali za vrle, poštene može iz Poličan in ako se poličanski župnik Cilenšek celo na glavo postavi. Ako se ta župnik na Stanovskem še enkrat tako vede, kakor se je to zgodilo za časa volitev, tedaj je mogoče, da se mu po zasluško kaj druzega pripeti, zakaj ljudstvo je že jako razkačeno. Mi hočemo imeti medsebojni mir in želimo medsebojno ljubezen, kakor je vladala do sedaj med nami. Volili bodemo vsikdar znane nam može, v korist in blagor občine, vsih privandranih hujskačev pa se bodemo branili in če bo treba z bičem. Omenimo še, da je zmerjal našo volitvo tudi neki špehasti koštrun. Ta debeluh bi seveda sodil župniku najbolj za tu-kajšnega župana. Toda pa ne bo in nebo! Koštrun, le počasi, le miren bodi, drugače posežemo po rogovih, Pohorčani pa nam bodejo pomagali! Le pometi pred svojim pragom, smetja, gnilobe in blata je tam dovolj. Kmečke korenine. Kraljovci v ljutomerskem okraju. Dne 8. p. m. je občinski odbor v Kraljovcih pri Sv. Jurju ob Ščav. sklenil, da se mora tamošnja strelna postaja odstraniti in je utemeljil ta skep s tem, češ da so odborniki spoznali, da strelanje proti toči ničesar ne koristi. Vsem profesorjem, vsem zvedencem svetujemo, da jim toraj te zadeve ni treba več preiskavati, ker so jo občinski odborniki v Kraljovcih dognali na brezdvomen način. Največji učenjaki še se niso popolnoma zjedinili, je H strelanje proti toči koristno ali ne, bistre, umne glave odbornikov v Kraljovcih pa to gotovo boljše vejo. Najbrž jim je župan Borka tako pamet razjasnil. Borka je bila namreč vjela agitacija za okrajne volitve, radi tega seveda je nepotrebna strelna postaja. Ako Kraljovcem toča poklesti pridelke, potem jim naj pomagajo na drug način jasne glave občinskih odbornikov. Te bodejo gotovo znajšle nekaj boljšega, kakor je streljanje proti toči. Ako pa ne znajdejo, potem ta jasnost ni Bog ve kako velika in vsakdor nam bode rad odpustil, ako bodemo mi začeli dvomiti o njej. — Kraljovski prijatelji strelanja proti toči. Iz Loke pri Frajhamu. Nadnčitelj Skrbinšek ima strašansko mnogo opraviti z politiko in s kovanjem dopisov za klerikalne časopise. Ne vem, Če je to ravno naši šoli v korist, to pa vem, da pri nas deca po triletnem šolskem poduku navadno ne zna niti ne v redi brati niti ne pisati. Toda to prepustim na razsodbo drugim! Danes hočem o Skrbinšeku pove- 8 dati le to, kako pobožen je in kako je hodil on z nekim kmetom k Sv. Martinu na božjo pot. »Kjer je liberalno polje, tistega se Bog ogne", tako je razlagal Skrbinšek strmečemu kmetu spremljevalcu svoje prepričanje. In šla sta dalje. Ko prideta k Sv, Martinu, nista nikakor obiskala Sv. Martina, ne, zavila pa jo sta naravnoč tje, kjer je bilo za dobiti izvrstne kapljice. Oh žlahtna vinska kapljica, kakor vendar človeka zmotiš! Kaj se zgodi? Prišel je večer in hotela 6ta iti domov, a ni se jima dalo. „Pa pri meni lahko spite" rekel je gospodar. flNe, ne, jaz sem nadučitelj, jaz ne morem spati tukaj", rekel je Skrbinšek. In vinski duhovi so ga nesli domov. Kaj se zgodi? Skrbinšek pride v sred gozda, se sleče, vleže, misleč, da je doma. Po noči se prebudi in jo odkuri, ne da bi se oblekel iz gozda. Slučajno pride do nekega kmečkega stanovanja, tam potrka na okno in prosi naj mu odprejo „Ne ustrašite se, da sem brez obleke, duhovi so me imeli v rokah!" tako je zaklical gospodarju. Ta ga je gostoljubno sprejel in poslal iskat obleke. Tako se je izognil Skrbinšek liberalnega polja. Gospod Skrbinšek, zakaj pa tega niste poročali klerikalnim časopisom? Gotovo bi Vam bil „ Gospodar", „Dom" itd. za to hvaležen! Štmartinski romar. Sv. Trojica v Slov. goricah. Žalostno razmerje je nastalo med našim ljudstvom in med hujskajočim našim kaplanom Beratom. Berat, mi te vprašamo, si li ti pravi sin sv. Frančiška, spolnuješ ti besede Kristusove, kot Kristusov oznanjevakc svete vere? „Ljubite se med seboj", „mir vam bodi", to so bile besede Kristusove. Cisto drugače pa razumeš ti Kristusov nauk. Ako ne bi hodil po hišah in ne bi hujskal ljudi, potem gotovo tudi nihče ne bi od tebe poročal v časnikih. Resnica pa je, da si bil pri hišah in si šuntal gospodinje, ko ni bilo gospodarjev doma, proti gospodarjem in jim prigovarjal, da bi morale „ Štajerca" zažgati. O tem nočemo nadalje govoriti, kot vzgled ti stavimo samo častivrednega starčeka patra Celestina. Ta ni nigdar ljudi šuntal in je bil radi tega tudi pri vsakem človeku priljubljen. Isto je bil tudi pater Gelazij. Oba ta dva sta delala čast in slavo vsem Franščiškanom. Pater Gelazij si niti ni toliko prislužil, da bi mu samostan postavil spomenik, kar je zares jako žalostno. Seveda, za politično agitacijo, za prirejanje mladeniških shodov ima samostan denarjev dovolj. Oponašalo se nam je tudi, da se redijo naši otroki s klošterakim kruhom. Na to odgovorimo, da za teh par koščekov kruha, katerega dobivajo siromaški šolarčki, mi farmani dovolj zbirce kloštru podelimo. Gospod Župnik, svetujemo vam, da bi imeli Berata malo bolj pod nadzorstvom. Ukažite mu, naj