UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ^ ■ :	sprejemajo.	:	:	"•
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1 *50; za Nemčijo celoletno	K	21'60;	za
• • ostalo inozemstvo	in Ameriko celoletno	K	30'—.	:	:
Posamezne	številke po	6	vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom / / .*	ob pol 11. dopoldne.	\	\	\
UPR A VN1ŠT V O se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer, Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., posiuna in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
■...........  Reklamacije	lista	so	poštnine	proste.	—	  ■	—
Štev. 242.
V Ljubljani, v sredo dne 27. marca 1912.
Leto II.
Belokranjska železnica.
Lep je svet Belokrajiue, plodovit je vzlic "apol kraškemu značaju te zemlje. In čvrst, Pameten človek obdeluje to zemljo. Bela Kralja meji v dolgi črti na Hrvaško. Ljubeznjivi jjnačaj Belokranjca izhaja v nečem tudi iz te j^ke. Belokrajina ima dve manjši mesti: Metliko in Črnomelj, kjer so uradi, trgovsko sre-a'sče Belokrajine je bil doslej Karlovec na Hr-Vaskem. V srednjem veku ni strogo ločila Kol-Pa kakor sedaj Kranjske od Hrvaške in sred-nj^Veški graščaki in duhovniki na Kranjskem, tedanji merodajni stanovi, se niso držali te meje w tudi ne v Beiokrajini merodajni viteški red. Be‘Okranjci so na jugu najboljša zveza Sloven-Ca s. Hrvatom. Sejmovi v Karlovcu so veliki, J|a njih se shaja s Slovencem Hrvat — Srb iz JJr vaške, Bosne in Hercegovine že od nekdaj, pa teh tleh so se bile velike bitke proti turški i*Vaziji, tukaj v ravnini ob Savi okolo Brežic-amobora SQ se z^jraii revolucionarni kmetje '".are pravde« v 16. stoletju. Iz Belokrajine J daleč do jadranskega morja, do Reke. Tr-ta m do dalmatinskih krajev.
k v ®e*°kranjec ni našel doma toliko živeža, akor ga je potreboval. Belokranjec se ne zadovoljuje z vsako in slabo hrano, on je človek, jj,str<p»ii ven, v večji svet in po boljših zasluž-' • 1 elesno je čvrst, jako nadarjen, energična s av. Bil je prepuščen naravnemu razvoju,
a,Svojimi graščaki je znal izhajati in poznejše v fo l tistične vlade niso segale dosti kvarno ,‘e kraje; katoliški duhovnik pa brez podpore ugih vladajočih ne premore dosti med Ijud-.ki so se še le v 13. stoletju pokristijanili, akor dokazuje zgodovinar nemškega viteške-°a reda, kateri red je po njem še le Belokranj-e Pripravil v katoliško cerkev. Ta Belokra-niec je bil tudi vnet luteran-reformiranec .. stoletju in njega so slovenski reformatorji imeli kot posredovalca med Hrvati, da spra-,)j° reformacijo tudi na Hrvaško. Metlika je j j'a v tistem času središče te velike gospodke in duševne revolucije. Belokranjec je njav hitro na poti v najdaljši svet. ko mu doma rjuPcfVega življenja. Že od nekdaj so krošnja-jn Belokranjci po avstrijsko - nemških krajih Drl -v krajih Nemčije. Ko se pa je svet odbil R0.^e*ezn'cah, parobrodstvu v Ameriko, je Bel ;elokrar,iec takoj tam. Več prav bogatih rik-0KranJcev je bilo vedno v Ameriki. V Ame-trtin^aSv eni denar Je v Beiokrajini obnovil po Vj|r" us ugonobljene žlahtne vinograde ter sta— ,oknove hiše in gospodarska poslopja. Na Be-godran^em govori toliko angleški, kakor dru-
na Slovenskem nemški, di v !,ej deželi, temu čvrstemu človeku se gra-Kr^Jezuica, ki bo vezala ta kraj z ostalo se h Sk°' ne Pomenilo toliko. — morda Da r po^enl vc^ izvažalo belokranjskega vina in Orenjsko, Koroško, kjer iščejo močna vina v PraŠiče bodo lažje pošiljali v alpski svet. Ali t0.[uKem bo Karlovec ostal glavno trgovsko i 1r,sče Belokranjca in belokranjska železnica, l^tero bodo te dni začeli graditi iz Novega sdoh*3 v <^rnomeli-Metliko, zadobi večji go-Pot ’n seveda tedaj tudi duševni pomen do,?n. ko se bode morala železnica čez ne-
od
nadaljevati iz Metlike na Karlovec in Prn . v ^almac'j° nemara tudi posebna SvJa v Bosno. — Tu doli leži velik plodovit rav; tu ‘Joli je Slovenec, Hrvat bogato od na-jigj/' nadarjen človek, tukaj rodi zemlja vse 0|Jse, kar ima kuhinja postaviti na mizo pri
najbogatejšem gostovanju in klet vina, kakor jih kvalitativno in kvantitativno nima drug avstrijski svet. Prebivalec tega lepega sveta ima blizu istrsko in dalmatinsko obal jadranskega morja; kakor je bil ta svet pod Rimljani važen, zamore v bodoče postati sredstvo za prerejo veliko miljonov ljudi, in tedaj še bolj, ker bodo velikanske moči zdajšnjih naravoslovnih ved, zdajšnje tehnike v industriji in kmetijstvu pripravljale na dan še malo izčrpane zaklade te zemlje in bo veliko gospodarstvo zdajšnjega in še večje bodočega sveta šolalo ta telesno in duševno krepek rod. Koliko koristnega, lepega zamore nastati na tem velikem svetu ob Adriji, koliko mož je že izrabljalo mornarstvo, trgovina na tem morju iz tega sveta, koliko jih še bo v lepših gospodarskih in duševnih razmerah! In jih bode, ker moči zdajšnje vsesvetske kulture, zdajšnjega gospodarstva tudi od kulture zapuščene svetove spravljajo v zveze z drugim svetom, kakor hitro vodijo do njih moderna prometna sredstva, in to so v prvi vrsti železnice. Žal, da avstrijske vlade niso nikdar pogledale iz višjega stališča, kakor je ravno policijsko vladanje, ta svet in to prebivalstvo. Napoleon Veliki je hotel v tu zastaviti organi-zatorično delo pa je moral pustiti te dežele. Ali v par letih francoske vlade se je storilo precej za šolstvo in promet. Tedanji cesar Franc je po odhodu Francozov potoval po Istri, Dalmaciji in videl lepa šolska poslopja, ceste. Vprašal je, kdo je pripravil vse to; in odgovorili so mu. da Francozi in zopet Francozi, in sarkastični mož je baje dejal: Škoda, da so tako hitro zapustili Francozi te dežele.
»Dežela stvarja železnice, železnice pa stvarjajo deželo«, je angleški rek. Dosti morda ne bo nova železnica na Belokranjskem, dokler ne vodi dalje v Dalmacijo, dokler ne bo vezala Bosne s severnim svetom in Hrvaškim ali doli na jugu bo izdatno sredstvo ustvaritve modernega dela, moderne šole na vsem velikem svetu ob Adriji, ko bo tekla naprej in zvezavala veliki svet slovanskega juga ob Adriji, vezala balkanske dežele z morjem in Hrvaško, s slovenskimi kraji. V tem oziru je prav srčno pozdravljati gradnje železnice v Belokrajino. Teh 30 kilometrov te železnice bo vezalo tisoče kilometrov železnic na drugem, modernem svetu še oddaljene jugoslov. svetu, teh belokranjskih 50 tisoč ljudi bo morda dobro sredstvo pri utiranju življenja zdajšnjega velikega gospodarstva na velikem svetu ob Adriji. Belokranjec se je zdravega ohranjeval doma, šolal se je v velikanski industriji Amerike, — bil je trgo-vec-krošnjar, človek je, ki sega ven v daljni svet. nezadovoljnež je, dobro hoče živeti — in taki ljudje so dober kvas med ljudstvom, katero se iz lastnega nagiba tako dolgo ni moglo povzpeti gospodarsko in duševno višje in je bilo le rabljeno tudi v novejših časih kot vojak in davkoplačevalec; vojak, ki se je bojeval na vseh evropejskih bojiščih, dajavši državi veliko dobrih generalov. »Vojaška granica,« sosedinja Belokrajine, del Hrvaške, je bila par stoletij velika kasarna naše države.
Ako hoče kak narod uspevati, obveljati, mora hiti v prvi vrsti mnogoštevilen, roditi se mu mora več ljudi, kakor jih umrje. Ti ljudje morajo biti telesno in duševno čvrsti. Da je to, treba je skrbeti, da se odstranjujejo življenju sovražne sile, lakota, bolezen, slabo stanovanje. obleka. Dobra šola vsem brez razločka, dobra hrana v mladosti, higiena v stanovanjih, učitelj in zdravnik važna v vsem življenju, teh-
nik pa ravnatelj vsega gospodarstva, tehnična veda na prvem mestu!
Belokranjska železnica bo spravljala kulturo in nove načine gospodarenja, dela v te velike naše kraje. In tudi iz tega vidika pozdravljamo belokranjsko železnico. Belokranjec bo dober pionir; veliko je število Belokranjcev, ki so že bili v Ameriki. Po večjem so bili kuliji, opravitelji najtežavnejših del. Naša država na to prikazen ravno ne more biti ponosna. Analfabeten Jugoslovan. Na tej zemlji je izčrpaval fevdalec raznih narodnosti in trgovec italijanskih obmorskih mest delo jugoslovanskega kmeta in delavca. Koliko slabo plačanega dela teh južnih Slovanov je v Benetkah, v Genevi, v Trstu, koliko se ga je zapravljalo v večjih mestih po fevdalcih na Dunaju, v Parizu, Benetkah; koliko vrednosti je nabral nemški vitežki red v teh pokrajinah! Upajmo, da se tudi na teh tleh ustavi potovanje iz dežel v tuje industrije; železnice se bodo v bližnji bodočnosti razpeljevale po tem ozemlju, tuji kapitalizem bo hotel večje vrednosti dobivati iz te zemlje in iz ljudi; tudi kot zlodej bo učinkoval dobro in enkrat se tudi na tej zemlji mogočno glasi: blagostanje vsem!
Socializem je vedno bil sredstvo človeške družbe za pripravo udobnejšega življenja in za pametno urejo družbe. On klije iz človeškega dela. »Was der Mensch ist, verdankt er der Vereinigung von Mensch zu Mensch.« — Kar je dobrega vstvaril boj za biti ali ne biti, ki je razvoj živali in človeka vladajoči princip, dosti več koristnega, lepega vstvaril je drugi razvoj bitij vladajoči princip: vzajemna pomoč. V teh južnih krajih živi ta princip prav živo že od naselitve Slovanov na zemlji. V teh krajih so bile hišne zadruge podlaga organizacije — kmetije. Še je tukaj dosti socialističnega čuvst-vovanja, praktičnega izvrševanja socializma. Železnica bo pripeljala najboljše orgnizatorje te struje v te kraje. Železničarji, rudarji, fab-rični delavci bodo molili molitve tega vero-izpovedovanja, kakor se razumevajo v zdajšnjem gospodarstvu in zdajšnji svetovni omiki na razvitejšem svetu. Tudi iz tega stališča bodi pozdravljen tehnik, ki nam ustvarja belokranjsko železnico-	Dr.	Slane.
