UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ^ ■ : sprejemajo. : : "• NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1 *50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za • • ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : Posamezne številke po 6 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom / / .* ob pol 11. dopoldne. \ \ \ UPR A VN1ŠT V O se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer, Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., posiuna in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ■........... Reklamacije lista so poštnine proste. — ■ — Štev. 242. V Ljubljani, v sredo dne 27. marca 1912. Leto II. Belokranjska železnica. Lep je svet Belokrajiue, plodovit je vzlic "apol kraškemu značaju te zemlje. In čvrst, Pameten človek obdeluje to zemljo. Bela Kralja meji v dolgi črti na Hrvaško. Ljubeznjivi jjnačaj Belokranjca izhaja v nečem tudi iz te j^ke. Belokrajina ima dve manjši mesti: Metliko in Črnomelj, kjer so uradi, trgovsko sre-a'sče Belokrajine je bil doslej Karlovec na Hr-Vaskem. V srednjem veku ni strogo ločila Kol-Pa kakor sedaj Kranjske od Hrvaške in sred-nj^Veški graščaki in duhovniki na Kranjskem, tedanji merodajni stanovi, se niso držali te meje w tudi ne v Beiokrajini merodajni viteški red. Be‘Okranjci so na jugu najboljša zveza Sloven-Ca s. Hrvatom. Sejmovi v Karlovcu so veliki, J|a njih se shaja s Slovencem Hrvat — Srb iz JJr vaške, Bosne in Hercegovine že od nekdaj, pa teh tleh so se bile velike bitke proti turški i*Vaziji, tukaj v ravnini ob Savi okolo Brežic-amobora SQ se z^jraii revolucionarni kmetje '".are pravde« v 16. stoletju. Iz Belokrajine J daleč do jadranskega morja, do Reke. Tr-ta m do dalmatinskih krajev. k v ®e*°kranjec ni našel doma toliko živeža, akor ga je potreboval. Belokranjec se ne zadovoljuje z vsako in slabo hrano, on je človek, jj,str
mladega duhovnika, koj ga je ustavil. Alj j)ubi moj sin, ali ste zdaj zadovoljni? dviJ,e, rno^n° vplivalo na Vas? Ali Vam je Vi&mlo dušo?«
dnQ h svojimi vprašujočimi očmi mu je zri na teni . . 'n spoznal, kaj in kako je z njim. Po--e je začel na tihem smehljati.
^olatr vidim. No, pameten človek ste.
ttik-,i °ma verjamem, da se Vaša nesrečna reč
dl Prav rinhm rlmrrJi
Prav dobro dovrši.«
Vlil.
lerre se je navadil, da je ostajal dopol-^ ni šel v mesto, po cele ure na vrtu pa-‘iaicšni °iccan.era' Nekoč je končal ta vrt v ne-dvojn' ^giji s portikom, odkoder je držalo ^esten s;opni^e k 1 ihcri. Sedaj je bil tam dra-1111 ^ČXTtcn po*n dišave zrelih sadov 'linij v * 1 oranžah, ki so s svojimi simetrič-D,evelnn ni še označevale nekdanjo, zdaj s našei t ,.Zakr't° risbo drevoredov. Tukaj je razVj|a , '1 dišavo tobire, bujne tobire. ki se je
?ne. če
ak J .Voi 2est
Oh srctJllii' s sipino napolnjeni krnici e*n žarkem oktokerskem jutru, pol-Vek tuki in intenzivne dražesti se je člo-d°stj ap1 *a,|ko vdajal užitku neskončne ra-šan L?:Ul,ovn* je prinašal svoje severnja->ienja ’lanie s seboj, svojo pečal zaradi trp-ske ijnu1’. svojo trajno od usmiljene bratov-ezni izmučeno dušo. in še slajše se mu
je zdelo, ko ga je božala jasna solnčna svetloba na tem bohotnem zraku. Sedel je poleg desnega zida na odlomek porušenega stebra pod velikansko lavoriko, ki je razširjala s svojo globoko senco balzamično svežost. V njegovi bližini je od tenkega curka, ki je tekel iz tragične, na zid pričvrščene krinke v starinski. pozeleneli sarkofag, neprenehoma zvenela kristalno jasna glasba. Tukaj je čital svoje časopise. svoja pisma, zlasti mnogoštevilna pisma dobrega abbeja Rosa, ki so ga trajno poučevali o njegovem delu. o nesrečnikih v mračnem. že z meglami odetim in z blatom preplavljenem Parizu. Ah. kako čudno je zvenel glas o tej bedi mrzle dežele, o bedi mater in otrok, ki se bodo kmalu po slabo zaprtih podstrešjih tresli od zime, o možeh, ki jih bo hudi mraz prisilil, da opuste delo, o vsem tem smrtnem boju pod snegom ubožnega sveta, kako čudno je zvenel ta glas na tem toplem, po okusnem sadju dišečem zraku, v tej deželi sinjega neba in srečne lenosti, kjer je celo po zimi mogoče na zaklenjenem prostoru pod milim nebom spati na toplem zraku!