raji moli za svoje farane, kakor pa njih hujska. Nam trezno mislečim faranom se zdi tak redovnik zares malo čuden. Političnih hujskarij mu gotovo red sv. Frančiška ne zauka-zuje. Kristus je rekel: „Dajte Boga, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega." Mi mislimo, da ste nas razumeli! Da bi Berat pobiral po fari raji denar za spomenik patra Gelazija, kakor pa za klerikalne časopise. Sicer pa bi svetovali Beratu, naj se narier! sam na „Štajerca", potem mu ne bode treba t$tr< lista prosjačiti po drugod. Zadnji „Štajerc". katereou je čital iz priŽnice, je veljal 3 rozite in eno portorikeč Berat, kaj porečeš k temu, da mi naprednjaki un tebe vse zvemo, kaj boš porekel k temu, da ti oev ljubimo že danes, ako se ne poboljšaš, da bodemo razkre svetu še nekaj bolj skrivnega, kar sicer morda ne bouk tebe zanimalo, pač pa neke farške device. — ar« Več farmanov.H Od Velike Nedelje. Dragi „Štajerca, tudi tebifl najbrž znano, da prireja tukajšni kaplan gledališftg) igre ali teatre. V igrah se podučujejo samo mlada dxU kleta. Uk za igro pa se vrši v kaplaniji večkrat cefl do 11. ure po noči. Ta uk podpira g. kaplan tufl z vinom in pivom, seveda da so dekleta boljživahnjie Ko pa učenje in popivanje mine, grejo dekleta fl temni noči domov, ena ostane navadno še delj čala v kaplaniji, ker se ima najbrž še več učiti. — fl igralke so vse v takozvani »Marijini družbi", gospfl kaplan pa je duhoven, toraj najbrž že ve kako fl morajo podučVvati dekleta v gledaliških igrah, la zadnjih igrah, ki so se vršile v šolskih prostorih fl sv. Štefana dan in na dan novega leta, predstavljafl se je med drugim sama sveta nebeška porodnica fl neke deklice. Te igre pa so se vršile zvečer, navzofl je bilo mnogo mladine, obojnega spola. Sedaj pa fl lahko ve vsakdor, da se ta mladina ni zanimala sfl mo za prizore na odru, temveč da se je kratkočasfl in to prav temeljito tudi sama med seboj. Ali fl morda igra tako uplivala na neke mladeniči, da fl spremljali grozno navdušeni nektere dekleta pozno fl noč domov? To sam Bog ve! Toliko pa vem jaz, iše. V Kozjem, dne 23. januarja 1905. Dr. Jos. Barle. OgoSka gora pri Oplotnici. (Občinske volitve). 'red kratkim so se vršile pri nas občinske volitve, iterih se volilci že dolgo niso vdeležili v tako ve- Čadrama, katerega je „Štajerca svoj čas pobiksal, agi- Pred tiral na vsak mogočni način, da bi spravil svoje ranča kandidate v odbor, je bilo vse zastonj. Dosegel je se svojo agitacijo le toliko, da so kmetje iz njegovega kraja spoznali farške nakane in prišli vsi na volišče. In župnik je dobil kmečki odgovor. Njegova stranka je pri volitvi namreč sijajno propadla. Tukaj naj bodejo tudi navedene velepomenljive besede vrlega se-dajnega občinskega predstojnika, katere je zaklical ta mož poštenjak od pet do glave v pričo vseh vo-lilcev župniku Bezenšeku in ki so se glasile: „GrOsp. župnik, pustite nas kmete pri miru, skrbite za svojo cerkev in ostanite pri oltarju, kakor mi kmetje pri plugu." — Vsa čast in hvala takemu možu, kateri tako odločno postopa za blagor kmečki. Vi volilci klerikalne stranke, ki ste pripo-magali k zmagi v Oplotnici, vi vsi tamošnji farški podrepniki, pridite k nam v šolo. Ali Vas ni sram pred našimi kmeti o katerih Vi pravite, da so še daleč za vami. Evo jih, volilci, kateri so po vašem mnenju bolj „zabiti", kakor vi, so pokazali, da so Vam za več, kakor sto let naprej. Slava našim vrlim volilcem, slava našim naprednim kmetom, našemu vrlemu občinskemu predstojniku! Živela cela naša napredna občina! Bazne stvari. Ranjeni ruski oficirji na Avstrijskem. Kakor se poroča, so se pripravila po raznih letoviščih in kopališčih ob Gardskem jezeru na južnem Tirolskem stanovanja za več kakor tisoč ranjenih ruskih častnikov, kateri se pripeljajo na Tirolsko začetkom meseca marca. Med temi oficirji bode tudi junak iz Port Arturja general Stossel. Živ pokopan. Strašanskemu zločinu so prišli v Mesini na Italijanskem na sled. Mladi ljudje so našli na nekem oddaljenem polju kosti nekega mladeniča, kateri se je najbrž že pred večimi leti tam zakopal. Vprašali so tudi nekega tamošnjega gospodarja, kam da je odišel njegov sin, da ga ni od nikoder več domov. Oče se je prestrašil in je obstal, da je s pomočjo svoje žene svojega sina odstranil. Oče je sam izpovedal, da je sina s svojo ženo živega pokopal ravno tam, kjer so našli imenovane kosti. Seveda so ga takoj zaprli. Njegovi ženi se je posrečilo uiti in še je do sedaj niso dobili. Zopet Obsojen duhovnik. Porotno sodišče v Loire na Francoskem je obsodilo duhovnika Aleksandra Gouillon, ker je onečastil 9 šolskih deklic v starosti od 9 do 13 let v — petletno težko ječo. Pošljite nam pozive! Vse tiste, ki še nam niso vposlali pozizov, katere smo jim pred kratkim poslali, prosimo naj pridno in hitro zbirajo podpise. Potem pa naj vpošljejo pozive zopet nauredništvo nazaj. Pozivi so v Vaš, a nikakor pa v naš korist! Kupčijska pogodba s Serbijo, katera je bila za Avstrijo zelo škodljiva, se je te