Kranjska deželna konferenca.
Priložnost ko sta občna zbora »Vzajemnosti« in »Delavske tiskovne družbe« privabila naš zaupnike iz vseh krajev v Ljubljano, je izkoristil odbor kranjske deželne odganizacije na ta način, da je sklical za minulo nedeljo popoldne deželno konferenco, da se pomenimo o najnujnejših in najaktualnejših vprašanjih naše organizacije in agitacije.
Konferenco, ki se je je udeležilo 37 zastopnikov in mnogo gostov, je v imenu dosedanjega odbora deželne organizacije otvoril sodrug A. Kristan, v predsedstvo pa so bili izvoljeni so-drugi.: Petrič, Udovč in Jaklič.
O organizaciji je poročal sodrug dr. Tomšič, o tisku pa sodrug Anton Kristan. Na zanimiva izvajanja poročevalcev se o priliki še povrnemo, za danes se povrnemo na kostatacijo apela, v katerega sta izveneli obe poročili; vse naše sile, vse naše organizacije se morajo u-preči v neumorno delo za strankin tisk. Ogromna je večina delavskega ljudstva, vsled tega ne smemo odnehati prej, dokler naš dnevnik in naš ostali tisk po številu naročnikov, po velikosti
naklade visoko ne prekosi meščanskega tiska. Izza leta 1907. smo dosegli lepe uspehe: tedaj smo dobili na Kranjskem pri državnozborskih volitvah, pri prvih volitvah po novem volilnem redu 5031 glasov. Štiri leta pozneje leta 1911. je bilo pri državnozborskih volitvah oddanih na Kranjskem za socialno-demokratično stranko 7078 glasov. V štirih letih smo napredovali za 40 dobrih odstotkov, neprimerno bolj nego ostale meščanske sranke. Da ohranimo te velike uspehe, da obdržimo svoje volilce, da jih navdamo z resnično razredno in socialistično zavestjo, zato je najizdatnejše orodje delavsko dnevno časopisje; in najuspešnejše orožje je, da trgamo ljudi od nasprotnih strank in jih vodimo v tabor socialne demokracije. Vsled silne važnosti našega tiska za samoosvojitev delavskega razreda mora vsak sodrug imeti neprene-lioin v mislih naš dnevnik in naš tisk, gledati brez prestanka da ga razširja in da mu pomaga vršiti veliko vzgojno in bojno nalogo.
Po kratki debati je deželna konferenca sprejela naslednje organizacijske predloge:
1. Deželno konferenco stranke sklicuje odbor deželne organizcije. Na konferencah imajo sedež in glas poleg delegatov krajevnih organizacij delegati strokovnih organizacij ter člani odbora deželnih organizacij in izvrševalnega odbora.
2. Odboru deželne organizacije se nalaga ustanovitev krajevnih organizacij po vsej deželi kjer se oglasi zadostno število članov.
3. Vsakemu na novo pristopivšemu članu naj organizacija izroči izvod strankinega programa.
4. Krajevne organizacije naj skrbe za razširjenje strankinih brošur, za razprodajo strankinega kolka in v prid stranki založenega blaga; nadalje naj vodio vztrajno in sistematično a-gitacijo za strankin dnevnik, ki naj si ga vsaki član naroči.
5. Krajevne organizacije naj vodijo vse volilne priprave v zakonodajne zastope sklicujejo naj in vodijo volilne shode.
6. Samostojnost socialno demokratične stranke zahteva samostojen nastop pri vseh volitvah; samostojen nastop ob volitvah pa je hkrati najugodnejša prilika za pridobivanje in vzgajanje strankinih pristašev.. Vsled tega nalaga deželna konferenca krajevnim orgnizaci-jarn, da nastopajo pri občinskih volitvah povsod s samostojnimi kandidaturami in da ne sklepajo nikakih kompromisov. V izrednih slučajih naj se sporazumejo krajevne organizacije z odborom deželne organizacije; brez sporazuma pa krajevna organizacija sploh ni opravičena sklepati za stranko kompromisov".
7. Konferenca priporoča sodrugom kot kon-zumentom, da pristopajo konzumnim društvom kjer ta že obstoje, in da uveljavljajo v njih socialistična načela, kjer jih še ni, da izkušajo oži-votvoriti organizacijo konzumentov.
8. Vse te sklepe je predložiti prihodnjemu strankinemu zboru v naknadno odobritev.
O	tisku je bil sprejet naslednji sklep:
Konferenca priporoča, da postane vsak sodrug naročnik »Zarje« in lastnik vsaj ene obveznice za »Zarjo«; vsak sodrug bodi lastnik svoje biblioteke, v kteri naj bodo zastopane vse brošure, ki jih ima »Zarja« v zalogi. Nadalje pa mora vsak pristaš stranke po svojih močeh delovati za razširitev »Zarje«, za razpečavanje obveznic ter za razširjenje agitacijskih brošur med delavce!
EMILE
ZOLA:
Rim.
(Nadaljevanje.)
Vnet *ed P*erre °dšel dol. Še eno raz-djj Je ga je čakalo, ko je srečal na strehah la-se’ "a ^j osojni plošči, ki je tako velika, da bi nj "\njej lahko zgradilo celo mesto, monsi-a Nanija. Prelat je spremljal francoski da-in žjya,tei! in hčer. ki sta bili videti zelo srečni P°nu<ri ' ’ liedv°™o se jima ie bil ljubeznjivo sPo/t i	Povede nad cerkev. A komaj je
na> mladega duhovnika, koj ga je ustavil. Alj j)ubi moj sin, ali ste zdaj zadovoljni? dviJ,e, rno^n° vplivalo na Vas? Ali Vam je Vi&mlo dušo?«
dnQ h svojimi vprašujočimi očmi mu je zri na teni . . 'n spoznal, kaj in kako je z njim. Po--e je začel na tihem smehljati.
^olatr	vidim. No, pameten človek ste.
ttik-,i °ma verjamem, da se Vaša nesrečna reč
dl Prav rinhm rlmrrJi
Prav dobro dovrši.«
Vlil.
lerre se je navadil, da je ostajal dopol-^ ni šel v mesto, po cele ure na vrtu pa-‘iaicšni °iccan.era' Nekoč je končal ta vrt v ne-dvojn' ^giji s portikom, odkoder je držalo ^esten s;opni^e k 1 ihcri. Sedaj je bil tam dra-1111 ^ČXTtcn po*n dišave zrelih sadov 'linij v * 1 oranžah, ki so s svojimi simetrič-D,evelnn ni še označevale nekdanjo, zdaj s našei t ,.Zakr't° risbo drevoredov. Tukaj je razVj|a , '1 dišavo tobire, bujne tobire. ki se je
?ne. če
ak J .Voi 2est
Oh srctJllii' s sipino napolnjeni krnici e*n žarkem oktokerskem jutru, pol-Vek tuki in intenzivne dražesti se je člo-d°stj ap1 *a,|ko vdajal užitku neskončne ra-šan L?:Ul,ovn* je prinašal svoje severnja->ienja ’lanie s seboj, svojo pečal zaradi trp-ske ijnu1’. svojo trajno od usmiljene bratov-ezni izmučeno dušo. in še slajše se mu
je zdelo, ko ga je božala jasna solnčna svetloba na tem bohotnem zraku. Sedel je poleg desnega zida na odlomek porušenega stebra pod velikansko lavoriko, ki je razširjala s svojo globoko senco balzamično svežost. V njegovi bližini je od tenkega curka, ki je tekel iz tragične, na zid pričvrščene krinke v starinski. pozeleneli sarkofag, neprenehoma zvenela kristalno jasna glasba. Tukaj je čital svoje časopise. svoja pisma, zlasti mnogoštevilna pisma dobrega abbeja Rosa, ki so ga trajno poučevali o njegovem delu. o nesrečnikih v mračnem. že z meglami odetim in z blatom preplavljenem Parizu. Ah. kako čudno je zvenel glas o tej bedi mrzle dežele, o bedi mater in otrok, ki se bodo kmalu po slabo zaprtih podstrešjih tresli od zime, o možeh, ki jih bo hudi mraz prisilil, da opuste delo, o vsem tem smrtnem boju pod snegom ubožnega sveta, kako čudno je zvenel ta glas na tem toplem, po okusnem sadju dišečem zraku, v tej deželi sinjega neba in srečne lenosti, kjer je celo po zimi mogoče na zaklenjenem prostoru pod milim nebom spati na toplem zraku!
Neko jutro je Pierre videl Benedeto sedeti na odlomku stebra, ki je služil za klop. Začudena je nalahno vzkliknila in je bila trenotek v zadregi, ker je držala v rokah ravno duhovnikovo knjigo »Novi Rim,« katero je že enkrat prečitala; ne da bi jo bila razumela. Potem pa ga je zadržala, vztrajajoča na tem, da sede k njej, in s svojo lepo iskrenostjo, s svojim mirnim, razumnim obrazom mu je priznala, da je šla na vrt, ker je hotela biti sama in se kakor nevedna učenka prav pridno pobaviti s knjigo. Prijateljsko sta se pomenkovala; za Pierra je bila to prekrasna ura. Če tudi se je ogibala pogovoru o sebi, je vendar čutil, da mu jo približuje le njena tuga; bilo je, kakor da ji je trpljenje razširilo srce. tako se je začela brigati za vse, ki trpe na svetu. V svojem patricijskem ponosu, ki je smatral hierarhijo za božanski za-
kon. ni še nikoli mislila na take reči. Srečni so zgoraj,nesrečni spodaj, ne da b,i se to dalo spremeniti. In kako se je začudila ob nekaterih mestih v knjigi, kakšno bol ji je prizadela njena vsebina! Kako, da se je treba zanimati za preprosto ljudstvo, verjeti, da ima enako dušo, e-nako trpljenje, da je treba delati za njegovo srečo kakor za srečo enega brata? Vendar se je silila, seveda brez posebnega uspeha; na skrivnem jo je moril strah, če ne greši, zakaj najboljše je, da se nič ne izpremeni v socialnem redu. ki ga je napravil Bog in ki ga je posvetila cerkev. Gotovo, bila je dobrotljiva, dajala je navadne male miloščine, ni pa dajala svojega srca; altruizem, resnično sočutje ji je popolnom nedostajalo. Rojena je bila in zrasla je v atavizmu drugačnega plemena, ki ima tudi gori v nebesih svoj prestol nad preprostim ljudstvom izvoljenih.