Neko jutro je Pierre videl Benedeto sedeti na odlomku stebra, ki je služil za klop. Začudena je nalahno vzkliknila in je bila trenotek v zadregi, ker je držala v rokah ravno duhovnikovo knjigo »Novi Rim,« katero je že enkrat prečitala; ne da bi jo bila razumela. Potem pa ga je zadržala, vztrajajoča na tem, da sede k njej, in s svojo lepo iskrenostjo, s svojim mirnim, razumnim obrazom mu je priznala, da je šla na vrt, ker je hotela biti sama in se kakor nevedna učenka prav pridno pobaviti s knjigo. Prijateljsko sta se pomenkovala; za Pierra je bila to prekrasna ura. Če tudi se je ogibala pogovoru o sebi, je vendar čutil, da mu jo približuje le njena tuga; bilo je, kakor da ji je trpljenje razširilo srce. tako se je začela brigati za vse, ki trpe na svetu. V svojem patricijskem ponosu, ki je smatral hierarhijo za božanski za-
kon. ni še nikoli mislila na take reči. Srečni so zgoraj,nesrečni spodaj, ne da b,i se to dalo spremeniti. In kako se je začudila ob nekaterih mestih v knjigi, kakšno bol ji je prizadela njena vsebina! Kako, da se je treba zanimati za preprosto ljudstvo, verjeti, da ima enako dušo, e-nako trpljenje, da je treba delati za njegovo srečo kakor za srečo enega brata? Vendar se je silila, seveda brez posebnega uspeha; na skrivnem jo je moril strah, če ne greši, zakaj najboljše je, da se nič ne izpremeni v socialnem redu. ki ga je napravil Bog in ki ga je posvetila cerkev. Gotovo, bila je dobrotljiva, dajala je navadne male miloščine, ni pa dajala svojega srca; altruizem, resnično sočutje ji je popolnom nedostajalo. Rojena je bila in zrasla je v atavizmu drugačnega plemena, ki ima tudi gori v nebesih svoj prestol nad preprostim ljudstvom izvoljenih.
Še večkrat sta se tako shajala zjutraj v senci lavorike poleg pojočega vodometa; in Pierre, ki ni imel nobenega opravka ter se je že skoraj naveličal čakati na rešitev, ki se je navidezno zavlačila od ure do ure, se je strastno trudM, da bi vdihnil tej lepi, v mladi ljubezni žareči ženi svojo osvobojevalno bratovsko ljubezen. Zlasti ena misel ga je trajno razvnemala
— misel, da propoveduje sami Italiji, v svoji nevednosti še speči kraljici lepote, ki najde zopet svojo nekdanjo veličino, čim se zbudi z razširjeno dušo, polno sočutja z vsemi rečmi in vsemi bitji, in bo razumela novo dobo. Čital ji je pisma dobrega abbeja Rosa in ji je dal poslušati strašno ihtenje, ki se dviga iz velikih mest. Zakaj ne bi ona, ki ima tako čudovito blage oči, ki ima v svojem bitju vso srečo podarjajoče in sprejemajoče ljubezni — zakaj ne bi ona priznala kakor on, da je zakon ljubezni edino izveličanje trpečega, vsled sovraštva v smrtno nevarnost pahnjenega človeštva? Priznavala je; hotela mu je napraviti veselje in verjeti v, demokracijo, v bratovsko preobrazbo
družbe — toda Ie pri drugih narodih, ne pa v Rimu. Nehote se je morala zasmejati, če je pričaral vizijo, kako bi bratsko živelo, kar je ostalo od Trastevera, s tem. kar še'stoji od starih knezevskih palač. Ne, ne, to je že predolgo trajalo; v teh rečeh se ne sme nič izpre-meniti. Z eno besedo, učenka ni in ni napredovala. V resnici jo je genila le v tem duhovniku silno plamteča ljubezenska strast, katero je v čistosti odvrnil od kreature, hoteč jo prenesti na vse stvarstvo. V teh maloštevilnih solnčnih oktobrskih jutrih se je spredla med njima dražestna vez; v veliki ljubezni, ki je oba navdajala. sta se ljubila z resnično, globoko in čisto ljubeznijo.
Nekega dne je začela Benedeta, oprta s komolcem ob sarkofag, govoriti o Dariju, katerega doslej ni nikoli omenjala. Oj. 'kako skromno in skesano se je revež obnašal izza onega brutalno blaznega prizora! Najprej je odšel za tri dni v Napulj, da bi skril svoje osra-močenje. Pravili so, da je Tonieta, ljubeznjivo dekle z belimi rožami, ki se je blazno zaljubila vanj, pohitela tja za njim. Odkar se je vrnil v palačo, se je izogibal priliki, da bi bil sam s sestrično in le ob pondeljkih zvečer se je shajal z njo. Iedaj jo je gledal z vdanim obrazom in njegove oči so prosile za odpuščanje.