dni odpovedala. Dobro tak! Kaj pa je bilo treba tudi Avstriji te pogodbe z deželo korupcije in kraljevskih morilcev ? Na Ogrskem je začelo zopet grozno vreti. Pri zadnjih volitvah se je sestavil parlament, kateri je v nasprotstvu vlade. Vodja vseh nezadovoljnežev je 10 Fran Kosuth, kateri želi pretrgati popolnoma zvezo z Avstrijo. Te dni je bil Kosnth od kralja (našega cesarja) sprejet v avdijenci. Cesar se je izrazil napram njemn, da hoče pripoznati zahteve ogrskega ljudstva, samo, da ni zadovoljen ž njimi v tem, kar se tiče gospodarstvenega slališča obeh držav in vojaščine. Ogri bodejo gotovo zopet tako dolgo razgrajali, da se bodejo vršili dogodki, kakor v krvavem letu 1848. Napad na urednika. Kakor se poroča iz Celja, se je vtihotapil te dni po noči v stanovanje g. Križ-mana, urednika kranjske cunje, ki ima ime „Sloven-ski Štajerc" neki Baudek. Baudek je zažgal pod spečim Križmanom posteljo, potegnil Križmana raz postelje, pokleknil mu na prša in ga začet daviti. Prizadel mu je bojda 15 več ali manj težkih ran. Hišni gospodar je prihitel kričočemu Križmantt na pomoč in mu rešil tako življenje. Baudeka so zaprli. Pomenljivo je to, da je bil Baudek sodelovalec Križmanov, kateri je pomagal večkrat pri razpoši-ljatvi njegovega lista. Vzroki napada niso znani. Ali so morda brezmejne šimfarije Križmanovega lista uplivale tako na Križmanovega sodelovalca? Krvavi izgredi v Rusiji. V Rusiji še vedno vreje. V Petersburgu vlada sicer mir, toda tem bolj so se pojavili izgredi po drugod in sicer najbolj na Rusko-Poljskem. Tam je prišlo v zadnjih dneh zopet do spopadov med delavcami in vojaki. Bilo je na obeh straneh 16 sto mrtvih in 6 tisoč ranjenih. Tukaj so seveda zopet zmagali ruski vojaki in oficirji, tam v Aziji pa dobijo v vsaki bitki po hrbtu. ""'' '■ ' ■ ■ ■ ■ Gospodarske in gospodinjske stvari. Ptiči in Žuželke. Nobedna stvar ni tako spretna pri pokončanju žuželk in mrčes kakor ptice. Kar se tiče gosenic jih ne pokonča pač nobena žival toliko, kakor ptice. Mnogo ptičev poznamo, kateri izključno živijo samo od žuželk in kateri ugonobijo samo v enem dneva na tisoče žnželk, njihovih jajčič ali ličin (larv). Ptice so toraj najboljši in najcenejši pomagači sadjerejca, zato je tisti gospodar, kateri jih ne čava, sam svoj sovražnik. Toraj pa pomagajte pticam v zimskem času, pripravljate jim v spomladi utice, v katerih bodejo gnjezdile. Stare kokoši. Nespametno je mnenje, ki je na kmetih v obče razširjeno, da so stare kokoši boljše, kakor pa mlade. Kokoš znese v teku svojega življenja k večjemu 6u0 do 800 jajc. Ako kokoš dobro krmiš, znesla bode v drugem in v tretjem letu svoje starosti največ jajec. V četrtem letu poneha, v petem ti bode poplačala komaj redilne stroške, v šestem 5e teh ne. Najboljše je toraj, da jo koncem četrtega leta zakolješ. Izgovor, da ne razločiš ene kokoši od druge in ne veš, koliko je katera stara, je prazen, ker si v tem prav lahko pomagaš s tem, da navežeš kokošam enega leta ravno iste niti ali kaj tacega okoli noge. Ako konji bijejo z nogami ob tla, kar se navadno pogostokrat opazi po noči, je to znamenje, da net srbi koža na spodnjih delih nog. To srbenje je piehl zročeno ali od blata ali od pršic, grinj. Sploh pa^— morajo, ako se kaj tacega opazi, takoj pregled noge konjev. Ako je povzročilo srbenje blato, trefl ti je, da snažiš redno in temeljito tudi noge kon; in to vsak dan in srbenje bode takoj nehalo, ^j; imajo pa konji pršice ali grinje, potem ti je tre^erj da najprvič porežeš dolgo dlako na konjskih nog^ p| Ko se je to zgodilo, namazi napadena mesta, kat^ji se vidijo, kakor da bi bile krastave in so sploh tr)ajc z mažo, katero dobiš ako zmešaš na 100 de^ mlačne vode dva dela takozvanega betalizola (B^afc lysol). Mažo za to si lahko tudi pripraviš ako zErot šaš 1 del betalizola z 10. deli glicerina ali nava^ svinjske maše. Betalizol dobiš za malo denarj^n; lekarni (apoteki). To mazanje ponavlaj vsaki ve^ ^ in konji bodejo v teku 5 do 6 dncvov ozdraveli.^ Nekaj nasvetov gospodarjem in hlapcem. š:-sice: za snažno krmo! Največ bolezni se povzroči posetj^ v zimskem času pri naših domačih živalij z nesnaijn krmo. Ne davlji živini nigdar vlažne ali pa cj^or mokre krme. Po zimi krmijo naši gospodarji nava^v po dva do trikrat na dan in potem natlačijo j;rj čisto polne in pripustijo živini naj bi si izbirala, igj0 jej ravno ugaja. To je napačno. Polagaj svjrga živini raji manj krme, a polagaj pa jej po gostok^j in še le tedaj, ko je, kar si jej pokladal po^ov? Sveža (frišna) voda ne sme živini majnkati. posel|aje ne v zimskem času. Sploh pa bi naj veljali za v^M hlev ti zlati nauki. Bodi živalij prijatelj a ne rLega mučitelj. Skrbi v hlevu za snago in dober red. B| potrpežljiv napram živini, posebno tisti, ki je bo ljiva. Tudi živina bode si s ča3om pridobila pv0fi tebi nekako zaupanje, ako ravnaš ž njo s prijaznoL^: in potrpežljivostjo. n t Nekaj o porabi kostij. Po zimi koljejo povs|a | pri vsakem gospodarju več ali manj svinj in