OBZORJA STROKE - POLEMIKE
deklici lepo skrbel. V zvezi Z odnosom moških do Žensk in skrili za (nezakonske) otroke so ljudje v Pod s red i dejali, tla poznajo tudi primere, ko so se možjp večkrat ženili le zaradi dot. ki so jih dobili, in se ne ozirali na ljubezen do bodoče žene.
V vasi ni bilo navade, čeprav so ljudje zanjo slišali, da hi na prvo poročno jutro nevesta kol znak nedolžnosti ob vstopu v zakon morala tašči pokazali okrvavljeno rjuho.
Nedolžnost kot oznaka je žensko spremljala vse do smili. Če so ženske do svoje .smrti ostale nedolžne in neporočene, so bile kot pripadnice "Marijine družile" pokopane v belem oblačilu, čeprav so bile stare morda že 70 let Tudi bele rože na vendhi in beli trakovi na pogrebu so simbolizirali (za oba spola), da je bili-a) umrlii -a) še mlad( -a) (nekako do 35. leta) in neporočeni -a J {/a poročene so naredili vence z rdečimi ali rumenimi rožami). Za take so naredili tudi belo krsto
Zmago Smitek
umišljenemu oponentu
"Metoda, ¡ocenil od niudivsti, priklene Človeka na sumsutv, st er tipljenja, brez možnosti izhod«,"
(budistična razlaga/
V azijski sopari sem prebral nič hladnejši polemični prispevek Slavka Kremcnška (Glasnik SED ¿(v 1996, št. I, str. 2729) v rubriki z obetajočim naslovom Obzorja stroke. Kremenšek piše, da je moj umišljeni oponent, kar je morebiti v kakšni zvezi z budističnim naukom, da je svet konec koncev le iluzija. Sledeč tej ideji, ali tudi ne, pa se je žal spel izognil komentarju o večini strokovnih dilem, kt sem jih zastavil v zborniku Razvoj slovenske etnologije odStreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevali]
Zagotovo sem Kremenšku hvaležen za vse, kar je nekdaj storil zame; Vendar je zanimivo, da sem si zdaj prislužil njegov očitek nežnačajnosti predvsem zalo, ker sem se zavzel za zaščito svo|ih avtorskih pravic, ki jih je doslej skušal zamolčali (glej geslo Kinologi ju v Enciklopediji Slovenije). Bi kdo drug, ne glede na posledice, na mojem mestu ravnal kaj drugače?
S svojim pisanjem je Kremenšek uidi relativiziral zagotavljanja. tla mi je v celoti predal odgovornost in skrb za neevropsko etnologijo na ljubljanskem oddelku Filozofske fakultete in da "že zdavnaj nima več opravka" s tem študijskim predmetom. Zakaj potem toliko hude krvi: čemu poglabljanje
v predmetnik in iskanje bolj ali manj mogočih grehov in napak v tem. za Kremenška povsem postranskem, segmentu etnologije?
Spočetka sem sklenil tir. Kremenšku odgovoriti podrobneje in bolj argumentirano. Temu sem se odrekel že naslednji trenutek. ko sem odkril', tla ni pravilno navedel niti osnovnih podatkov o moji razpravi, na katero je stresel svoj srd. Besedilo. ki sem ga v resnici napisal in objavil, sem naslovil Neevropska etnologija v Sloveniji ali koliko daleč vidimo (gre za vprašanje, do kod sploh sega naš vid ali razumevanje), Kremenšek pa vztrajno citira ...kako daleč vidimo (kar je mogoče razumeti, kot da bi res kam daleč videli!). Razlika je dovolj pomembna, da lahko ugotovim neresnost in nestrokovnost že v Kreiuenškovem začetnem pristopu k stvari Tega si avtor, ki skuša dokazati "Smilkova Izkrivljanja", pač ne bi smel privoščiti. Ker očitno res govorimo različne jezike slovenščine, tudi jaz menim, tla bo vsaka nadaljnja razprava brezplodna. Svojemu umišljenemu oponenlu pošiljam lep pozdrav.
Šmitek Ja karta, maj 1996
16 Sonja Gol in Helena Meglič, n. d„ str. J. v Izpovedih.
46	GLASNIK SED 36/1996, li. 2-3