»Včeraj sem ga srečala na stopnicah«, je pripovedovala. »Dala sem mu roko, in tedaj je razumel, da nisem več huda nanj. Bil je zaradi te^a zelo srečen... Kaj hočete, gospod abbč? Človek ne more dolgo ostati strog. In razuntega se bojim, da se mu ne pripeti kaj zlega od te ženske, če bi preveselo živel, da bi se omamil. Vedeti mora, da ga vedno'ljubim, da vedno čakam nanj... O, moj je, le moj! lakoj bi bil za večno tukaj v mojem objemu. če bi smela reči le besedico. Ali z našo zadevo je slaba, zelo slaba!«
i1W»'iV4£?
Parada pri splavljenju Tegetthoffa v Trstu,
ca, na kateri dan je bil oficielno razglašen za
V navedenih resolucijah, zlasti v sklepu o strankinem tisku, je obseženo glavno delo za bližnjo bodočnost. Naloga krajevnih organizacij in vseh sodrugov je, da ti sklepi ne ostanejo mrtva črka na papirju, ampak da se do pičice izvedejo, kakor se resni, življenji polni stranki spodobi. V resolucijah so označeni najbližji smotri našega dela in mirovati ne smemo prej, dokler jih ne dosežemo.
Ob sklepu je konferenca sklenila pozdrave rudarjem, ki so v boju in ki stoje na pragu boja, na kar jo je predsednik sodrug Petrič zaključil s pozivom, da gremo takoj na delo!
NOVICE.
* Napredek ženske volilne pravice. V vseh zakonodajnih zastopih celega sveta, kjer imamo danes socialno-demokratične frakcije, vlagajo naši sodrugi predloge za uvedbo ženske volilne pravice. Tako so v nemškem državnem zboru takoj, ko se je njegovo delo bilo pričelo, social-no-demokratični poslanci zahtevali žensko volilno pravico in sodrug dr. Frank je obširno utemeljeval njen pomen in njeno važnost. Ob istem času je v oldenburškem deželnem zboru majhna večina sklenila uvedbo ženske volilne pravice. Vsekakor je ta volilna pravica prava spaka volilne pravice; ženam se je namreč priznala samo pasivna volilna pravica. Žene so torej lahko voljene ne smejo pa voliti! Naša deželnozbor-ska frakcija je nastopila z vso odločnostjo za aktivno volilno pravico. Tudi v spdnjeavstrij-skein deželnem zboru je pri razpravi v občinski volilni reformi za mesti Dunajsko Novo mesto in Waidhofen sodrug dr. Renner v imenu socialno demokratične frakcije nastopal za žensko volilno pravico. Na Angleškem se je delavska stranka izrekla za splošno in enako žensko volilno pravico. Na velikem demonstracijskem shodu v Londonu je sodrug Macdonald žene zagotavljal, da bo delavska stranka^storila vse, da prodre ženska volilna pravica. Ce bo treba, bo vrgla tudi vlado, ako bi ne bilo nobenega iz-gleda, da bi že ta vlada upeljala žensko volilno pravico. Ze na letnem strankinem zboru delavske stranke v Birminghamu se je z 919.000 proti 686.000 glasovom sklenilo, nastopiti samo za splošno in enako žensko volilno pravico. V zveznem parlamentu Združenih držav, je edyii socialni demokrat, ki je član tega parlamenta, sodrug Berger, vložil posebno predlogo, v kateri zahteva uvedbo ženske volilne pravice. Predloga je podprta s splošno peticijo, za katero nabira socialno demokratična stranka podpise. Po vsem svetu zavzema socialna demokracija, kakor vidimo, zmerom energičnejše stališče za žensko volilno pravico.
* Cestni roparji v Lodžl. Tri oborožene osebe so v tovarni firme Borak v Lodži napadle tovarniškega upravitelja. Zasledovala jih je policija, pri čemur so oddali več strelov iz samokresov. D^a pasanta sta bila pri tem ranjena. Eden roparjev se je skril v kleti neke pivovarne, ki jo je policija obkolila. Zločinec se je nato ustrelil. Njegove identitete do sedaj še niso dognali.
* V aeroplanu preko ,Tegetthofa“. Nadporočnik Nettner je iz Gorice preletel z letalnim strojem preko Trsta, obkrožil pri tem novi dred-not .Tegetthof“, kamor je spustil trak ter se je nato v višini 1500 metrov vrnil nazaj v Gorico.
* Fizik Pacinotti umrl. Iz Pize poročajo, da je umrl znameniti fizik, senator Antonio Pacinotti.
* Angleška vohunska afera. Sarry, Denig, Grassal in Nemec Salbach, ki so bili 19. t. m. na angleškem otoku Wigh aretirani, ker so bili osumljeni špionaže, so bili sedaj proti kavciji izpuščeni iz zapora. Sodnijsko postopanje namreč ni moglo proti njim dosedaj doprinesti nobenih dokazov.