dobLg^ mnogo kostij. Kaj pa napravijo naši kmetovalc^-K njimi? Večje kosti vržejo na gnojišče ali pa na ki^ S1 postni kup, ali pa jih shranijo in potem zamen^ ^ pri potujočem kramarju za nekaj nitij, za igle ali:a(j milo, z manjšimi kostmi pa se gosti pes, če ^jeg imajo pri hiši. To ni nikakor pravo, primerno iz)(j|c ričanje kostij. Kosti naj se porabijo na sledeči na^a8^ Velike trde kosti se morajo streti in razsekati, pol q0 zdrobiti v kosce v velikosti graha. Tako zdroblj^sn( kosti dajte potem kokošim, ki se kar trgajo in r;a ^ sajo med seboj za nje. Kosti obstoje glavno iz :iVOj forokislega apna, to je iz tiste tvarine, ki je p,]^ vsem potrebna za napravljaoje jajčne lupine in katgre; najbolj po zimi primanjkuje kokošim. PosleiLj3j krmljenja kokošij s kostmi pa je, da znese na prii£aj od 16 kur vsak dan gotovo a s 11 Poslano. je, da jmetati. Tudi jajčje lupine bi naj pomešali z drugo inJe Je pAehko pičo in jih dali kuram. Sploh pa| preglei lato, trebi oge konj \z Gornje Radgone. Čuje se od vseh krajev, da balo. A n(]je govorijo zakaj da Vračko ne toži zavoljo teh i je tret ggramnih napadov, priobčenih v krajnski cunji, ki tih noga e potepe vsakih 14 dni od tam gor k nam na lepi zeleni sta, kategtajgj. ^a ^ hočem odgovoriti sledeče. Vsakdor ve kako sploh tnLa|0 jma 0(j nag kateri upati, da bi pred kranjskimi i m orotn'k' njegova obveljala, zakaj, že naprej mora biti iola (IJe sahdor prepričan, da bi kranjski porotniki glasovali ako zn^rotj resnici. Seveda bi bili stroški v takem slučaju a navad j8tonj. Ne bodem odgovarjal nadalje tej kranjski denarja nn^ b0ij§e povedano temu kranjskemu norcu, ker saki ye( » te dohtarsko farški časnik podoben steklemu psovu, araveii. a^rj čioveka napada, čeprav mu ni ničesar storil. em. ^kfecer pa je dotični dopis iztok stekline, katera raz-ici pose b raja p0 nagem gornjeradgonskem okraju v posamez-z nesnaz j^ krajih. In čudovitno je, da žive ti nemirneži t pa ci koraj povsodi v bližini cerkve. Tako jih imamo pri ji navadfay jurjn 0D glavnici prav do6ti, dovolj jih je tudi k' i° "'i?" Kapeli iQ P" Sv. Petru pri Radgoni. Tukaj še Dirala, k^\0 župnik nima mira, ker noče s temi nemirneži gaj sv0Hržati. Zalibog, da se nahajajo med temi nemirneži ► gostota U(]j kmetje, kateri ne pomislijo, da vsa ta takozvana al po-t ova slovenska politika kmečkemu stanu jako ško-I, posebj}^ ^er 8prav]ja kmečki stan na nič. Tudi za naš ili za vsi ,krajni zastop ni nikakega pomena je li tega ali dru-n| lega mišlenja. Seveda bi ga klerikalci kaj radi imeli rokah, da bi potem Iožje z nami gospodarili. Zato a si prizadevajo pri vsaki volitvi, spraviti naše kmečko spodarstvo v svoje roke. Izvolili bi si najraje take udi, kateri ne znajo presoditi, kar je tema ali luč. n ravno ti klerikalni tepci porabijo vsako priložnost, a bi me očrnili in pišejo o meni gorostastne laži, mo da bi na ta način zabranili mojo izvolitev. Ti r\?llU(^e se nobene Jazi ne sramujejo, a vetrajni pa so svojih lažeh. Že skozi trideset let lažejo o meni, _ do sedaj še niso ničesar v svoj prid dosegli. Ti lg e a i ijja(]je se mi zdijo, kakor psi, ki lajajo na mesec. I3i c^ (Mesec pa gre svojo pot naprej, kakor mu jo je Bog Brno izBodločil. — L9 glejte naše zadnje volitve v okrajni eci nac !a8t0p ^li §e se spoinnite, kar so pisale „Domovina\ a h?* 'GosP°darU in več takih rnnJ? Dohtar Leo Kreft je 2 faje osnoval takrat celo neki odbor, kateri bi bil moral |0 in r Ea to skrbeti, da bi bili ti gospodje dobili okraj v °°.1Z Bvoje roke. Z denarji so si pridobili tistih osem . Je'P glasov. Ko pa je prišlo do volitve so klerikalci ; Krefta izbrcnili, najbrž radi tega, ker se je v neki ostilni v Očeslavcih obnašal malo preveč — pošteno. aj pa se je dalje pripetilo tem odbornikom, smo zvedli od okrožne sodnije v Maribora. Sodnija ne pozna šale in bilo je treba pihati aŠe! Se nekaj novega smo zvedeli od teh mogočnih olilcev. Ti volilci kričali so vedno „svoji k svojim." onečno njim je njihov ljubljenec dohtar Rozina prav datno pokazal, kako on razume geslo „svoji k svo- 1 Pred par mesci jim je poslal na gornjerad- red. B i je boj )bila p irijazno o povs in dobi etovalci a na ko zamenj k 19 Posle na pri iij jajca-da vsvo jvojih Kdor istil, k jše in t jih p: gonsko sodnijo račun, s katerim je zahteval od njih za zastopanje celih 266 kron. — To je »svoji k svojim!" Vi Jurjevčani, -ki ste še kmečkega mišlenja in zdrave pameti, prosim Vas tukaj javno, naznanite mi tistega človeka, ki je pisal dotični članek, ker sem prepričan, da ga je pisal eden izmed tistih mračnjakov, ki ne morejo trpeti mojih somišljenikov. Gosp. župnik od sv. Jurija, kaj pa Vi porečete k temu? Je li to nova vera, da se ludje tako obrekujejo? Vas gospod župnik to najbolj skeli in peče, da je naš okrajni zastop v kmečkih rokah. Jurjovski učitelji se v novejšem Času pečajo prav temeljito s politiko in s časopisjem, kar po mojem mnenju gotovo ni ta-mošnji šoli in njeni mladini v korist. — Čudno se mi zdi, da sta postala Mihelič