Še večkrat sta se tako shajala zjutraj v senci lavorike poleg pojočega vodometa; in Pierre, ki ni imel nobenega opravka ter se je že skoraj naveličal čakati na rešitev, ki se je navidezno zavlačila od ure do ure, se je strastno trudM, da bi vdihnil tej lepi, v mladi ljubezni žareči ženi svojo osvobojevalno bratovsko ljubezen. Zlasti ena misel ga je trajno razvnemala
—	misel, da propoveduje sami Italiji, v svoji nevednosti še speči kraljici lepote, ki najde zopet svojo nekdanjo veličino, čim se zbudi z razširjeno dušo, polno sočutja z vsemi rečmi in vsemi bitji, in bo razumela novo dobo. Čital ji je pisma dobrega abbeja Rosa in ji je dal poslušati strašno ihtenje, ki se dviga iz velikih mest. Zakaj ne bi ona, ki ima tako čudovito blage oči, ki ima v svojem bitju vso srečo podarjajoče in sprejemajoče ljubezni — zakaj ne bi ona priznala kakor on, da je zakon ljubezni edino izveličanje trpečega, vsled sovraštva v smrtno nevarnost pahnjenega človeštva? Priznavala je; hotela mu je napraviti veselje in verjeti v, demokracijo, v bratovsko preobrazbo
družbe — toda Ie pri drugih narodih, ne pa v Rimu. Nehote se je morala zasmejati, če je pričaral vizijo, kako bi bratsko živelo, kar je ostalo od Trastevera, s tem. kar še'stoji od starih knezevskih palač. Ne, ne, to je že predolgo trajalo; v teh rečeh se ne sme nič izpre-meniti. Z eno besedo, učenka ni in ni napredovala. V resnici jo je genila le v tem duhovniku silno plamteča ljubezenska strast, katero je v čistosti odvrnil od kreature, hoteč jo prenesti na vse stvarstvo. V teh maloštevilnih solnčnih oktobrskih jutrih se je spredla med njima dražestna vez; v veliki ljubezni, ki je oba navdajala. sta se ljubila z resnično, globoko in čisto ljubeznijo.
Nekega dne je začela Benedeta, oprta s komolcem ob sarkofag, govoriti o Dariju, katerega doslej ni nikoli omenjala. Oj. 'kako skromno in skesano se je revež obnašal izza onega brutalno blaznega prizora! Najprej je odšel za tri dni v Napulj, da bi skril svoje osra-močenje. Pravili so, da je Tonieta, ljubeznjivo dekle z belimi rožami, ki se je blazno zaljubila vanj, pohitela tja za njim. Odkar se je vrnil v palačo, se je izogibal priliki, da bi bil sam s sestrično in le ob pondeljkih zvečer se je shajal z njo. Iedaj jo je gledal z vdanim obrazom in njegove oči so prosile za odpuščanje.
»Včeraj sem ga srečala na stopnicah«, je pripovedovala. »Dala sem mu roko, in tedaj je razumel, da nisem več huda nanj. Bil je zaradi te^a zelo srečen... Kaj hočete, gospod abbč? Človek ne more dolgo ostati strog. In razuntega se bojim, da se mu ne pripeti kaj zlega od te ženske, če bi preveselo živel, da bi se omamil. Vedeti mora, da ga vedno'ljubim, da vedno čakam nanj... O, moj je, le moj! lakoj bi bil za večno tukaj v mojem objemu. če bi smela reči le besedico. Ali z našo zadevo je slaba, zelo slaba!«
i1W»'iV4£?
Parada pri splavljenju Tegetthoffa v Trstu,
ca, na kateri dan je bil oficielno razglašen za
V	navedenih resolucijah, zlasti v sklepu o strankinem tisku, je obseženo glavno delo za bližnjo bodočnost. Naloga krajevnih organizacij in vseh sodrugov je, da ti sklepi ne ostanejo mrtva črka na papirju, ampak da se do pičice izvedejo, kakor se resni, življenji polni stranki spodobi. V resolucijah so označeni najbližji smotri našega dela in mirovati ne smemo prej, dokler jih ne dosežemo.
Ob sklepu je konferenca sklenila pozdrave rudarjem, ki so v boju in ki stoje na pragu boja, na kar jo je predsednik sodrug Petrič zaključil s pozivom, da gremo takoj na delo!
NOVICE.
* Napredek ženske volilne pravice. V vseh zakonodajnih zastopih celega sveta, kjer imamo danes socialno-demokratične frakcije, vlagajo naši sodrugi predloge za uvedbo ženske volilne pravice. Tako so v nemškem državnem zboru takoj, ko se je njegovo delo bilo pričelo, social-no-demokratični poslanci zahtevali žensko volilno pravico in sodrug dr. Frank je obširno utemeljeval njen pomen in njeno važnost. Ob istem času je v oldenburškem deželnem zboru majhna večina sklenila uvedbo ženske volilne pravice. Vsekakor je ta volilna pravica prava spaka volilne pravice; ženam se je namreč priznala samo pasivna volilna pravica. Žene so torej lahko voljene ne smejo pa voliti! Naša deželnozbor-ska frakcija je nastopila z vso odločnostjo za aktivno volilno pravico. Tudi v spdnjeavstrij-skein deželnem zboru je pri razpravi v občinski volilni reformi za mesti Dunajsko Novo mesto in Waidhofen sodrug dr. Renner v imenu socialno demokratične frakcije nastopal za žensko volilno pravico. Na Angleškem se je delavska stranka izrekla za splošno in enako žensko volilno pravico. Na velikem demonstracijskem shodu v Londonu je sodrug Macdonald žene zagotavljal, da bo delavska stranka^storila vse, da prodre ženska volilna pravica. Ce bo treba, bo vrgla tudi vlado, ako bi ne bilo nobenega iz-gleda, da bi že ta vlada upeljala žensko volilno pravico. Ze na letnem strankinem zboru delavske stranke v Birminghamu se je z 919.000 proti 686.000 glasovom sklenilo, nastopiti samo za splošno in enako žensko volilno pravico. V zveznem parlamentu Združenih držav, je edyii socialni demokrat, ki je član tega parlamenta, sodrug Berger, vložil posebno predlogo, v kateri zahteva uvedbo ženske volilne pravice. Predloga je podprta s splošno peticijo, za katero nabira socialno demokratična stranka podpise. Po vsem svetu zavzema socialna demokracija, kakor vidimo, zmerom energičnejše stališče za žensko volilno pravico.
* Cestni roparji v Lodžl. Tri oborožene osebe so v tovarni firme Borak v Lodži napadle tovarniškega upravitelja. Zasledovala jih je policija, pri čemur so oddali več strelov iz samokresov. D^a pasanta sta bila pri tem ranjena. Eden roparjev se je skril v kleti neke pivovarne, ki jo je policija obkolila. Zločinec se je nato ustrelil. Njegove identitete do sedaj še niso dognali.
* V aeroplanu preko ,Tegetthofa“. Nadporočnik Nettner je iz Gorice preletel z letalnim strojem preko Trsta, obkrožil pri tem novi dred-not .Tegetthof“, kamor je spustil trak ter se je nato v višini 1500 metrov vrnil nazaj v Gorico.
* Fizik Pacinotti umrl. Iz Pize poročajo, da je umrl znameniti fizik, senator Antonio Pacinotti.
* Angleška vohunska afera. Sarry, Denig, Grassal in Nemec Salbach, ki so bili 19. t. m. na angleškem otoku Wigh aretirani, ker so bili osumljeni špionaže, so bili sedaj proti kavciji izpuščeni iz zapora. Sodnijsko postopanje namreč ni moglo proti njim dosedaj doprinesti nobenih dokazov.
* Trikratni umor. Iz Ntlrnberga poročajo z dne 23 t. m.: Šietar Steinacker je danes ponoči, ko je bil svojo ženo pod neko pretvezo poslal iz hiše, ustrelil svoje tri otroke v starosti dveh in štirih let in štirih tednov. Sodijo, da je to storil v hipni zblaznelosti.
* Zasuti delavci. Pri kanalski zgradbi v Budimpešti še je vsulo do 50 kubičnih metrov zemj lje v 4’/, metrov globoko jamo, v kateri je bilo zaposlenih deset delavcev. Sedem izmed njih se je rešilo, trije pa so bili zasuti in so jih kot mrliče izvlekli izpod zemlje. Polirja so prijeli, proti podjetnikoma Kolenik in Balazs pa so uvedli kazensko postopanje.
* Železniški panama na Ruskem. Revizija sibirske železnice senatorja grofa Medana je dovedla do tega, da je bilo 162 železniških uradnikov odpuščenih iz službe. Za vzdržavanje obrata so se pritegnili uradniki iz drugih okrajev.
* Sleparije pri severni železnici. Iz Krakova poročajo: Policija je prišla na sled novi slepariji pri severni železnici. Med tukajšnjimi poduradniki se je stvorila banda sleparjev, ki je prosta mesta oddajala prosilcem proti plačilu. Dosedaj so prijeli tri poduradnike, ki so se prosilcem predstavljali kot »izpraševalna komisija«, in sicer prvi kot »presednik komisije«, drugi kot »eksaminator« in tretji kot »zdravnik«. Neki bivši železniški funkcijonar in dve gospe so pred fingiranim izpitom reševali »finančno zadevo« s tem. da so v svrlio dobrega izida izpitov prejemali od petentov denarne zneske v višini od 100 do 400 kron. Denar, ki so ga na ta način izvlekli iz svojh žrtev, si je potem banda med seboj razdelila.
—	Pričakujejo se nadaljne aretacje.
* Uditore kot zavarovalni agent. Iz nižje-avstrijskega deželnega odbora poročajo sledečo zgodbico: Dunajsko nunciaturo, ki ni zasedena, upravlja sedaj uditore Rossi. Ta uditore je pisal sedaj na župnišča in samostane latinska pisma, v katerih jih poživlja, da zavarujejo svoja posestva pri »Assicurazioni Generali« v Trstu. S tem so sc čutile dunajske zavarovalne družbe, — zlasti tudi deželni zavarovalni zavodi — močno prizadete. Deželni odbor se je zato obrnil na nadškofa Nagla, ki so mu župnišča in samostani podrejeni, s prošnjo, da nastopi proti tej mešetarski agitaciji uditorja Rossija. Značilno je, da so latinskim pismom uditorja priložene tudi vprašalne pole zavoda »Assicurazioni Generali«, v katerih se med drugim poprašuje tudi po dosedanjem zavarovanju. Nadalje so priložene tudi kuverte dunajskega za-
stopstva zavoda »Assicuracioni Generali«. — To je res pristen zavarovalen agent, ta gospod uditore!
* Drzen napad banditov. Pariško prebivalstvo pretresa težko avtomobilno hudodelstvo. Avtomobil, ki je prišel iz Pariza, so v ponde-ljek ustavile štiri osebe, ki so šoferju z mahanjem rut dale znamenje, da avtom, ustavi. Šofer ga je res ustavil. Te štiri osebe so naglo pristopile in izjavile velezadovoljno: »To je, kar potrebujemo!«, nato so na šoferja brez daljšega oddali par strelov iz samokresov, ki so ga takoj usmrtili. V avtomobilu se je nahajal mlad mož ki je to početje s strahom in grozo gledal. Nato je zbežal. Tainstveni avtomobiini roparji so oddali na bežečega nekaj strelov, ki so ga težko ranili. Zločinci so nato truplo umorjenega šoferja vrgli na cesto ter se z avtomobilom odpeljali v smeri proti Parizu. Policija, ki je bila takoj na licu mesta, je mnenja, da gre za novo hudodelstvo avtomobilnih roparjev, ki so, kakor se zdi, že v naprej pripravili celo serijo napadov. Vest o tem napadu se je bila komaj raznesla, ko je prišla zopet vest o novem hudodelstvu. Avtornobilni roparji so namreč tudi tokrat postopali po gotovem načrtu. Najprej so ukradli avtomobil, da so potem z njegovo pomočjo izvršili napad na denarnega sela. Umorili so v Chantilly blagajnika zavoda »Societe Generale« ter so nato z uropanim denarjem izginili. — Zločinci so v Asnieresu stopili na vlak, ki je počasi vozil mimo, ter so v tunelu pred postajo Saint-Lazare zopet izstopili. Ukradeni avtomobil so kar pustiii na cedilu. Vsled roparskih napadov v Montgeronu in v Chantilly hoče ministrski predsednik Poinearč ministrskemu svetu predložiti odredbe za poostrenje varnostne službe.