* Trikratni umor. Iz Ntlrnberga poročajo z dne 23 t. m.: Šietar Steinacker je danes ponoči, ko je bil svojo ženo pod neko pretvezo poslal iz hiše, ustrelil svoje tri otroke v starosti dveh in štirih let in štirih tednov. Sodijo, da je to storil v hipni zblaznelosti.
* Zasuti delavci. Pri kanalski zgradbi v Budimpešti še je vsulo do 50 kubičnih metrov zemj lje v 4’/, metrov globoko jamo, v kateri je bilo zaposlenih deset delavcev. Sedem izmed njih se je rešilo, trije pa so bili zasuti in so jih kot mrliče izvlekli izpod zemlje. Polirja so prijeli, proti podjetnikoma Kolenik in Balazs pa so uvedli kazensko postopanje.
* Železniški panama na Ruskem. Revizija sibirske železnice senatorja grofa Medana je dovedla do tega, da je bilo 162 železniških uradnikov odpuščenih iz službe. Za vzdržavanje obrata so se pritegnili uradniki iz drugih okrajev.
* Sleparije pri severni železnici. Iz Krakova poročajo: Policija je prišla na sled novi slepariji pri severni železnici. Med tukajšnjimi poduradniki se je stvorila banda sleparjev, ki je prosta mesta oddajala prosilcem proti plačilu. Dosedaj so prijeli tri poduradnike, ki so se prosilcem predstavljali kot »izpraševalna komisija«, in sicer prvi kot »presednik komisije«, drugi kot »eksaminator« in tretji kot »zdravnik«. Neki bivši železniški funkcijonar in dve gospe so pred fingiranim izpitom reševali »finančno zadevo« s tem. da so v svrlio dobrega izida izpitov prejemali od petentov denarne zneske v višini od 100 do 400 kron. Denar, ki so ga na ta način izvlekli iz svojh žrtev, si je potem banda med seboj razdelila.
— Pričakujejo se nadaljne aretacje.
* Uditore kot zavarovalni agent. Iz nižje-avstrijskega deželnega odbora poročajo sledečo zgodbico: Dunajsko nunciaturo, ki ni zasedena, upravlja sedaj uditore Rossi. Ta uditore je pisal sedaj na župnišča in samostane latinska pisma, v katerih jih poživlja, da zavarujejo svoja posestva pri »Assicurazioni Generali« v Trstu. S tem so sc čutile dunajske zavarovalne družbe, — zlasti tudi deželni zavarovalni zavodi — močno prizadete. Deželni odbor se je zato obrnil na nadškofa Nagla, ki so mu župnišča in samostani podrejeni, s prošnjo, da nastopi proti tej mešetarski agitaciji uditorja Rossija. Značilno je, da so latinskim pismom uditorja priložene tudi vprašalne pole zavoda »Assicurazioni Generali«, v katerih se med drugim poprašuje tudi po dosedanjem zavarovanju. Nadalje so priložene tudi kuverte dunajskega za-
stopstva zavoda »Assicuracioni Generali«. — To je res pristen zavarovalen agent, ta gospod uditore!
* Drzen napad banditov. Pariško prebivalstvo pretresa težko avtomobilno hudodelstvo. Avtomobil, ki je prišel iz Pariza, so v ponde-ljek ustavile štiri osebe, ki so šoferju z mahanjem rut dale znamenje, da avtom, ustavi. Šofer ga je res ustavil. Te štiri osebe so naglo pristopile in izjavile velezadovoljno: »To je, kar potrebujemo!«, nato so na šoferja brez daljšega oddali par strelov iz samokresov, ki so ga takoj usmrtili. V avtomobilu se je nahajal mlad mož ki je to početje s strahom in grozo gledal. Nato je zbežal. Tainstveni avtomobiini roparji so oddali na bežečega nekaj strelov, ki so ga težko ranili. Zločinci so nato truplo umorjenega šoferja vrgli na cesto ter se z avtomobilom odpeljali v smeri proti Parizu. Policija, ki je bila takoj na licu mesta, je mnenja, da gre za novo hudodelstvo avtomobilnih roparjev, ki so, kakor se zdi, že v naprej pripravili celo serijo napadov. Vest o tem napadu se je bila komaj raznesla, ko je prišla zopet vest o novem hudodelstvu. Avtornobilni roparji so namreč tudi tokrat postopali po gotovem načrtu. Najprej so ukradli avtomobil, da so potem z njegovo pomočjo izvršili napad na denarnega sela. Umorili so v Chantilly blagajnika zavoda »Societe Generale« ter so nato z uropanim denarjem izginili. — Zločinci so v Asnieresu stopili na vlak, ki je počasi vozil mimo, ter so v tunelu pred postajo Saint-Lazare zopet izstopili. Ukradeni avtomobil so kar pustiii na cedilu. Vsled roparskih napadov v Montgeronu in v Chantilly hoče ministrski predsednik Poinearč ministrskemu svetu predložiti odredbe za poostrenje varnostne službe.