in Kocmut kar na enkrat moja ljuta sovražnika, ko pa smo si vendar bili poprej dolga leta najboljši prijatelji. Tistega dopisuna, ki o meni piše take lažnjive članke, poživljam naj se prihodnjič tudi podpiše, ako ima korajžo. Za hrbtom in brez podpisa človeka česar dolžiti in ga blatiti v očeh javnosti, je skrajno podlo in bojazljivo in tak človek je brezzuačajnež. Podpiši se ako se upaš podla duša, potem še le ti je upati, da ti bodejo verjeli poštenjaki! Tisti pa, ki ti verjamejo sedaj, ki držijo sedaj s teboj, ko me tako zahrbtno napadaš, niso ničesar boljši, kakor si sam in so ravno loliki hli-navci in hinavci, kakor ti nesramni, brezčastni obre-kovalec. V Gornji Radgoni, konec januarja 1905. Vračko. Pisma uredništva. Amerika. Vse Vaše dopise priobčimo v prihodnjem listu ob enem. Hvala. Bodite zdravi! — ..Naprej." Do 1. maja 1905. Hvala! — Vse naše vrle dopisnike, vse naše sodelovalce prosimo tem potom potrpljenja. Kakor vidite, je itak naš list že preobložen z dopisi. Prosimo, pošiljajte samo kratke dopise in samo najvažnejše stvari. Vsi dopisi, katere smo sprejeli, pridejo s časom na vrsto, le potrpite. Noben dopis ni romal v koš, toda kar ni mogoče ni mogoče. List bi moral biti še enkrat tolik, če bi hoteli vsem željam ustreči. Le potrpite! Radi samih dopisov ne moremo izdati priloge, ker priloga preveč stane in nam je treba varčno gospodariti 7. denarjem, kateri ni naš, temveč naročnikov. Bodite srčno zahvaljeni za Vaše tako občno, vsestransko zanimanje. Skrbite za nove naročnike, da bodemo postali tem preje tem bolje tednik. Potem se bodejo lahko spolnile vsakomur takoj njegove želje. Še enkrat, le potrpite. Srčno hvalo in iskrene pozdrave Vam pošilja: Uredništvo in upravništvo „Štajerca.u Dva mizarska pomočnika iz dežele se sprejmeta pri Jos. Vogrinec, mizarju na Hajdinu pri Ptuju. 70 Vinograd 69 Iežefi v davčni občini GoriSak. blizu turškega vrha (Turkenberg). kateri je popolnoma na novo nasajen z amerikanskimi trtami, ki že rodijo, se takoj pod ugodnimi poj*nji proda. Hram je zidan in 7. opeko (ciglom) krit. V hramu je stanovanje, klet in preša. Raz-ven tega spada k vinogradu se tudi vinlčarska hiša. Več pove gospa Putrich v Ptuju. Dober hlapec, kateri zna opravljati kmečka dela, tudi koči-rati, se sprejme v službo. Za plačilo dobi raz ven 20 kron na mesec še celo oskrbo. V službo vstopi lahko 1. marca 1.1. Naslov (adres) je: Josef Fiirst, floriajnske ulice štev. 1. 12 Loterijske številke. Trat, dne 4. februarja: 15, 78, 7, 82, 14. Gradec, dne 11. februarja: 89, 32, 14, 4, 81. Močnega učenca26 takoj sprejme Josef Friedl, usnjarski mojster pri Sv. Vidu blizu _______Pluja.____________ Ženitbena ponudba Ženili se želi 30 letni mož. izučen pek. Prihranil si je 600 kron. V zakon si Želi deklico ali vdovo, ki bi imela do dva tisoč kron premoženja ali na hišo, v katerej bi uspehala pokanja. Ponudbena pisma, ako mogoče se sliko, naj se vpošljejo pod naslovom ,.SreČau na upravništvo »Štajerca"' 53 Učenca zmožnega nemškega in slovenskega jezika takoj sprejme v svojo trgovino- z mešanim blagom Andreas Knittelfelder, trgovec v Cmureku (Mureck). Učenca (J2 sprejme takoj usnjar Goriupp v Ptuju. Učenca zmožnega nemškega in slovenskega jezika, z dobrimi Šolskimi spričevali, takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom Vinz. Leposcha, trgovec na Bregu pri Ptuju. Stavkerskega učenca ** kateri je vešč nemškega in slovenskega jezika, z dobrimi šolskimi spričevali, takoj sprejme W. Blanke, tiskar in knjigotržec v Ptuju. Pridnega viničarja, 65 kateri ima dve do tri delavne moči tafcoj sprejme Ig. Leskoschegg, v Ptuju. 43 Fant dobi takoj kot hlapec službo. Star naj bi bil 14 do 16 let. Opravljal bode bolj lahka dela. Zglasi se naj pr Hans Stroh-maler, vrvarju v Ptuju. Hram za trgovino z mešanim blagom se da v najem pod jako ugodnimi pogoji. Pri istem gospodarju se da na račun tudi krčma, v kateri se lahko toči vino, pivo in žganje. Poštna na-biralnica (Postablage) je tudi v hramu. Kdor želi vzeti vse to v najem, blagovoli se potruditi k posestniku, da si ogleda vse in da se ustreže njegovim željam, ako bi bilo treba, da že &e kaj dozida. Naslov (adres) je Jože Cafuta v Dravcah pri Ptuju. 50 Ženitbena ponudba.40 Oženiti se hoče Čevljarski obrtnik. kateri ima prilično posestvo. Išče deklice, ki bi imela nekaj dote. Ponudbe naj se pošljejo pod: 22 poste restante, Šmarje pri MM, •ii V najem se da enonastropna hiša, katera je jako primerna za prodajo pijač ali kramarijo. V doličnem kraju se bode v tekočem letu v bližini te hiši reguliral potok, zakar je v proračunu določenih 40 tisoč kron. Natančneja poročila da j>o-sestnik Štefan Writz, pri Sv. Štefanu, pošta Globasnica na Koroškem. Kot majer ali šafar 45 Si želim vstopiti takoj v službo. Star sem 33 let, oženjen in imam 3 otroke. Izvežban sem v vseh kmetijskih delih, znam tudi ravnati z živino. Imam izvrstna večletna spričevala. Naslov (adres) pove *$tajerc". Priden, močen mlinarski uCenec se takoj sprejme v večji mlin v Ptuju. Ravno tam se sprejme tudi takoj delaven hlapec. Naslov (adres) pove nŠtajercB. 