* Stavke na srednjih šolah. Najbolj značilne za gnile razmere, v katerih danes živimo, so stavke na srednjih šolah. Ko so stavkali dijaki na hrvatskih srednjih šolah, smo si mislili, da gre le za naraven izraznerednih politič. razmer na Hrvatskem. Toda hrvatski dijaki so našli posnemalce tudi v tostranski državni polovici. Nedavno tega so stavkali višji realci v Waidho-fenu. Stavka je bila izbruh obupa nad neznosnim terorizmom krščanskih socialcev, ki so na on-dotni realki kakor sploh na vseh srednjih šolah na Nižjeavstrijskem etablirali pravcato strahovlado. Krščansko-socialni dijaki se favorizirajo na vse mogoče načine, oni smejo imeti tudi razna društva, napredne dijake pa denuncirajo in brezobzirno preganjajo. Kakor vidimo so te razmere do pičice enake razmeram na naših kranjskih srednjih šolah, kjer delujejo razni Pečjaki e tutti quanti ter z vsemi sredstvi korupcije in klerikalnega svetohlinstva pritiskajo na ubogo dijaštvo. Višji realci v Waidhofenu pa takih razmer niso mogli več prenašati, zato je izbruhnila stavka kot protest proti krščansko-socialni korupciji. Sedaj grozi enaka stavka zopet na višji realki v Dunajskem Novem mestu. Tudi na ondotni deželni višji realki je dosegel krščansko socialni denuncijantski in špiceljski sistem svoj vrhunec. Med klerikalnimi in protiklerikalnimi dijaki vlada vsled tega velika napetost, ki se je še poostrila pred par dnevi, ko so štirje klerikalni dijaki na skrajno surov način napadli in pretepli dva neklerikalna dijaka. Napredni dijaki zahtevajo sedaj naravno zadoščenja, v nasprotnem slučaju grozijo s stavko. Šolsko vodstvo pa se vede jako pristransko. Ljudstva se je polastila velika razburjenost zaradi teh klerikalnih ali krščansko-socialnih nesramnosti. In v nedeljo se je vršil ob velikanski udeležbi ljudski shod, ki je najodločnejše protestiral proti tem škandaloznim razmeram. Klerikalni terorizem na Nižjeavstrijskem rodi med ljudstvom na vseh koncih in krajih zmerom večji odpor. To je čisto naraven pojav. In tudi naša klerikalna Kranjska se ga ne bo ubranila!
Andrenalin proti koleri. Vossische Zeitung poroča iz Pariza: Tuneški zdravnik dr. Naame je pri opazovanju podobnosti belez. prikazni pri koleri in pri zastrupljenju z andrenalinom, ki se rabi velikokrat kot zdravilo, prišel na misel, da je uporabljal proti koleri andrenalin v razmeroma velikih dozah, ki so se obrizgavale v krvne žile na roki. Poskusil je to zdravljenje v 20 slučajih in je v vseh teh slučajih dosegel u-speh. Predstojnik Tastewijevega zavoda v Tunisu, dr. Sergent je podal o delu dr. Naameja jako ugodno poročilo ter pozivlje k nadaljnim poizkusom v čim največjem obsegu, kjerkoli se nudi prilika.
+ »Eden manj. ki se da Izkoriščati!« Izven postaje Sankt Andra-Wordern na Nižjeavstrijskem so v noči med 21. in 22. t. in. našli na tiru truplo moža, ki je bilo strašno razmesarjeno. Našli so pri njem vozni listek cestne železnice in listek z besedami: »Eden manj, ki se da izkoriščati!« Mnogo poljubčkov mojim ljubim otrokom!« Samomorilec, ki mora imeti kakih 30 do 40 let, ni imel nikakšnih dokumentov pri sebi.
* Poloni ogrske amortizacijske banke. Državni poslanec Štefan Bottlik, ki spada k tistim članom ravnateljstva ogrske ainortizačne banke, ki trpijo vsled poloma največ škode, je izjavil, da je odložil mesto ravnatelja, ker se je prepričal, da so ga glede financijeinih razmer banke varali. Ravnateljstvo ainortizačne banke je izjavilo, da bo takoj obelodanilo svoj status, da bo javnost izvedela neskaljeno resnico. Za nedeljo so bili povabljeni zastopniki vseh velikih budimpeštanskih denarnih zavodov na konferenco, da bi se posvetovali o na-daljnih korakih, ki bi se dali napraviti v interesu banke.
* Pogreb dr. Szlvaka. Pogreb poslanca dr. Emericha Szivaka, ki je bil kakor smo včeraj poročali med brzojavnimi vestmi, radi poloma banke izvršil samomor, je bil nad vse impozanten. Na grobu so govorili zastopniki odvetniške zbornice i". odvetniškega kluba.
Ljubljana in Kranjsko,
—	Ob priliki slavnostne zasaditve prve lopate za zgradbo belokranjske železnice dne 23. t. m. se je zbrala v Novem Mestu mnogo-brojna družba domačih honoraciorjev in tujih dostojanstvenikov, ki so drug drugemu bogato kadili. Ze veliko preje, zlasti pa od 16. mar-
cetek gradnje, se je nastanila v novomeški o-kolici in v Beli Krajini cela vojska delavcev, ki so pršli večinoma brez vsakih sredstev iskat si dela k zgradbi belokranjske železnice. Z zgradbo se ni pričelo 16. marca in se tudi po 23. marcu še ne bo tako kmalu, ker morajo podjetniki še prej kopirati načrte in urediti druge priprave. To se bo zavleklo najmanje še dva tedna, tako da ni pričakovati, da bi se z delom vobče pričelo pred velikonočnimi prazniki. In tako so delavci še nadalje izročeni veliki bedi: brez hrane in brez strehe so prisiljeni postaviti okoli; srečni so tisti, ki dobe kje kako delo za hrano in stanovanje, — sicer pa brezplačno —. samo da jim ni treba od lakote poginiti na cesti. V Beli Krajini so ti delavci opravili v vinogradih že mnogo spomladanskega dela n Belokranjci se veselo hvalijo okolo. da še nikdar niso imeli tako cenenih delavnih moči. Naravnost čuditi se je, da še ni bilo slišati o nikakih tatvinah. Ker lačen želodec. navadno ne pozna morale, ne pozna postav. V resnici smešen pa se mora zdeti človeku akt slavnostne zasaditve prve lopate, ker ni služil, v kar je po navadi namenjen, otvoritvi dela, temveč je bil vprizorjen samo zato, da so se visoke glave klanjale in si kadile druga drugi.
— Klerikalna ljubezen do bližnjega. Iz Metlike nam pišejo: Čevljarski mojster v Metliki se je nameraval preseliti tekom meseca na Hrvaško. Dolgoval pa je usnarju Weissu 274 K. Mojster je hotel stvar popolnoma pošteno urediti, pa je šel k Weissu, da se pogodita. Pobotala sta se, da mojster plača usnarja Weissa, preden odide na Hrvaško. Med tem je šel do-tični mojster na Hrvaško, da si ogleda in najame stanovanje. Naenkrat pa je prihrumel k usnarju Weissu njegov zet župan Jutraš, nekdanji veliki liberalec in sedaj zagrizen klerikalec. Pregovoril ga je, da sta šla v čevljarno delavnico, kjer sta vse zarubila in odpeljala blaga za trikrat toliko vrednosti kolikor je bilo dolga. Poštenim Metličanom se je gnusilo to brezobzirno početje klerikalnega veljaka in takoj so se ponudili nekateri, da plačajo dolg in naj župan Jutraš in usnjar Weiss opustita ru-bežen. Ali krščanska moža sta imela v prsih kamen namesto srca in sta odpeljala čevljarju blago, češ da bo več plačal; in res je moral plačati revež namesto 274 kron 302 kroni. In zakaj sta izkazala pobožna moža tako sovraštvo do čevljarskega mojstra, zakaj je snedel usnjar Weiss svojo besedo, ik jo je bil dal čevljarskemu mojstru? Samo zategadelj, ker ne trobi čevljarski mojster v klerikalni rog. Zupan Jutraš se je ob rubenju vedel jako nekrščansko. Skakal je okolo in rjul: »Zdaj pa pomagajte temu socialnemu demokratu!« Ampak ker niso vsi Metličani Jutraši, so mu pomagali ljudje, ki nimajo katoliške morale župana JJutraša.
— Škofja Loka. Člani »Vzajemnosti« kateri so s svojimi mesečnimi prispevki že nad 3 mesece zaostali, se opozarjajo, da jih poravnajo najkasneje do 1. aprila t. I. Kdor ne plača do tega časa, ga bo smatrati za izstopivšega in izgubi svoje pravice. Prispevki se plačajo lahko vsako nedeljo dop. v društvenem lokalu v Škofji Loki. druge dni pa sodr. Dolinarju, žel. čuvaju ali pa sodr. Jenkotu v Škofji Loki.
— Škofjeloška »Vzajemnost« ima v nedeljo 31. marca ob pol 10. dop. svoj redni letni občni zbor v društvenem lokalu. Dnevni red: Poročilo predsednika; poročilo tajnika; poročilo blagajnika. Volitev novega odbora. Raznoterosti. Člani so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže.
Perutninarska razstava se otvori 30. t. m. na vrtu hotela »Union« ob 11. uri dopoldne. K otvritvi vabi tem potom odbor navljudneje vse ljubitelje malih živali, kakor tudi vse one korporacije in strokovnjake, ki se zanimajo za napredek reje vseh malih živali v naši deželi. Ker take razstave še sploh ni videla Ljubljana, zato je zanimanje za njo vsestransko.
Priporočljiv berač. Pred par dnevi se je potikal 601etni brezposelni delavec Anton Zupančič iz litijskega okraja po Spodnji Šiški in prosjačil od hiše do hiše. Med potom je prišel tudi v hišo Helene Bajda, ki pa ravno ni bila doma.
V	Zupančiču se je pri tej priliki takoj vnela tatinska strast in je hotel priti do dobrega plena. Odšel je čisto mirno v sobo in zmaknil srebrno damsko uro in dolgo vratno verižico v vrednosti 55 K. Seveda možakar pri tem ni računal, da ga lahko doleti huda smola. To se je tudi zgodilo. Ko je hotel ravno pobegniti, so ga sosedje zasledovali in ujeli. Priporočljivemu beraču je sedaj preskrbljeno primerno stanovanje na sodišču, kjer ga bodo tudi poučili, kaj je pri beračenju dovoljeno in kaj ne.
Nezgoda. V nedeljo popoldne je neki hlapec iz Domžal peljal po Dunajski cesti. Kar zadene voz s tako silo ob neki cestni kamen, da je hlapec na mestu padel iz voza in zadobil na glavi več težkih poškodb.
Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri krasen spored. Pri večernih predstavah »Grob-
poldanskega sporeda. V petek specialni večer, nica živega«, krasna drama in sedem točk P°'
V soboto »Smrtna ladja«, senzacjonena sl‘ka. Drugi teden iz ser>je Iste Nielsen »Uboga Jenny«.	^
Štajersko
— Razveljavljenje konfiskacje. »Arbeiter-wille« je 9. marca prinesel podlistek pod J13' slovoin: »Dedna monarhija in psihiatrija«* Podlistek je bil skozinskoz znanstven ter se je bavil izključno samo z razmerami na Nenj' škem. Na podlagi zgodovinskih dejstev se Je v podlistku dokazal, da so tudi knezi težko prizadeti od žalostnih posledic psihopatološke dednosti. Podlistek je bil samo izvleček znan' stvenega dela prof. Strolnneierja v Jeni. .r1 pravi, da monarhija pospešuje degeneracij,0 vladajočih rodbin, ker po obstoječih monarh1' čilih hišnih zakonih ne smejo prosto sklepa*1 zakonskih zvez, sklepati jih samo smejo v ozkem krogu dinastij. Te tragedije bo konec šele takrat, kadar bo konec monarhizma. knezi potem ne bodo več vezani na svoje N' j šne zakone. — Vkljub temu, da je isti članek prinesla že prej dunajska »Arbeiter-Zeitung* in dunajski državni pravdnik ni našel v nje1’! prav nič državi nevarnega, je graški držaVj}1 pravdnik Hopler podlistek zaplenil po § ®■ (Hujskanje k sovraštvu in zaničevanju zoP®r vladno obliko). Uredništvo se je proti tej kon*1' skaciji pritožilo in res je graško deželno s°' dišče tej pritožbi tudi ugodilo. Pritožbo je 'l;a' stopal sodrug Ausobsky, konfiskacijo pa d[' žavni pravdnik pl. Hopler. Poslednji je mnenJa da nobena država ne prenese takega članka* ne da bi bila omajana v svojih temeljnih• •• Sodrug Ausobsky je to famozno in smešno ar' gumentacijo primerno raztegal sklicujoč se 118 »Arbeiter-Zeitung«. ki je isti članek prinesla' ne da bi bila s tem omajala temelje držaVej Članek se bavi z razmerami na Nemškem 11 vendar Nemčija vkljub temu, da je članek P°' natisnjen v mnogih nemških časopisih ni orna' jana v svojih temeljih... Na prokleto slab}* nogah bi morala stati naša država, če bi omajal članek, ki se bavi z razmerami —i?®' zemstva. Tako kakor se tu proglaša kriti*** nad nemško vladno obliko za hudodelstvo P?
§ 65.. bi državni pravdnik lahko ščitil tud vladno obliko Kitajcev, kajti Kitajska je za **a^ ravnotako inozemstvo kakor Nemčija. — ®°' riti se proti monarhiji sploh kot sistemu. P v zakonu ni prepovedano. — Sodišče je n?, konfiskacijo kot neutemeljeno razveljavi; ■ Konfiskacije sodišča redkokdaj razveljavi • Zato pa je tem značilnejše. da se je državn®' mu pravdniku pl. Hoplerju pripetilo že tretJ krat. da je moralo sodišče njegovo konfisK** cijo razveljaviti. Upati je, da to tega furioz nega državnega pravdnika, ki je tudi Ijublja’ skemu drž. pravništvu za vzor, nekoliko 1 pametuje.	. t
— Našli so ga v gozdu obešenega. 35 1 stari čevljarski pomočnik Ivan Jager v Grade je imel s svojim očetom, v prvem okraju stan jočim čevljarskim mojstrom zaradi neke? Ijubavnega razmerja prepire. V soboto je naenkrat izginil iz hiše, zapustivši pismo, v % terem je naznanjal, da si bo končal življem '
V začetku temu sklepu niso verjeli. Ko pa ^e,e. ja v nedeljo zjutraj ni bilo domu. so postali n) govi svojci vznemirjeni. Njegova sestra je ^ t v skrbeh letela na orož postajo v Mariah-0^ in je zadevo naznanila. Šli so ga nato iskat bližnji gozd, kjer ga je sestra našla obešen^ na nekem drevesu. Komisija z okrožnim zdra. nikom je konštatirala samo smrt ter odred* ’ da so mrliča prepeljali v forezijski zavod. J ger je samomor izvršil najbrž že v soboto- .
— Živ zasut. V petek, dne 22. marca, k'r
4.	ure popoldne se je zasul novoizkopani stuo nee Mihaela Koblar v Pobrežju pri Marib°^ Na dnu studenca se je nahajal delavec :IaKr(), Šerbela, doma od Št. Jakoba v Slovenskih ricah. Stene studenca so bile betonirane s ta slabim materialom, da se je v sredini od lTl|?(.a nega pritiska zemlje stena izbočila in ve» plast zemlje sc je vsula na ubogega delavca. ' sulo ga ni popolnoma, ampak imel je toliko štora, da se je stisnil v kot in je milo kli^a -0, pomoč. Klice nesrečneža je slišal blizu staj* . či vpokojeni nadsprevodnik L. Rakuša, eC letel k studencu. Po lestvi je stopil v stU'
in je hotel s slamo zadelati razpokline, iz ka se je vsula zemlja v globočino. A bilo je Pr?’stiii no, betonirane stene so zijale vedno bolj, v .‘Javi nevarnosti za življenje je moral bežati P° zopet nazaj. Telefonirali so po stavbenega- j, kovnjaka Kiffmana na sodnijo, po orožnike. |0 ; hitela je požarna hramba in kaznjenci. , ‘ivel’ se je z rešilnimi deli. Kopalo se je od je strani poševno. Do pol 12. ure ponoči se slišalo zamolklo klicanje na pomoč iz g]obc prC< j Celo noč, kljub hudemu dežju so vztrajal*- ^ nehali so šele v soboto zjutraj. Ob 8. *iri-s.,^cizo pet nadaljevali. Cel dan so se trudili rcSVv|j d0 Šele po deseti uri ponoči v soboto so P*' -nesrečneža. Šerbela je bil mrtev, sedet
na dnu studenca. Bil je zadušen. Tramovje mu je napravilo vsaj toliko prostora, da ga padajoča zemlja in kamenje ni zmečkalo. Truplo so Prepeljali v mrtvašnico. Preddelavec Anton Teršovec, polbrat ponesrečenega Šerbole, ki je bil prevzel gradnjo studenca za 500 kron, je po nesreči takoj zbežal; ker smatrajo njega za glavnega krivca, ga sodišče zasleduje.
— Poroka In promocija na smrtni postelji. V pondeljek je umrl v Gradcu vseučiliški asistent na kliniki prof. Prausnitza, dr. Maks Hu-ber, v starosti 26 let. Pred tremi tedni je z odliko absolviral svoje rigoroze in je imel biti sub auspiciis imperatoris promoviran. Naenkrat je zbolel. Pred tremi tedni je bil na bolniški postelji s svojo nevesto poročen. V pondeljek pa je bil malo časa pred svojo smrtjo promoviran.
Trst.
— Radi bi rešili potapljajočo se ladjo.
Novi strokovni tajnik nesrečne N. 1). O., ki nima niti pojma o strokovnem delu, g. Anton prandner si prizadeva na vse mogoče načine, kako bi preprečil nagli razvoj strokovne na Mednarodni podlagi se lepo razcvitajoče organizacije tržaških zidarjev. Od druge strani dela na to, kako bi spravil pod nesrečno streho N. D. O. vsaj malo število slovenskih zidarjev, da bi s tem pokazal gospodi okrog Pol. društva »Edinost« svojo velikansko zmožnost organiziranja. Tudi mi bi mu v tem slučaju naravnost čestitali, ker vemo, da so zidarji tako pametni, da se ne dajo več meni nič tebi nič iarbati od narodne gospode, katera ni zanje še nikoli nič pametnega storila. Ker je gosp. Brandner uvidel, da njegovi javni shodi ne obrodijo sadu in so med zidarji popolnoma brezuspešni, začel je študirati, kako bi na umetni način dosegel vsaj deloma svoj nanien. Dne 19. t. m. podal se je k nekemu gospodu in ga vprašal za svet. Dotični, ki je starejši od njega, radi tega tudi bolj izkušen, •n^u je rekel, da je za sedaj popolnoma nemo-g°če kaj doseči, pač pa naj se začne že sedaj s Pozitivnim delom za leto 1916., ko poteče favnokar sklenjena pogodba med delodajalci jn delavci. Ko je Brandner slišal ta nasvet in £er je videl, da z javnimi shodi ne gre, je re-dotičnetnu gospodu, da bode N. D. O. začela organizirati delovodje (kapote), ki bodo ,^e Potem skrbeli, da se bodo tudi delavci zi-<jarii vpisali v N. D. O. Toda mi dobro vemo, delovodja predvsem gleda na to,— kako se prikupil svojemu gospodarju. In to sku-Sa doseči s tem, da kar najbolj prtiska na Podrejeno delavstvo. Kako naj potem sede oelavci z delovodji v skupni organizaciji? Gospodje okolo N. D. O. nobena zvijača vam Pomaga, pogin N. D. O. je neizogiben!
, >— Gospodu Antonu Brandnerju. strokov. tainiku N. D. O. Kakšen velikanski preobrat, Brandner! Pred par tedni ste polnili »Ju-Nro« z Vašimi dolgimi članki proti nesrečni a- t). O. in njenim voditeljem. In glej čudo! e dobro prespali se niste od tega časa in /?pet polnite »Jutro«, ampak v prilog tistih, ste jim pred par tedni vse mogoče očitali.
0 nesrečno »Jutro«, ki se mu menda tudi vjjza konec, je stopilo na Vašo prošnjo v slu-o° n j) q z yarnj vred. Ali za sedaj se no-ern0 pečati z »Jutrom«, pač pa bi radi z Va-
obračunali. Resnica je pač le to, da ste Y1'1 .oni, ki ste najbolj ruvali proti N. D. O.
'> ki imate na shodih in sestankih polna usta •del	e^'na N- D. O. je prava zastopnica
eiavstva, ali niste pred kratkim pisali in go-0nli, da N. D. O. izmozgava delavstvo? Ni-vje li Vi pisali člankov proti odboru in tudi ^anek proti blagajniku iste g. A. Žiberni? Pa udi daljši članek v češki mladiniški list ste napisali, kjer ste se podpisali. V tem članku se potegovali za narodni socializem. Ker '° gospodje v N. 1). O. in okolo tetke »Edi-n?sti« spoznali, da bi jim lahko omenjeni član-
1 ysaj deloma škodovali, so Vas privabili v v°je vrste s tem, da so Vam dali službico tokovnega tajnika. Vi, ki ste poprej trdili & vsaki priliki, da je N. I). O. le izkorišče-
? delavstva, kar ste imeli popolnoma prav, jj.Uaj izdajate interese slovenskega popred to-v-»k-	1 .na srctl Ožečega delavstva, ker ga
Va. rotite, naj se vpiše v N. IX O. Mi. ki diir! Os,ebno dobro poznamo, se nič ne cukal ° a^emu koraku, ker vemo da je kleri-in,ec vsega zmožen! »Jutru« čestitamo, da da n Pridnega dopisnika, samo to je ško-ne bo kmalu imel kam pisati.
Umetnost in književnost.