* Stavke na srednjih šolah. Najbolj značilne za gnile razmere, v katerih danes živimo, so stavke na srednjih šolah. Ko so stavkali dijaki na hrvatskih srednjih šolah, smo si mislili, da gre le za naraven izraznerednih politič. razmer na Hrvatskem. Toda hrvatski dijaki so našli posnemalce tudi v tostranski državni polovici. Nedavno tega so stavkali višji realci v Waidho-fenu. Stavka je bila izbruh obupa nad neznosnim terorizmom krščanskih socialcev, ki so na on-dotni realki kakor sploh na vseh srednjih šolah na Nižjeavstrijskem etablirali pravcato strahovlado. Krščansko-socialni dijaki se favorizirajo na vse mogoče načine, oni smejo imeti tudi razna društva, napredne dijake pa denuncirajo in brezobzirno preganjajo. Kakor vidimo so te razmere do pičice enake razmeram na naših kranjskih srednjih šolah, kjer delujejo razni Pečjaki e tutti quanti ter z vsemi sredstvi korupcije in klerikalnega svetohlinstva pritiskajo na ubogo dijaštvo. Višji realci v Waidhofenu pa takih razmer niso mogli več prenašati, zato je izbruhnila stavka kot protest proti krščansko-socialni korupciji. Sedaj grozi enaka stavka zopet na višji realki v Dunajskem Novem mestu. Tudi na ondotni deželni višji realki je dosegel krščansko socialni denuncijantski in špiceljski sistem svoj vrhunec. Med klerikalnimi in protiklerikalnimi dijaki vlada vsled tega velika napetost, ki se je še poostrila pred par dnevi, ko so štirje klerikalni dijaki na skrajno surov način napadli in pretepli dva neklerikalna dijaka. Napredni dijaki zahtevajo sedaj naravno zadoščenja, v nasprotnem slučaju grozijo s stavko. Šolsko vodstvo pa se vede jako pristransko. Ljudstva se je polastila velika razburjenost zaradi teh klerikalnih ali krščansko-socialnih nesramnosti. In v nedeljo se je vršil ob velikanski udeležbi ljudski shod, ki je najodločnejše protestiral proti tem škandaloznim razmeram. Klerikalni terorizem na Nižjeavstrijskem rodi med ljudstvom na vseh koncih in krajih zmerom večji odpor. To je čisto naraven pojav. In tudi naša klerikalna Kranjska se ga ne bo ubranila!
Andrenalin proti koleri. Vossische Zeitung poroča iz Pariza: Tuneški zdravnik dr. Naame je pri opazovanju podobnosti belez. prikazni pri koleri in pri zastrupljenju z andrenalinom, ki se rabi velikokrat kot zdravilo, prišel na misel, da je uporabljal proti koleri andrenalin v razmeroma velikih dozah, ki so se obrizgavale v krvne žile na roki. Poskusil je to zdravljenje v 20 slučajih in je v vseh teh slučajih dosegel u-speh. Predstojnik Tastewijevega zavoda v Tunisu, dr. Sergent je podal o delu dr. Naameja jako ugodno poročilo ter pozivlje k nadaljnim poizkusom v čim največjem obsegu, kjerkoli se nudi prilika.
+ »Eden manj. ki se da Izkoriščati!« Izven postaje Sankt Andra-Wordern na Nižjeavstrijskem so v noči med 21. in 22. t. in. našli na tiru truplo moža, ki je bilo strašno razmesarjeno. Našli so pri njem vozni listek cestne železnice in listek z besedami: »Eden manj, ki se da izkoriščati!« Mnogo poljubčkov mojim ljubim otrokom!« Samomorilec, ki mora imeti kakih 30 do 40 let, ni imel nikakšnih dokumentov pri sebi.
* Poloni ogrske amortizacijske banke. Državni poslanec Štefan Bottlik, ki spada k tistim članom ravnateljstva ogrske ainortizačne banke, ki trpijo vsled poloma največ škode, je izjavil, da je odložil mesto ravnatelja, ker se je prepričal, da so ga glede financijeinih razmer banke varali. Ravnateljstvo ainortizačne banke je izjavilo, da bo takoj obelodanilo svoj status, da bo javnost izvedela neskaljeno resnico. Za nedeljo so bili povabljeni zastopniki vseh velikih budimpeštanskih denarnih zavodov na konferenco, da bi se posvetovali o na-daljnih korakih, ki bi se dali napraviti v interesu banke.
* Pogreb dr. Szlvaka. Pogreb poslanca dr. Emericha Szivaka, ki je bil kakor smo včeraj poročali med brzojavnimi vestmi, radi poloma banke izvršil samomor, je bil nad vse impozanten. Na grobu so govorili zastopniki odvetniške zbornice i". odvetniškega kluba.