44 Breja kobila 57 katera hode koncem meseca marca povrgla. je na prodaj. Kobila je lisičje barve (Fuchs), 16 pešic visoka, jako krotka, pridna za vožnjo in 16 let stara. Kupec naj se oglasi pri Antonu Hrastniku, usnjarju v Zgornji Polskavi. Lepo posestvo 5,i se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Posestvo leži čisto v nli-žini farne cerkve, k njemu spada lep, novonasajen vinograd. Na posestvu stoji hiSa z dobrim stanovanjem, katera je sposobna tudi za vsako trgovino. Tik hiše je lep sadunosnik. Več pove lastnik, kojega naslov (adres) se zve pri upravništvu „otajevcau. Zidana hiša. ki ima 3 sobe in 2 kleti se takoj proda ali pa da v najem. Pripravna bi bila posebno za kako prodajalno (štacuno) ali pa za obrtnišlvo. Hiša je v bližini cerkve in šole. tik glavne ceste. Naslov (adres) pove „Štajerca. Hiša na prodaj.60 Takoj se proda enonadstropna hiša tik premogokopa v Trbovljah. Hiša ima prodajalno, osem izb in tri kleti. K hiši spada tudi vrt. Polovica hiše je dana v najem nekemu druStvo. Hiša je popolnoma nova in je prosta Še 8 let davka. Pripravna je za vsaki obrt in nese letnih dohodkov 1322 kron. Cena se izve pri lastniku France-tu Žagarju, posestniku in čevljarju v Trbovljah. iMMMS OVES (TX7"I113s:o3^l3^l)- Ta težka vrsta ovsa obrodi v vsaki zemlji, daj, jako bogato obrodi, da visoko, dobro slai krmo in ne poleže. Ker se na redko seje, a| stuje na 1 oral 50 klg. Pošilja se v vrečah po^ klg za K 9, 50 klg za K 17, 100 klg za K Vzorci po 5 klg franko za K 3 20 proti predpUerva J Oskrbništvo graščine GoliLTc pri Konjicah, Štajersko. inder Ii (Bei pogod Za pomladansko gnojenje 67 je najboljši umetni gnoj takozvaha Tomaževa žlindrasta moka. Ako se prav rabi je ta gnoj najboljši in najcenejši vseh gnojev, ki imajo v sebi fosforovo kislino. nobivase iz Tomaževih fosfatnih fabrik G. m. b. H., BERLIN. Knjižica za poduk o tem gnojenju, kakor tudi cenilnike pošlje brezplačno Josef Karrach, Lemberg, Jagiellonske št. 22. Varujte se pred slabejšimi žlindrami in pred ponaredbah. prem< croto iva v -15 g( ante ijo p< očilih o dol Bra uje j! licer Prij 0 in Franc Jožefov srf£tL™ni (Bitterquelle e (ve je najboljša grenka voda.(Rabi se ta voda tudi med dro „ . v sološni dunajski bolnišnici.) Dobro krm ima za prodati Jakob IVeuscher v Ptuju Kanischa-Vorstadt. VaIiIta ruwActvn sc ,la pri Sv' 1>e-tru pSd s^ T CI1IVU LPUftt/OLv \J prav po ceni v najem. Napo« ■*■ je prostrano poslopje. PoA- meri 108 oralov fjoh). Posestvo ima izvrstne njive in travnike. -^S<33 (adres) pove .,Šlajerc.t; %^4 13 Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nabmaschmen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — „ Singer Medium 90 „ — h Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . 180 „ — „ lerva A ........... 100 „ — „ lerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — ,, C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ linder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ —tli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate)- Cenik brezplačno. 327 Pravi tirolski fiavelofci garantirano pravega lodna iz ~4 meline dlake, katerih dež nikdar premoči in kateri varujejo pred ^kroto in prehlajenjem, pripo-ava v vsaki velikosti za 10, 12 15 goldinarjev. Svršniki (Wet-lantel) za gospe in dečke se >ijo po naročila. Pri pismenih )čilih zadostnje, da se pove, dolgost naj bi imel havelok, merjen po hrbtu. 1 rata Slawitsch trgovca v Ptuju. 354 $. Ra$ittlirt PtUJ, tik Štajerca raje jajca, surovo maslo (pnter), sir, sadje itd. sicer vse po najvišjih cenah. Priporoča tudi svoje najboljše sortirano špece-[0 in materijalno blago, kakor tudi različne barve ie) itd. Nadalje priporoča izvrstne mele, rozine, Cjroz-(veinberlne), slanino (špeh). mast itd. 389 Najboljša postrežba in najnižje cene. Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godal (Masikinstramente) W. Schramm, izdelovalec godal V Celju, Gratzerstrasee štev. 14. Prodajam vsakovrstne plehaste in lesene pihalne inštrumente, dobre gosli za šolarje po nizki ceni, kitare, citre, harmonike na meh. bobne, lamburice, jakofine strune. Kupujem stare gosli ali pa jih zamenjani za nove. 284 ItXICXXXXKXX Lovske puške vseh zistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejše pre-skušene, priporoča Peter Wernig ces kr. dvomi puškar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Karnten). 8 Ceniki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto. Majarija se da v najem 10 Majarija grajščine Haimbnrg. katera meri sedaj 9 ha (13 6 joh), njiv in travnikov, z lepimi sadnnosniki, se da od 1, marca 1905 zopet v najem. Hiša in gospodarska poslopja so v najboljšem etann. Kdor jo hoče vzeti v najem naj se obrne nstmeno ali pismeno na. Gozdarski urad (Fdrsterei) Haimburg pri Veli-kovcu (Volkermarkt) Koroško. ŽAGA 14 z okrižjem (gatrom) in cirkularom se takoj odda ali pa zamenja proti kolju (drogom za hmel.) Naslov (adres) je: „Forsthof" pri Celju. Ženitbena ponudba. Mladi, močen pošten mož. star 30 let, ki ima bliža 3000 kron gotovega denarja, želi stopiti v zakon z mladim poštenim dekletom, starim 20 do 30 let. Premoženja naj bi ime!o v gotovini 800 do 1000 goldinarjev. Daljna pojasnila da upravništvo „$tajerca'' v Ptuju. 