Sred*2 pIsarne slovenskega gledališča. Danes, v Fr mSC 1)0^c ,)rv'č Za Par-abonente prekrasna binii, annova opera v treh dejanjih »Lju-a orW n^e<(' -^ec* 'n dejanjem pade zastor, ‘gra intcmezzo (dvoboi ‘n smrt Fri-2vez ta^° ^a sta zadnji dve dejanji nepretržno žVevan‘- — Druga predstava te opere je v petek oSob?r’ trctia Pa v soboto zvečer, ko se operno veliw!e P°sl°vi. — V nedeljo zvečer se upriz°ri vec«\ am-a Kr9^a L* N. Tolstega »Živi nirt-knf	1,ašla	v	njegovi	literarni	zapušči-
^ovit/^tr	^	t0 dramo,	ki je 30. dramska
Ho S v sezoni,	se sezona	1911-12. iako čast-
2akljUČ|.
0sbnirni,v,?l1,lfen koncert »Slovenske fllharmniiile«. Pod
k' Vac|av,ds‘v?.m, ^letlaliskcKa in koncertnega kapelnika feUeljo 1;‘,llCla prircdl f.^ovenska f ilharmonija« v L '• 1 v vehki u,,i«>»ski dvorani velik pbiro koncert ProRram je sestavljen /. umetniško ^Ci ort- .	,.,ud.‘l na)ve^! muzikalni užitek, za kar
va konci? ,er imc KenmineKa kapelnika Talicha. VfSi ' trt {e obenem poslovilni koncert gosp. Talicha *S,°VensWV u?,List Po^PorncRa sklada članov orkestra vr°f dr d nl,larmoniie« s Prijaznim sodelovanjem ii. ^aitiDer-, ?vla K,ozina iz Ljubljane (tenor), gospe Anny , L)ubi|‘,.1'1 K- lana Krampera, članov slov. uledaliSča ^'iSkeea ' *petie) in Rdč. Hanny Haumer. članice zdra-a Pr- Wi stra v °Pa,iji (harfa). Vspored je sledeči: ^ante aii	:	Vc,ika sinfonija	v C-dur (orkester) aj
V sche'r,	ma	non lr°PPo-	'>) Andante con moto.
v a) v.^0-AlleR;ro vivace, d) Finale-AlIcRro vivace
?• a) j..'£(,-AlleB:ro vivace, d) l inale AlIcKro vivace. m"*! N Zl: Moia ,nati- Mahler: O polnoči, c) ’r m 'orlf<lrP Pesem. Pesmi za tenor s spremljevalk neČek-h a’ p°iu K• prof- dr- ,>avel Kozina. 3. II.
fi> pri>, a,ltaziia o Fr. Schubertovih pesmih, solo na h°ev Iz eospodlčna Hanny Haumer. 4. Zajc: Dvo-t»,ra- 5 fer£ ‘Zrlnski«.	gospod	in	gospa	Krain-
ekob' ,,'i IJv°rak: Karneval-uvertura (orkester). Za-po' S. zvečer. Vstopnice po 4, 3, 2 in I krono,
dijaške vstopnice po 60 vin. se dobivajo v trafiki gospe Šešarkove v Šelenburgovi ulici in na večer koncerta pri blagajni v »Unionu«. Opozarjamo občinstvo na to znamenito prireditev, ki bo ena naidovršenejših umetniških produkcij zadnjih dni.
Pomladanska turneja članov slov. dežel, gledališča ljubljanskega se prične kakor vsako leto z Gorico. Otvoritvena predstava v Gorici se vrši na Veliko nedeljo 7. aprila v Trgovskem domu. Izven Gorice se vrše gostovanja tudi: v Tolminu (pondeljek 8., torek 9. in pondeljek 22. aprila), v Renčah (pondeljek 15. aprila). v Trstu (sreda 17. aprila) in v Prvačini (petek 19. aprila). V Gorici se zaključi gostovanje v četrtek 25. aprila. Iz Gorice odidejo v Celovec, kjer se vrši v petek 26. aprila prvo gostovanje naših igralcev v hotelu »Trabesin-ger«. V Celovcu niso doslej še nikdar gostovali-
V	soboto 27., v nedeljo 28. in v torek 30. aprila gostujejo v Mariboru, v pondeljek 29. aprila v Ljutomeru, v sredo 1. maja v Ptuju, v četrtek
3. maja v Slovenski Bistrici, v petek 3. maja v Št. Jurju ob juž. železnici, v soboto 4., nedeljo
5.	in torek 7. maja pa v Celju. Slavno občinstvo v omenjenih krajih že danes opozarjamo na priljubljena gostovanja ljubljanskih igralcev. Re-pertoire je deloma literaren, deloma zabavno burkast in se z osobjetn vred objavi pravočasno. Turnejo in predstave vodi tudi letos režiser g. Hinko Nučič. — Slovenske časnike tukaj in izven Kranjske prosimo, da blagohotno po-natisnejo to obvestilo.
Vestnik organizacij.
Seja dramatičnega odseka ljubljanske „Vzajemno-nosti“ je danes ob 8. zvečer v društvenih prostorih.
Vič-Glince „Vzajemnost“ ima danes, v sredo dne 27. t. m. ob 8. zvečer sejo v gostilni „Amerika'‘. Vabi se vse člane odbora in načelstva, da se polnoštevilno udeleže.
Zveza avstrijskih kovinarjev v letu 1911.
Zveza avstrijskih kovinarjev je v letu 1911. napredovala proti prejšnjemu letu za 5121 članov, to je za 10%, tako da je štela zveza koncem leta 56.121 članov, ki se razdele na sledeče okraje: Dunaj 34,636 (61.7% vsh članov), St. Polten 2427 (4.3 %), Dunajsko Novo mesto 1708 (3 %), Linz 990 (1.8 %), Steyer 473 (0.8 %), Solnograd 99 (0.2 %), Inomost 461 (0.8 %), Dornbirn 187 (0.3 %), Gradec 2184 (3.9 %), Ljubno 733 (1.3 %), Celovec 430 (0.8 %), Ljubljana 116 (0.2 %), Trst 922 (1.6 %), Praga 614 (1.1%), Plzenj 220 (0.4%), Komo-tava 3097 (5.5 %), Liberec 1271 (2.3 %), Brno 1883 (3.4 %), Viktorice 1153 (2.1 %), Olomuc 819 (1.5 %) in Krakov 1698 (3.0). Spodnja Avstrijska šteje torej v celem 38.771 članov, to je 69.1 % vseh članov, ostale kronovine pa štejejo skupaj 17.350 članov (30.9 %).
Število članov je proti prejšnjemu letu naraslo v sledečih 12 agitacijskihokrajih: na Dunaju za 4011 članov, v St. Poltnu z 160, v Dunajskem Novem mestu za 264, v Linzu za 416, Inomostu za 43, v Gradcu za 233, v Ljubnu za
4, v Celovcu za 32, v Trstu za 159, v Komotavi za 916, v Libercu za 203 in v Krakovu za 64 članov. Nazadovala je organizacija v sledečih agitacijskih okrajih: v Steyru za 32, v Solno-gradu za 48, v Dornbirnu za 14, v Ljubljani za 42, v Pragi za 141, v Plznu za 103, v Brnu za 228, v Vitkovicah za 551 in v Olomucu za 225 članov.
Finančno stanje zveze v tem letu ni bilo u-godno. Celokupni dohodki organizacije so znašali 1,239.618.43 kron. celokupni izdatki pa 1,236.070.37 kron, tako da je ostal prebitek 3548.06 kron. Izdatki so zahtevali 99.7 % vseh dohodkov, odtod samo 0.3 % prebitka. V primeri z letom 1910. so dohodki narasli za 70.512.12, izdatki pa za 86.246.96 kron. Prebitek je torej proti letu 1910. zaostal za 15.734.84 kron.
Dohodki iz članskih prispevkov so znašali 1,156.519.24 kron, to je za 71.215.74 kron več nego v prejšnjem letu. Dohodki iz naloženega kapitala v visočini 34.653.71 kron so proti letu 1910., ko je naloženi kapital znašal 44.405.70, manjši za 9751.99 kron, dočim izkazujejo pod rubriko »razni dohodki« vknjižene vsote za knjižniške globe, dobičke veselic, posebne prispevke podružnic itd. (1911. 48.445.48, 1910. 39.397.11 kron) napredek za 9048.37 kron. Izmed celokupnih dohodkov odpade na članske prispevke 93.3 %, na dohodek naloženega kapitala 2.8 % in na razne dohodke 3.9 %^lirav izadaten napredek (62.911.50 kron) izkazujejo prispevki članov prvega razreda. Dohodki iz prispevkov po 24 vin. so se povišali za 6007.44, dohodki iz pristopnin pa za 3064 kron. Dohodki iz drugega razreda so tudi letos zopet nazadovali in sicer za 767.20 kron.
Povišanje celokupnih izdatkov je pripisati zlasti temu, da se je v tem letu na katero se nanaša poročilo, obdržaval zvezni zbor. ki je povzročil stroške, ki v obeh prejšnjih letih niso bili potrebni. Potnim stroškom, dijetain in odškodninam za zamujeni zaslužek v znesku kron 37.283.04 so se pridružili še stroški za celo vrsto tiskovin, ki so se razdelile med člane. Na podporah se je v tem letu izdalo za 11.031.13 kron manj nego v letu 1910. Upravni stroški so se zmanjšali za 25.342.37 kron, kar je deloma pripisati izpremenjenemu knijgovodstvu. Do sedaj so bili tudi izdatki za agitacjske okraje vknjiženi na konto upravnih stroškov. To se je izpremnilo in se vsi izdatki za okrajna tajništva pripišejo na njih konto.
Razni izdatki so se zmanjšali za 7.653.81 kron. Več pa se je izdalo v izobraževalne namene (za 34.979.49), za agitacijske stroške po-največ vsled omenjene izpremembe (za 39.403 kron 85 vin.) za posredovanje dela (za 683.04 kron) in za strokovno komisijo, ki je s 1. julijem 1911. zvišala prispevek od 0.7 vin. na 2 vin.
V	odstotkih odpade od celokupnih izdatkov na podpore 43.6 %, na izobraževalne namene 23.8 %, na agitacijske stroške 8.4 %, na stroške zveznega zbora 3.0 %, na upravne stroške 16 %, na posredovalnico dela 0.5 %, na strokovno komisijo 2.7 %. Izmed raznih podpor se je v letu 1911. izdalo manj nego v letu 1910: na brezposelni podpori za 25.968.95, na potovalni podpori za 2567.04, na podporah za
zaostale za 40 kron. Temu nasprotno so se povečali izdatki za preselitvene stroške za 1572 kron 82 vin., z podpore v potrebi za 9437.71, za bolniški prispevek za 2436.53 in za pravovar-stvo za 4097.80 K. V odstotkih se razdelijo izdatki za podpore: Brezposelna podpora 69.4%, potovalna podora 6.4 %, preselitveni stroški 3.2%, podpore v potrebi 13.1%, bolniški prispevek 2.0%, podpora za zaostale 2.5%, pravo-varstvo 3.4%. V razmerju s celokupnimi izdatki so znašali izdatki za brezposelno podporo 30.2%, za potovalno podporo 2.8%, za preselitvene stroške 1.4%, za podporo v potrebi 5.7%, za bolnišik prispevek 0.9%, za podporo za zaostale 1.1% in za pravovarstvo 1.5%.