Ljubljana in Kranjsko,
— Ob priliki slavnostne zasaditve prve lopate za zgradbo belokranjske železnice dne 23. t. m. se je zbrala v Novem Mestu mnogo-brojna družba domačih honoraciorjev in tujih dostojanstvenikov, ki so drug drugemu bogato kadili. Ze veliko preje, zlasti pa od 16. mar-
cetek gradnje, se je nastanila v novomeški o-kolici in v Beli Krajini cela vojska delavcev, ki so pršli večinoma brez vsakih sredstev iskat si dela k zgradbi belokranjske železnice. Z zgradbo se ni pričelo 16. marca in se tudi po 23. marcu še ne bo tako kmalu, ker morajo podjetniki še prej kopirati načrte in urediti druge priprave. To se bo zavleklo najmanje še dva tedna, tako da ni pričakovati, da bi se z delom vobče pričelo pred velikonočnimi prazniki. In tako so delavci še nadalje izročeni veliki bedi: brez hrane in brez strehe so prisiljeni postaviti okoli; srečni so tisti, ki dobe kje kako delo za hrano in stanovanje, — sicer pa brezplačno —. samo da jim ni treba od lakote poginiti na cesti. V Beli Krajini so ti delavci opravili v vinogradih že mnogo spomladanskega dela n Belokranjci se veselo hvalijo okolo. da še nikdar niso imeli tako cenenih delavnih moči. Naravnost čuditi se je, da še ni bilo slišati o nikakih tatvinah. Ker lačen želodec. navadno ne pozna morale, ne pozna postav. V resnici smešen pa se mora zdeti človeku akt slavnostne zasaditve prve lopate, ker ni služil, v kar je po navadi namenjen, otvoritvi dela, temveč je bil vprizorjen samo zato, da so se visoke glave klanjale in si kadile druga drugi.
— Klerikalna ljubezen do bližnjega. Iz Metlike nam pišejo: Čevljarski mojster v Metliki se je nameraval preseliti tekom meseca na Hrvaško. Dolgoval pa je usnarju Weissu 274 K. Mojster je hotel stvar popolnoma pošteno urediti, pa je šel k Weissu, da se pogodita. Pobotala sta se, da mojster plača usnarja Weissa, preden odide na Hrvaško. Med tem je šel do-tični mojster na Hrvaško, da si ogleda in najame stanovanje. Naenkrat pa je prihrumel k usnarju Weissu njegov zet župan Jutraš, nekdanji veliki liberalec in sedaj zagrizen klerikalec. Pregovoril ga je, da sta šla v čevljarno delavnico, kjer sta vse zarubila in odpeljala blaga za trikrat toliko vrednosti kolikor je bilo dolga. Poštenim Metličanom se je gnusilo to brezobzirno početje klerikalnega veljaka in takoj so se ponudili nekateri, da plačajo dolg in naj župan Jutraš in usnjar Weiss opustita ru-bežen. Ali krščanska moža sta imela v prsih kamen namesto srca in sta odpeljala čevljarju blago, češ da bo več plačal; in res je moral plačati revež namesto 274 kron 302 kroni. In zakaj sta izkazala pobožna moža tako sovraštvo do čevljarskega mojstra, zakaj je snedel usnjar Weiss svojo besedo, ik jo je bil dal čevljarskemu mojstru? Samo zategadelj, ker ne trobi čevljarski mojster v klerikalni rog. Zupan Jutraš se je ob rubenju vedel jako nekrščansko. Skakal je okolo in rjul: »Zdaj pa pomagajte temu socialnemu demokratu!« Ampak ker niso vsi Metličani Jutraši, so mu pomagali ljudje, ki nimajo katoliške morale župana JJutraša.
— Škofja Loka. Člani »Vzajemnosti« kateri so s svojimi mesečnimi prispevki že nad 3 mesece zaostali, se opozarjajo, da jih poravnajo najkasneje do 1. aprila t. I. Kdor ne plača do tega časa, ga bo smatrati za izstopivšega in izgubi svoje pravice. Prispevki se plačajo lahko vsako nedeljo dop. v društvenem lokalu v Škofji Loki. druge dni pa sodr. Dolinarju, žel. čuvaju ali pa sodr. Jenkotu v Škofji Loki.
— Škofjeloška »Vzajemnost« ima v nedeljo 31. marca ob pol 10. dop. svoj redni letni občni zbor v društvenem lokalu. Dnevni red: Poročilo predsednika; poročilo tajnika; poročilo blagajnika. Volitev novega odbora. Raznoterosti. Člani so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže.
Perutninarska razstava se otvori 30. t. m. na vrtu hotela »Union« ob 11. uri dopoldne. K otvritvi vabi tem potom odbor navljudneje vse ljubitelje malih živali, kakor tudi vse one korporacije in strokovnjake, ki se zanimajo za napredek reje vseh malih živali v naši deželi. Ker take razstave še sploh ni videla Ljubljana, zato je zanimanje za njo vsestransko.
Priporočljiv berač. Pred par dnevi se je potikal 601etni brezposelni delavec Anton Zupančič iz litijskega okraja po Spodnji Šiški in prosjačil od hiše do hiše. Med potom je prišel tudi v hišo Helene Bajda, ki pa ravno ni bila doma.