30 Nekaj za krojače. Krojači, kateri si hočejo pridobiti na lahki način znanje v finem in navadnem narezovanju, naj rni blagovolijo to naznaniti pismeno. Ob Času obiščem vsacega in ga podučim proti mali plači v tem znanju. Piše se mi naj pod H. M. poste restante, Slovenji Gradec (Windisch-firaz). 24 Veliko presenečenje. Vikdar več v življenju se ne ponudi taka priložnost. 600 fcosoy samo 1 gld. 80 fr. fina krasno pozlačena 36 ur te-fcoca precisanker ura s sekundnim Kazalom, ki natančno kaže in za tatero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 1 jako fini žepni robci, en prstan 'A gospode z imitiranim žlahtnim namenom, 1 nastavek za smodke '.jantarjem (berenšteinom), 1 eleg. irosa za dame (novost), 1 krasno '-epno tojletno zrcalo, 1 usnjat nošnjiček, X Žepni nožič % pripravo, 1 par manšetnih gumbov, ■i gumbi za srajco, vse iz duple- zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha. 1 jako koristna knjiga, v kateri so zloiena pisma, 20 reči za korenšpondenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiSi in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 180. Razpošilja se proti povzetju ali Če se denar posije naprej, skozi dunajsko raapošiljalnico Ch. lung-wirth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več take priložnosti 33 &00 komadov za 1 gld. 951rj. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primemo verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3% dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilaniom, 5 različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korešpo-denco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiSi in so za vsakogar potrebne Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar pošlje naprej-Dunajska centralna razpošiljalnica P. Lust, Krakov (Krakau) Nr. 41. NB. 2a neugajajoče se denar vrne. u Konkurenčna budilnica Dobiva se direktno S kazalnikom, ki se po za 1*45 11. noči sveti 1*65 fl. (Konkurrenz-Weckerulir) v lepem poliranem nikelnastem okrovu. te."* t v«iki legi, gre izvrstno, dobra kvaliteta s triletno pismeno par* za dober in natančen tek, komad stane samo 1*46 fl 3 komadi 4'— fl.; * kazalnikom, ki se po noči btib l"6J 3 komadi 4 50 > — Stoječa bndflnira z noilbo, 18 L-m visoka, v lepem polirai.em nikelnaia pročejcm, I a lino upruvo na sidru, naine*I» zvoitenja i$ra dva komada in stane samo 5 90 fl- Kavno taka i toda brez godbe, s zvoncem, bijoča ure, 5*50 fl.; brez da bi bila rc samo 2*65 fl. Za vsako aro Jamelm s 3 Iti pismeno garaatijo. -Novost! Kraval-budilnica z ogledalom, 30 cm vi-oka ■ upravo za buditi 3-SO fl.; s kazalnikom, ki se po noči sveti 3.50 fl. Zvoni ptav glasno, da je človek ne more preslišali. Budilnica z zvoncem žl cm visoka, v krasnem poliranem okrovu s jrlasnim diH IrajajoCim, prijetnim zvonenjem. na močno sidro i/ ji da se tudi zapreti, da ne zvoni, la kvaliteta samo J-gJ Brez nevarščine! Zamena dovoljena ali pa se vrne denar. Pošilja se proti postnemu povzetju aH pa, ako se denar naprej vpošlje. HANNS KONRAD Prva tovarna za ure v Brux-u štev. 949 (češko). Ce*. kr. sodnijsko zapriseženi cenilec. Moja tvrdka je odlikovana s r&3. kr. avstrijskim državnim orlom ter s zlatimi in srebrnimi kolajnami (roedajlami) iz različnih i&a Došlo mi je že več kakor 10 tisoč pisem priznanja iz vseh delov sveta. Tvrdka je ustanovljena leta 1887. Bogato ilustrovani ceniki (katalogi) z več kakor 800 podobami se na zahtevanje vsakomur dopošljejo zastonj in poštnine prosto. 166 Vnk iti i sveža (frišna) jajca, krompir, luk, česnik, rumeno korenje, belo repo, fižol, maslo, suhe gobe, pitano perotnino # A. Sellinschegg # trgovina s špecerijskim blagom „k zelenem vencu" PTUJ. NB. Sveža (frišna) vsakovrstna semena E. Klauthnerja iz Budapesta, ki so priznano najboljša in najbolj zanesljiva, bo že prišla! 61 Les za rabo se proda. Grajščina Lemberg pri toplicah Neuhaus pri Celju (Bad Neuhaus bei Cilli) prodaje več kakor 20 tisoč metrov lesa za različno rabo, kakor smrekov, jelkov ali hojov in borov les. Les še je „na rasi.4' Pogodbe, po katerih se les proda, se zvejo od posestnika Hubert-a Galle, pismeno ali ustmeno. 27 Priden konjski hlape se takoj sprejme. Hlapec je lahko tudi ože Potrebno je, da so osebno predstavi pri FraDco Schosteritsch, Sv. Vid pri Ptuj Sprejme se tudi priden hlapec za krave, ako večji starosti, ima prednost. Oženjen dobi stano1 z ženo vred. Majer se sprejme Majer, kateri ima vsaj dve možki delavni moči, dobi takoj službo. Eden iz med možkih mora opravljati službo tudi pri ©konjih. Majerija je v Karčovini pri Ptuju. Oglasiti se je pri _________MARTINU KAISEB v Ptuju. " Visokodebelna gruiKOTa iiifti in sicer tepke (Mostbirn) prodaje Franz Kaiser v Ptuju. ~m 15 \t* per.»ntij< mti l'65 i pozla^euirnB m laka uri i s 3 letu unirn dolg ■o iz jekl ma 2 85 1 lih raj«t* I6fo D fanilaica (Sparkassa) Vstanovljena leta 1862. Čekovnema računa it. 808051 pri c. kr. poš-tHo-hraHilaiČHfi aradn. vlad. državnega mesta M/ Mestni denarni zavod. (liro konto pri podružnici avst. ogersk. banke t Gradca, Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 are. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada jočega posredovanja, istotako tudi za posfedo^ vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ofcfeiie s avst. Oflersko banko. h Ravnateljstvo. =d Naznanilo! [ipfta Bregu pri Ptuju pride služba " občinskega policaja nadomešeenje. Letna plača s stranskimi dohodki 800 kron. Prosilci te službe, kateri razumejo di slovenski jezik, naj njihova proš- ja z naznanilom prejšnje njih službe p 15. marca 1905 pri tukajšnjem radii vložijo. bčinski urad Breg pri Ptuju, dne 13. februarja 1905. Občinski predstojnik: Museg. Mestna hranilnica 387 (šparkasa) v Ormožu nraduje vsako sredo in soboto od 8 do 12 ure pred-poldan. Pojasnila se dajo vsaki čas brezplačno. Vloge se sprejemajo vsaki dan. Vloge se obrestujejo polmesečno, toraj od 1. oziroma 16. dneva vsakega meseca, v katerem se je denar vložil in do 15. oziroma zadnjega dneva meseca, v katerem se je denar vzdignil. Obresti se dne 30. junija in dne 31. decembra vsakega leta pripišejo h kapitalu. Vložitelja radi tega pripisa ni treba priti v urad. Rentni davek plača hranilnica (šparkasa) sama. Hranilnica (šparkasa) se nadzoruje od države in je tndi ud zveze štajerskih hranilnic in podvržena reviziji te zveze. 16 r-------------------^ Naznanilo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). Kopele V banjah se lahko rabijo vsak dan od 8. do 12. are predpoldan in od 1. do 7. ure popoldan. Kopele s hlaponom in sicer za ljudstvo se dobe od 1. do 7. ure popoldan. Kopele s hlaponom in polivom vsak dan od 8. do 12. ure predpoldan in od 1. do 7. ure popoldan. ^ 376 _______________________A Nagrobne vence iz umetnih cvetlic po 4, 6, 8 in 10 kron, kakor tudi venčne trakove z napisom ali brez napisa imata v obilnej zalogi in priporočata BRATA SLAWITSCH Pravo domače platnj za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita (rjuha) za posteljo 2 ali 2'/> metra dolga, veljaj 1 gld., oziroma 1 gold. ŽO kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkega] mačega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 50 kr. To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja. je platno 160 cm široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače pj za nštrozoke" velia meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 do 31 Vzorci (muštre) se tudi vposljejo pa zahtevo. Brata Slawitsch! trgovca v Ptuju, Florianski ~ Vsakovrstno prekajeno (zelhano) H meso, najfinejše klobase, I vedno sveže (frišno) blago, priporoča po naj- v Ptuju. 347 Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodl. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Phlladelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje: Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dunaji ali Kari Rebek, konc. agent v LJubljani. Kolodvorske ulioe štev. 41. 537 855 Kranjski redilni prašek za prašiče povzroči med krmo zmešan, da prašiči raji zrejo, varuje svinj« različnih bolezni ter zboljsa meso in mast. Ako se hočemo obvarovati škode, moramo pokladati ta prašek (mešati med hrano) že pujskom. Zdravim svinjam zmešati se mora na teden enkrat ena žlica polna tega prahu med hrano, slabim in slokim vsaki dan po eno žlico, mladim na teden samo pol žlice. Eden zavojček po 25 krajcarjev zadostuje za mesec dni. Dobi se pri Bratih Slawitsch v Ptuju (podružnica nasproti Dravskega mosta.) m žji ceni t J. Luttenberger, i mesar v Ptuju. Zunanja naročila odpravijo se ~ vestno in hitro! 3451 Nikdar več ni take priložnosti! Tako dolgo, dokler Se ni zaloga hlač izprodana, dobi ve e.egaMne hlaČO za malo svoto in sicer za W I gld. 80 kr. Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako. Kdor naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po nem povzetju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost njih širokost okoli pasa. Dunajska fllijala za snkneno blago Ch. Jungwirth, Krakaa] Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar, Meščanska parna žagal Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraj klalnice in plinarske hiše pestavljena je nova pi žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razži Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spal i. t. d. ummmmm Živinski sejmi v Maribora :i V Mariboru se vršita na v nalašč za to odi-nem prostoru (Melling) vsaki mesec po dva živini sejma. Prvi vsako drugo sredo i J drugi vsako četrto sredo I v meseca. Prodajalci in kupci se vabijo k obifl teh sejmov. 4 e Izdajatelj in odgovorni urednik; Janez Drevenšek. Tisk: W. Blanke v Ptuju,