Posamezna okrajna tajništva so zahtevala v letu 1911.: Berndorf 360 K, Brno 9837.91 K, Budejejevice 160 K, Gradec 7733.97 K, Inomost 360 K, Celovec 994.90 K, Krakov 711.81 K, Ljubno 1615.90 K, Linz 845.02 K, Modling 692.20 K, Tržič (Monfalkone) 90 K, Olomuc 4533.79 K, Plzenj 2237.36 K, Praga 6356.13 K, Liberec 5812.04, Solnograd 120 K, St. Polten 6388.73 K, Steyr 1643.80 K, Trst 3502.45 K, Dunaj 11.460 K, Dunajsko Novo mesto 2485.88 K, Vitkovice 7009.74 K.
Strokovni komisiji se je za 1,074.024 prispevkov a 0.7 vinarjev oddalo 7518.18 K in za
1,280.927 prispevkov a 2 vinarja 25.618.54 K. Za knjižnico se je izdalo 16.307.02, za inventar pa 8775.30 K.
Naklada strokovnega glasila »Oesterreichi-scher Metallarbeiter« je znatno poskočila. Izhajal je v letu 1911. v 50.400 izvodih. Naklada >-Kovodelnik« je znašala 11.000, poljskega glasila »Metalo\viec« 2000, italijanskega glasila »Metallurgico «pa takisto 2000 izvodov.
V	teh številkah se zrcali samo finančno gospodarstvo kovinarske organizacije. Ogromna svota pozitivnega dela, ki se je izvršilo zlasti na polju delovnega razmerja v korist tisočerim kovinarskim delavcem, se iz teh številk to se razume, ne razvidi.
Organizatorična škoda, ki jo je prizadjal zvezi separatizem, se je hvala bogu skoraj popolnoma popravila. Trajno čutijo posledice separatizma sedaj predvsem kovinarji na češkem ozemlju.
Naša stvar napreduje! To je vesela vest, ki jo povzamemo iz poročila zveze. Da se ta napredek še poveča in pospeši, na to delati, je dolžnost slehrnega člana kovinarske organizacije. Podjetniki se že mrzlično pripravljajo na trenutek, ko potečejo sedanje tarifne pogodbe. Z največjo energijo in previdnostjo skrbijo za to, da jih bo našlo za vse strokovne organizacije velepomembno bojno leto 1913 popolnoma pripravljene. Tudi delavci se morajo pripraviti, tudi oni morajo okrepiti in utrditi svoje organizacije. Tudi v socialnm boju zmagujejo močnejši bataljoni!
Delavsko gibanje.
= Krojaški delavci, pozor! V Zagrebu stavkajo krojaški delavci, ki se bore za boljše razmere. Krojaški delavci torej tako dolgo naj ne hodijo v Zagreb, dokler ni stavke konec.
= Mesečni shod lesnih delavcev. V nedeljo dne 24. marca je bil ob 10. dopoldne v gostilni pri »Levu« na Marije Terezije cesti društveni mesečni shod lesnh delavcev. Shod je otvoril predsednik sodrug Fran Babšek. nakar je podal sodrug Pogačnik mesečno računsko poročilo. Pri predlogih in nasvetih se je povdar-jala potreba po živejši agitaciji, zlasti se je opozarjalo na sestanke po delavnicah. Predsednik je pozival zbrane delavce, naj v bodoče razvijejo živahnejšo agitacijo za mesečne društvene shode. Nato je predaval sodrug Peterlin o pomenu organizacije. Pokazal je na ogromne sodobne delavske boje, ki nas uče z nedvomno jasnostjo, da si bo delavstvo priborilo izboljšanje svojega položaja samo z orožjem mednarodne delavske organizacije, ki je danes delavstvu potrebna tem bolj, ker se tudi podjetništvo organizira v mednarodnih organizacijah, naravnost naperjenih proti gibanju proletariata. Zategadelj je treba storiti vse, da se pritegne zadnji lesni delavec v organizacijo. Zakaj samo s smotrenim organiziranim bojem bomo strmoglavili današnjo krivično kapitalistično-me-ščansko družbo in jo bomo nadomestili s pravično socialistično. Po končanem predavanju je sodrug Babšek še enkrat pozival na živahno agitacijo za mesečne društvene sestanke in zaključil shod.
= Obrtno nadzorstvo, kje si? V Vižmar-jih so mizarski mojstri, ki imajo po sedem in osem vajencev, a nobenega pomočnika. Ubogi vajenci so nečloveško izkoriščani, delati morajo od petih zjutraj do osmeh zvečer. In sicer opravljajo tudi dela na polju, kar je prepovedano po obrtnem redu. Zaradi teh škandaloznih razmer, ki bijejo določbam obrtnega reda s pestjo v obraz, so se lesni delavci že neštetokrat pritožili pri obrtnem nadzorniku. Ampak vse je bilo brezuspešno. Tudi shodi so že sklepali o tem, ali obrtne oblasti spe spanje pravičnega. Vsled teh škandaloznih razmer se mizarji opravičeno razburjajo. Vajenci se nič ne nauče, potem pa morajo delati za sramotno nizko plačo in pod sramotnimi pogoji. Pozivamo še enkrat obrtno nadzorstvo, da napravi konec tem nezaslišanim razmeram, sicer bodo organizirani mizarji drugače govorili!
«=* Gibanje rudarjev v Ljubnem. Na velikem, v nedeljo v Judenburgu pri Ljubnu obdr-Žanem in mnngobrojno ob skaiiem shodu so zaupniki delavcem sporočili, v koliko je pripravljena Alpinska Montanska družba ugoditi opravičenim zahtevam rudarjev. Alpinska Montanska družba hoče privoliti 10 do 20 vinarjev zboljšanja pri šihtu in prosto svečavo. Poročevalci na shodu so povdarjali, da so ti priboljški pač skrajno nezadovoljivi, vendar so delavcem z ozirom na vse okoliščine svetovali, da jih sprejmo in za enkrat še ne sežejo po skrajnem sredstvu, zahtevajo pa z vso odločnostjo, da Alpinska Montanska družba to, kar je privolila, jasnejše precizira, da ne bo pozneje mogoča nobena napačna razlaga. Shod je la nasvet zaupnikov soglasno sprejel in je s tem stavka za enkrat preprečena.
Državni zbor.
Dunaj, 26. marca. Nepričakovano se je danes v zbornici zo~ pet pojavilo strašilo obstrukcije. Na dnevni red ima priti čitanje zakonskega načrta o vodnih cestah. To priliko so porabili Rusini, da spravijo s silo pozornost parlamenta in vlade na svoje zahteve. Nezadovoljnost rusinskih poslancev je že stara. Med njihovimi glavnimi zahtevami je samostalno vseučilišče, narodno pravična volilna reforma za gališki deželni zbor in cela vrsta drugih programnih točk. Ker je Poljakom največ ležeče na vodnih cestah, smatrajo Rusini ravno ta predmet za najprimernejši, da pokažejo Poljakom zobe. Obstrukcija pa bi bila občutna tudi za vlado, ker je za bruseljsko sladkorno konvencijo določen rok. Rusini pa so razdraženi še povrh tega, ker se je poljska demokratična stranka postavila na njim sovražno stališče, in ker je ravno predloga o tobakarniških licencah na dnevnem redu. izjavljajo, da se jim godi tudi na tem polju krivica.
Po sklepu njihovega kluba je danes poslanec Staruh pričel z obstrukcijo. Govoril je Štiri ure. Nekaj nepravilnega je že v tem, da nastopajo Rusini tako nenadno proti sklepom, ki jih je storila o delovnem programu pred veliko nočjo konferenca starejšin. Socialisti so jih danes upozarjali, da je to neumestno. Posl. Seitz jih je pa še posebej poučil, da se imajo pred počitnicami rešiti važne socialnopolitične predloge, zakon o mezdnem izplačevanju v ru-dništvu itd., in da bi obstrukcija škodovala samo tem zakonom.
Popoldne je imel rusinski klub tudi konferenco z ministrskim predsednikom in je na-glašal, da zahteva pri zakonu o vodnih cestah, da vzame načrt, ki je sestavljen povsem po željah poljskih fevdalcev, obzir tudi na vzhodno Galicijo, in pa da se končno reši vprašanje rusinskega vseučilišča. Grof Stiirgkh je stavil Rusinom v tej zadevi nekatere obljube. Rusini pa so izjavili, da opuste obstrukcijo v zbornici, pridržujejo si pa sklepe zaradi postopanja v odseku. To se pravi: Prvega či-,tanja vodocestnega zakona ne bodo ovirali v .zbornici, kjer se vsled tega lahko opravi ves za sedanja zasedanja določeni program. V odseku je pa mogoče, da bodo delali omenjenemu zakonu težave. Slišati je bilo. da so si Rusini že priskrbeli vsakovrstne obstrukcijske instrumente. kakršne so rabili v gališkem deželnem zboru. Ta muzika je zdaj pač odstavljena.
,Največjo zaslugo za to si je pridobil poslanec sodrug Seitz. ki je Rusinom dokazal, da ne bi njihova obstrukcija škodovala vladi in da bi jo tudi Poljaki prenesli, ali da bi škodo imelo delavstvo.
Predsednik Sylvester otvarja sejo ob
11.	uri dopoldne in kliče na red poslanca Markova in Kuriloviča. ki sta žalila gališkega namestnika.
Na dnevnem redu je zakon s prehodnimi določbami o davku na poslopja za tiste občinske dele, ki so bili z deželnim zakonom me-,seca julija 1910 pripojeni Dunaju.
Zakon se sprejme v drugem in tretjem či-tanju.
Na vrsto prihaja zakon o tobakarniških licencah. Poročevalec pristojbinskega odseka je posl. vit. Czackovvski, ki priporoča načrt.
Posl. Kuranda pravi, kar se tiče licenčnih pristojbin za tobak, da je davek na posamezne cigarete pravzaprav krivičen. Licenčne pristojbine bi morale biti različne po kvaliteti in ceni fabrikatom.
Posl. Staruh, ki dobiva besedo ob pol dvanajstih, izjavlja takoj, da bo obstruiral. Pri oddajanju tobakarn trpe Rusini že desetletja največje krivice. To hoče razložiti zbornici. Sicer pa bo govoril, dokler bo mogel. Staruh se je ob polu 12. uri okrepčal s konjakom, po-,tem pa je govoril štiri ure.
Ko je Staruh končal se je rešil zakon o tobakarniških licencah brez težav.
Posl. Licht poroča o zakonskem načrtu o izplačevanju inezd v rudnikih. K tej točki govori socialist Cingr. čigar govor objavimo naknadno.
Nato se prekine razprava in se nadaaljuje debata o Kornerjevem nujnem predlogu. Štajerski poslanec Verstovšek se pri tej priliki krega s štajerskimi nemškimi nacionalci, med njimi z Markhlom. ki se potem pritožuje predsedniku. češ da je Verstovšek žalil nemške sodnike, uradnike in meščane.
Cingalevskij predlaga obširno, da naj se zakon o vodnih cestah odstavi z dnevnega reda.
Wiist predlaga, naj se postavi namesto vodnih cest poročilo odseka za državne uslužbence o pisarniških oficiantih na dnevni red. Predlog se odkloni. Seja se zaključi med hrupom.
ZADNJE VESTI-
ODGOVOR TRBOVELJSKE PREMOGOKOPNE DRUŽBE.
Petodstotno povišanje.