V Zupančiču se je pri tej priliki takoj vnela tatinska strast in je hotel priti do dobrega plena. Odšel je čisto mirno v sobo in zmaknil srebrno damsko uro in dolgo vratno verižico v vrednosti 55 K. Seveda možakar pri tem ni računal, da ga lahko doleti huda smola. To se je tudi zgodilo. Ko je hotel ravno pobegniti, so ga sosedje zasledovali in ujeli. Priporočljivemu beraču je sedaj preskrbljeno primerno stanovanje na sodišču, kjer ga bodo tudi poučili, kaj je pri beračenju dovoljeno in kaj ne.
Nezgoda. V nedeljo popoldne je neki hlapec iz Domžal peljal po Dunajski cesti. Kar zadene voz s tako silo ob neki cestni kamen, da je hlapec na mestu padel iz voza in zadobil na glavi več težkih poškodb.
Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri krasen spored. Pri večernih predstavah »Grob-
poldanskega sporeda. V petek specialni večer, nica živega«, krasna drama in sedem točk P°'
V soboto »Smrtna ladja«, senzacjonena sl‘ka. Drugi teden iz ser>je Iste Nielsen »Uboga Jenny«. ^
Štajersko
— Razveljavljenje konfiskacje. »Arbeiter-wille« je 9. marca prinesel podlistek pod J13' slovoin: »Dedna monarhija in psihiatrija«* Podlistek je bil skozinskoz znanstven ter se je bavil izključno samo z razmerami na Nenj' škem. Na podlagi zgodovinskih dejstev se Je v podlistku dokazal, da so tudi knezi težko prizadeti od žalostnih posledic psihopatološke dednosti. Podlistek je bil samo izvleček znan' stvenega dela prof. Strolnneierja v Jeni. .r1 pravi, da monarhija pospešuje degeneracij,0 vladajočih rodbin, ker po obstoječih monarh1' čilih hišnih zakonih ne smejo prosto sklepa*1 zakonskih zvez, sklepati jih samo smejo v ozkem krogu dinastij. Te tragedije bo konec šele takrat, kadar bo konec monarhizma. knezi potem ne bodo več vezani na svoje N' j šne zakone. — Vkljub temu, da je isti članek prinesla že prej dunajska »Arbeiter-Zeitung* in dunajski državni pravdnik ni našel v nje1’! prav nič državi nevarnega, je graški držaVj}1 pravdnik Hopler podlistek zaplenil po § ®■ (Hujskanje k sovraštvu in zaničevanju zoP®r vladno obliko). Uredništvo se je proti tej kon*1' skaciji pritožilo in res je graško deželno s°' dišče tej pritožbi tudi ugodilo. Pritožbo je 'l;a' stopal sodrug Ausobsky, konfiskacijo pa d[' žavni pravdnik pl. Hopler. Poslednji je mnenJa da nobena država ne prenese takega članka* ne da bi bila omajana v svojih temeljnih• •• Sodrug Ausobsky je to famozno in smešno ar' gumentacijo primerno raztegal sklicujoč se 118 »Arbeiter-Zeitung«. ki je isti članek prinesla' ne da bi bila s tem omajala temelje držaVej Članek se bavi z razmerami na Nemškem 11 vendar Nemčija vkljub temu, da je članek P°' natisnjen v mnogih nemških časopisih ni orna' jana v svojih temeljih... Na prokleto slab}* nogah bi morala stati naša država, če bi omajal članek, ki se bavi z razmerami —i?®' zemstva. Tako kakor se tu proglaša kriti*** nad nemško vladno obliko za hudodelstvo P?
§ 65.. bi državni pravdnik lahko ščitil tud vladno obliko Kitajcev, kajti Kitajska je za **a^ ravnotako inozemstvo kakor Nemčija. — ®°' riti se proti monarhiji sploh kot sistemu. P v zakonu ni prepovedano. — Sodišče je n?, konfiskacijo kot neutemeljeno razveljavi; ■ Konfiskacije sodišča redkokdaj razveljavi • Zato pa je tem značilnejše. da se je državn®' mu pravdniku pl. Hoplerju pripetilo že tretJ krat. da je moralo sodišče njegovo konfisK** cijo razveljaviti. Upati je, da to tega furioz nega državnega pravdnika, ki je tudi Ijublja’ skemu drž. pravništvu za vzor, nekoliko 1 pametuje. . t
— Našli so ga v gozdu obešenega. 35 1 stari čevljarski pomočnik Ivan Jager v Grade je imel s svojim očetom, v prvem okraju stan jočim čevljarskim mojstrom zaradi neke? Ijubavnega razmerja prepire. V soboto je naenkrat izginil iz hiše, zapustivši pismo, v % terem je naznanjal, da si bo končal življem '
V začetku temu sklepu niso verjeli. Ko pa ^e,e. ja v nedeljo zjutraj ni bilo domu. so postali n) govi svojci vznemirjeni. Njegova sestra je ^ t v skrbeh letela na orož postajo v Mariah-0^ in je zadevo naznanila. Šli so ga nato iskat bližnji gozd, kjer ga je sestra našla obešen^ na nekem drevesu. Komisija z okrožnim zdra. nikom je konštatirala samo smrt ter odred* ’ da so mrliča prepeljali v forezijski zavod. J ger je samomor izvršil najbrž že v soboto- .
— Živ zasut. V petek, dne 22. marca, k'r
4. ure popoldne se je zasul novoizkopani stuo nee Mihaela Koblar v Pobrežju pri Marib°^ Na dnu studenca se je nahajal delavec :IaKr(), Šerbela, doma od Št. Jakoba v Slovenskih ricah. Stene studenca so bile betonirane s ta slabim materialom, da se je v sredini od lTl|?(.a nega pritiska zemlje stena izbočila in ve» plast zemlje sc je vsula na ubogega delavca. ' sulo ga ni popolnoma, ampak imel je toliko štora, da se je stisnil v kot in je milo kli^a -0, pomoč. Klice nesrečneža je slišal blizu staj* . či vpokojeni nadsprevodnik L. Rakuša, eC letel k studencu. Po lestvi je stopil v stU'
in je hotel s slamo zadelati razpokline, iz ka se je vsula zemlja v globočino. A bilo je Pr?’stiii no, betonirane stene so zijale vedno bolj, v .‘Javi nevarnosti za življenje je moral bežati P° zopet nazaj. Telefonirali so po stavbenega- j, kovnjaka Kiffmana na sodnijo, po orožnike. |0 ; hitela je požarna hramba in kaznjenci. , ‘ivel’ se je z rešilnimi deli. Kopalo se je od je strani poševno. Do pol 12. ure ponoči se slišalo zamolklo klicanje na pomoč iz g]obc prC< j Celo noč, kljub hudemu dežju so vztrajal*- ^ nehali so šele v soboto zjutraj. Ob 8. *iri-s.,^cizo pet nadaljevali. Cel dan so se trudili rcSVv|j d0 Šele po deseti uri ponoči v soboto so P*' -nesrečneža. Šerbela je bil mrtev, sedet
na dnu studenca. Bil je zadušen. Tramovje mu je napravilo vsaj toliko prostora, da ga padajoča zemlja in kamenje ni zmečkalo. Truplo so Prepeljali v mrtvašnico. Preddelavec Anton Teršovec, polbrat ponesrečenega Šerbole, ki je bil prevzel gradnjo studenca za 500 kron, je po nesreči takoj zbežal; ker smatrajo njega za glavnega krivca, ga sodišče zasleduje.
— Poroka In promocija na smrtni postelji. V pondeljek je umrl v Gradcu vseučiliški asistent na kliniki prof. Prausnitza, dr. Maks Hu-ber, v starosti 26 let. Pred tremi tedni je z odliko absolviral svoje rigoroze in je imel biti sub auspiciis imperatoris promoviran. Naenkrat je zbolel. Pred tremi tedni je bil na bolniški postelji s svojo nevesto poročen. V pondeljek pa je bil malo časa pred svojo smrtjo promoviran.
Trst.
— Radi bi rešili potapljajočo se ladjo.
Novi strokovni tajnik nesrečne N. 1). O., ki nima niti pojma o strokovnem delu, g. Anton prandner si prizadeva na vse mogoče načine, kako bi preprečil nagli razvoj strokovne na Mednarodni podlagi se lepo razcvitajoče organizacije tržaških zidarjev. Od druge strani dela na to, kako bi spravil pod nesrečno streho N. D. O. vsaj malo število slovenskih zidarjev, da bi s tem pokazal gospodi okrog Pol. društva »Edinost« svojo velikansko zmožnost organiziranja. Tudi mi bi mu v tem slučaju naravnost čestitali, ker vemo, da so zidarji tako pametni, da se ne dajo več meni nič tebi nič iarbati od narodne gospode, katera ni zanje še nikoli nič pametnega storila. Ker je gosp. Brandner uvidel, da njegovi javni shodi ne obrodijo sadu in so med zidarji popolnoma brezuspešni, začel je študirati, kako bi na umetni način dosegel vsaj deloma svoj nanien. Dne 19. t. m. podal se je k nekemu gospodu in ga vprašal za svet. Dotični, ki je starejši od njega, radi tega tudi bolj izkušen, •n^u je rekel, da je za sedaj popolnoma nemo-g°če kaj doseči, pač pa naj se začne že sedaj s Pozitivnim delom za leto 1916., ko poteče favnokar sklenjena pogodba med delodajalci jn delavci. Ko je Brandner slišal ta nasvet in £er je videl, da z javnimi shodi ne gre, je re-dotičnetnu gospodu, da bode N. D. O. začela organizirati delovodje (kapote), ki bodo ,^e Potem skrbeli, da se bodo tudi delavci zi-