Zagorje ob Savi, 27. marca. Včeraj popoldne se je sporočil rudarskim zaupnikom odgovor trboveljske premogokopne družbe na delavske zahteve. Družba poviša plače pri akordnem delu vseh kategorij, nadalje tudi gosposke šihte za delavce v rovu in zunaj za pet odstotkov, obenem uvede tudi neke nagrade. Vse to stopi v veljavo s 1. aprilom. Vkratkem se snide konferenca rudarskih zaupnikov iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika, ki bo odločila, ali naj rudarji sprejmejo te drobtine ali ne.
KATOLIŠKA ŠOLSKA DRUŽBA.
Dunaj, 26. marca. Včeraj je imela katoliška šolska družba slavnostno zborovanje v dveh oddelkih. Od papeža, od nadvojvoda Franca Ferdinanda in Fridriha, od nadvojvodinj Izabele, Marije Anunciate, Marije Jožefe in Marije Terezije, od ministrov in drugih dostojanstvenikov so došli pozdravi. V ložah je bilo videti člane aristokracije in visoke finance. Kršč. soc. poslanec Baechle je imel slavnostni govor. Posvečeni škof Zscliokke je podelil zboru papežev, blagoslov.
8 B. Gotzl, Ljubljana
Mestni trg št. 19. - Stari trg št 8.
skladišče oblek domačega izdelka m ^ gospode in dečke. — Velika izbera tu- Sst	CJ
== zemskega blaga za obleke po meri a=sa	m F/|
Solidna postrežba. - Vedno nizka e@st&	K
VELIKA NESREČA NA SNEŽNIKU,
Deset mrtvih.
Baumgartnerhaus, 27. marca. Sinoči je dospela s Snežnika vest, da so vseh 10 ponesrečenih smučarjev mrtve odkopali iz plaza. Reševalnih del sta se udeležila dva vojaška oddelka smučarjev in druge osebe, ki so se prostovoljno pridružile reševalni ekspediciji. Po dolgem iskanju so našli najprej mrtvo truplo sodnika dr. Hackera in nato še druga trupla, ki so bila oddaljena drugo od drugega 100 do 150 metrov. Žrtev katastrofe so razen dr. Hackera še: trgovski so-trudnik Neuner, agent Weipert, uradnik Diamand, nadalje Zach, Frey, Pollak, Werl, Boor in urad nik Blaschka. Žrtve so ležale dva metra globoko pod snegom. Mrtva trupla so prinesli na nosilnicah do bližnjega postajališča in jih odpeljali v Puchberg, kjer so jih prenesli v mrtvašnico. Nesreča je največja, kar se jih je doslej zgodilo v alpskih deželah.
ŠE ENA NESREČA V GORAH.
Dva mrtva.
Salcburg, 26. marca. V nedeljo je šest tukajšnjih turistov napravilo izlet na Kamenitno morje. Zaradi hudega snežnega viharja so se pri buhavski škrbi vrnili v dveh skupinah po tri in tri. Prva skupina je srečno dospela v dolino, drugo pa je dohitel plaz in jo je zasul. Hranil-nični uradnik Nussbaumer se je izkopal, hranil-nični uradnik Moldan in trgovski pomočnik Knobl sla pa mrtva.
OGRSKA KRIZA.
Khuenov neuspeh.
Budimpešta, 27. marca. Misija grofa Khuena Hedervaryja se je popolnoma izjalovila. Kakor znano je naročil cesar grofu Khenu v pondeljek na avdienci, naj obravnava s tistimi političnimi voditelji, ki so zapleteni v znano resolucijo. Grof Khuen je predlagal monarhu za pogajanja formulo, ki pa je ta ni hotel sprejeti, ampak je zahteval drugo primerno modificirano formulo, ki naj bo temelj pogajanjem. Grof Khuen je včeraj dopoldne obravnaval s svojima ožjima somišljenikoma Tiszo in L uka cz e m, ki sta izjavila, da modificirana formula ne zadostuje in da bi se niti vladna stranka ne mogla zavzeti zanjo. Grof Khuen je zato prekinil vsa nadaljna pogajanja in je takoj popoldne telefonično vprašal kabinetno pisarno, kdaj bi mogel priti na avdienco k monarhu. Avdienca se je dovolila za četrtek. Na tej avdienci bo grof Khuen izjavil, da ne more izvršiti svojega poslanstva na podlagi te formule.
SESTANEK VILJEMA Z AVSTRIJSKIM PRESTOLONASLEDNIKOM.
Brioni, 27v marca. Včeraj sta se sestala na brionskem otoku nemški cesar Viljem in avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Popoldne je Viljem nadaljeval svojo pot na Krf.
STAVKA AVSTRIJSKIH RUDARJEV.
30.000 rudarjev v stavki.
Mostec, 27. marca. V falknovskem okrožju okrožju stavka od 7000 rudarjev 3000. V severnih čeških premogovnikih delo skoro popolnoma počiva. 30000 rudarjev stavka.
Socialnodemokratlčni poslanci za rudarje.
Dunaj, 27. marca. Socialnodemokratični poslanci vlože na današnji seji predlog, ki poziva vlado, naj porabi vsa sredstva, da prisili rudniške podjetnike k p o p o 1 ni iz p o 1-flitvi vseh zahtev stavkujočih rudarjev.
SPLOŠNA STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV.
Podjetniške trme.
London, 27. marca. Pogajanja med rudarji in rudniškimi lastniki so se razbila. Vlada nadaljuje v parlamentu s posvetovanjem o minimalni plači. Predloga se predloži najbrž že danes zbornici lordov, kjer bo nje drugo in tretje branje. Rudarski zaupniki se posvetujejo, ali naj priporočajo rudarjem, da gredo zopet na delo, ali ne. Odločitev pade danes dopoldne.
SPOR MED NACIONALNIMI LIBERALCI.
Berolin, 27. marca. Kritičen položaj v nacionalni liberalni stranki se je pokazal tudi na včerajšnji seji glavnega vodstva. Bassermsnn je bil sicer zopet voljen, vendar pa so reakcionarni elementi njemu in njegovemu krilu hudo očitali kompromis s socialnimi demokrati. Hud poraz pa so pripravili reakcionarji mladoliberal-nemu krilu. Kljub živahnemu ugovoru Basser-manna je bil sprejet s 63 proti 43 glasovi predlog, ki je naperjen proti mladim liberalcem. Ako pride do razkola, tedaj se pridružijo mladolibe-ralci pod Basserinannovim vodstvom najbrže napredni ljudski stranki,
ITALIJANSKO TURŠKA VOJNA.
Z Egejskega morja,
Carigrad, 27. marca. Turška poročila javljajo, da je priplula pred Bajrut včeraj italijanska križarka, a je kmalu odplula. Italijanske ladje so
opazili tudi pri Selefke nasproti Cipru in blizu Mitilen. Med Smirno in Mitilenami so preiskovale štiri italijanske torpedovke angleški parnik »Richard Greci\
Poveljnik turškega brodovja.
Carigrad, 27. marca. V vrhovnem poveljstvu turškega brodovja se zgodi v najkrajšem času osebna prememba. Pogodba admirala V i 1 j a m paše z vlado poteče 5. aprila; admiral bo zapustil svoje mesto. Angleška vlada predlaga turški vladi za Viljamovega naslednika kontreadmi-rala L y m p o s a in so tozadevna posvetovanja z angleškim poslanikom že v teku.
GRŠKE VOLITVE.
Zmaga vlade.
Atene, 27. marca. Nova zbornica bo štela 181 poslancev. Izvoljenih je 147 pristašev mini-strskejga predsednika Venizelosa, 8 pristašev Te-odok sa, 3 pristaši Zajmisa, 7 pristašev Mavro-mihalisa, 8 pristašev Rhallysa in 8 neodvisnikov.
RUSKO GOSPODSTVO V PERZIJI.
Teheran, 27. marca. V Mehedu je prišlo do resnega boja med pristaši bivšega šaha Mohameda Alija in konstitucionalnimi prebivalci. Vsled tega je ruski generalni konzul (kakor da je gospodar v Perziji!) razglasil obsedno stanje. Rusi imajo v Mehedu okrog 2000 mož.
Carigrad, 27. marca. Odslovljeni ruski poslanik Čarikov je vnovič obiskal ministra za zunanje zadeve Asitn beja. Slišati je, da je turška vlada odpoklicala vse turške čete iz Urmije. Rusija zahteva, da se odstranijo vse turške čete iz Perzije razven iz okraja Kutur. Turško perzijska komisija za preiskavo konflikta zaradi meje je pričela poslovati.
Odgovorni urednik Fran B a r 11
fxdaja in	»aložbs Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
1,000.000 vinarjev
: :	za	tiskovni	sklad	„Zarje“	:	:
------------ 2.	izkaz:	________
Ljubljanski delegatje v Trstu 2010 vin., Regent v Trstu 100 vinMlinar., v Ljubljani 200 vin., Čobal v Zagorju 100 vin., Malovrh v Hrastniku 100 vin. in 18 vin.
Skupaj 883 + 2528 = 3411 vinarjev.
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu. kot pristni želodčni liker
Blizu in daleč Vse ga pozna Kdor ga irad,
Ima zdravje doma!
Zahtevajte pristni „FLORIAN“ Zavračajte ponaredbe?
Naslov za naročila: „FLORlAN", Ljubljana.
v---------------------------------------------J
Postavno varovano.
Oblastveno koncesionirana
posredovalnica
Sža iriestiid zastavljalnico.
Posrediije za vsa v zastavljalno stroko spadajoče posle. Pojasnila brezplačno.
Fran Bergant
v Ljubljani Kolodvorska ulica štev. 6.  -------------------------
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja44 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene.
Lepi gostilniški prostori In povsem na ::	novo urejeni velik senčnat vrt. ::
^Naročajte se na Zarjo!
M. Zor, Ljubjana, Sv. Pelra c. 38.
oblastveno kcccsijoniran pokoiičevtlec podgan, miši in uirfies.
Priznalno pismo:
Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št. 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti.
Gl i n c e, 20. dec. 1911.
Josip Tribuč.
Kavarna „CentraK
Danes in vsak dan
= koncert ===
dunajskega dam. elitnega orkestra.
Z velespoštovanjem
Štefan Miholič, kavarnar.
zdravniško priporočeno
dijetetlčno sredstvo.
Kri t\oreča pijača izvrstnega okusa.
Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare.
V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni.
Ali ste že pridobili našemu listu kakega novega
naročnika?
• •• • ••
{J
Maček & Komp. §
Konfekcijska trgovina
Založniki c. kr. priv. južne žel.
Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 3.
priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba.	Najnižje	cene.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
tefcji šivalnih strojev in stroje za -	- pletenje (Strickmaschinen) za
rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
tobakarnah:
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. §ubie, Miklošičeva cesta.
Sen k, Resljeva cesta.
Kane, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Šešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica. Pic hi er, Kongresni trg. UŠeniČnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glinee.
Jezeršek, Zaloška cesta.
Delavska hranilnica in posofilnica v Ljubljani
(vpisana zadruga * omejenim jamstvom.)
Wolfova ulica št. 3, II. nadstropje.	— -	.
Obrestuje	hranilne	vloge	po 47*7«. Sprejema vloge na te- a. Uraduje se vsak četrtek od	‘2. do 3.	ure in	vsako soboto
koči račun. Posojuje	na	osebni kredit in zastave, vredn. J od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila	se	daje pa tudi
• • w • •
• i • • w ••	••
( I ♦ «
listine, hipoteke itd.
ob vsakem drugem navadnem dnevnem času.