tl 9 H 7 skupnost LETNIK V JULIJ/AVGUST 79 številka 7/S GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE UDARNO POLETJE MLADINSKE DELOVNE BRIGADE »JOŽE KOVAČIČ« Medtem, ko so se mnogi mladi v poSitniških in dopustniških dneh zdolgočaseni "namakali" v morju in se prepuščali brezdelju, se je 50 mladih delavcev, dijakov in študentov iz naše občine kopalo v lastnem znoju. Znali so prisluhniti utripu in potrebam današnje družbe in se zavestno odločili, da prispevajo svoj delež k izgradnji naše samoupravne družbe, k utrjevanju bratstva in enostnosti naših narodov in narodnosti, k tovarištvu in prijateljstvu med mladimi. Brigada se kot udarna vrača z zvezne delovne akcije "Partizanski put 79" v Letenki na Fruški gori. Čestitamo! "izgrajujemo sebe in našo socialistično samoupravno domovino", pravijo brigadirji, ki letos delajo na zvezni mladinski delovni akciji "Partizanski put" v socialistični avtonomni pokrajini Vojvodini. Letošnje poletje, ki sedaj ze tone v jesen, se za marsikaterega brigadirja v brigadi Jožeta Kovačiča razlikuje od lanskega in še dveh prej le v toliko, v kolikor preživljajo akcijski čas na drugi akciji. Deset jih je začelo vlagati mladostniško energijo in delovni elan v prostovoljno izgradnjo domovine ze na Brkinih pred tremi leti, nato pa so vsako leto šli z brigado Jožeta Kovačiča drugam: v Slovenske Gorice, na Posočje in letos na Partizanski put. Vsako leto so prihajali novi - letos jih je 50 (skupaj s prej omenjenimi prekaljenimi brigadirskimi mački). Brigada Jožeta Kovačiča je za našo občino zdaj ze del vsakdana. Postopoma so se mladinci - brigadirji - uspeli organizirati v stalno brigado, saj bri-gadirstvo v občini vsaj ze dve leti ni več samo stvar poletja, ampak potreba celotne skupnosti skozi celo leto. Letošnjega aprila je takšna potreba dobila tudi organiziran izraz, saj so na lokalni mladinski delovni akciji "Kremenjek 79" mladi brigadirji ustanovili stalno mladinsko delovno brigado, ki deluje pod okriljem občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije Grosuplje. Drevo ima korenine predvsem v pripravljenosti cele občine, da mlade vključi v razvoj, da z njihovo pripravljenostjo in organiziranostjo hitreje dosega planske cilje. Toda brigadirji iz Grosupljega hočejo več, hočejo napredek cele Jugoslavije, zato za ta napredek ne čuvajo sil. Mladinske delovne akcije v Jugoslaviji so znotraj Zveze socialistične mladine Jugoslavije enotno zasnovane na temeljnih ciljih: negovanje in poglabljanje bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, utrjevanje in stalno nadgrajevanje socialistične samoupravne demokracije, ohranjevanje revolucionarnih tradicij NOB, predvsem pa zagotavljanje enakomernejšega razvoja vseh področij Jugoslavije. Tem ciljem mladinske delovne brigade uresničujejo zelo konkretno - odhajajo na delovišča po celi Jugoslaviji in na njih spletajo nepozabne prijateljske vezi. nadpovprečen delovni efekt in vsestranska ustvarjalnost na interesnem področju 0 preteklosti brigade ni treba pisati obširneje, saj smo razvoj brigadir-stva sproti spremljali. Predstavili vam želimo uspehe brigade, ki v tem Času še vedno dela na Partizanskem putu v Vojvodini. 5. avgusta so odšli tja, saj se je takrat začela tretja izmena na tej akciji in za tretjo izmeno, ki se bo zaključila 1.9., so se brigadirji odločili že februarja. Skupaj s še petimi brigadami: iz OK SSO Jastrebarsko - SR Hrvatska, OK SSO Centar Skopje - SR Makedonija, OK SSO Kruše-vac - SR Srbija, OK SSO Kanjiža in Pedinci - SAP Vojvodina, urejajo nacionalni park Letenka na FRUŠKI GORI. Točneje - delajo na cesti, ki vodi do tega parka. 0 njihovi zagnanosti ni treba preveč pisati, saj je brigadirjem stalna spremljevalka. Bržkone nas zanimajo predvsem rezultati te zagnanosti. No, dobra organizacija in delitev dela na akciji je to zagnanost ustvarila v 160 procentih gradbinske norme za dela, kakršna opravljajo pri urejanju brežin, kopanju obcestnih jarkov in planiranju cestišča. Seveda teh 160 % mnogo pomeni, toda najbrž še več pomeni to, da brigadirji znajo rezultate dela vseh brigad v naselju razumeti kot rezultat enotnih naporov. Samo za primer naj povem, da so na udarni dan vse brigade v naselju solidarno prelile en del svojega dela drugi brigadi, ki tistega dne, zaradi težkega dela ni dosegla tolikšne norme. Brigadirji so razumeli; brigada je za uspeh cele akcije opravljala taka dela, zato njeni birgadirji niso krivi, ako rezultat ni najboljši - tolikšen kot pri ostalih brigadah - torej so normo obračunali skupno. Kdo od nas ne pozna utrujenosti, ko po osmih urah dela pride domov? Najbrž si vsak izmed nas takrat vzame vsaj nekaj ur, da obnovi energijo (bodisi ob branju knjig, časopisov, poslušanju radia, obiskom kina, ali pa odleži teh nekaj ur brez da bi karkoli migal). Brigadirji na akciji obnavljajo energijo drugače: na tečajih izpopolnjujejo znanje iz fotografije, razširjajo idejno-politično znanje. skrbijo za medsebojno obveščenost o dogodkih v domovini in po svetu, organizirajo si zabavo in prenašajo kulturo narodov in narodnosti vsem drugim brigadirjem v naselju. Za vse to morajo imeti mnogo volje, znanja in iznajdljivosti ter seveda tudi ustrezno motivacijo. Za motivacijo je poskrbljeno v normativnih aktih akcije (nagrajevanje kulturnih programov, biltenov, športno-rekreativne dejavnosti, dosežkov na področju tehnične kulture ...), pri organizaciji življenja na tem planu pa brigadirjem pomagajo namestniki komandanta akcije za vsako od omenjenih dejavnosti posebaj. Kar nekaj časa ze berete o brigadirjih in pri tem veste, da so to povsem življenjski mladi ljudje, ki so pred odhodom na akcijo živeli med vami in delali skupaj z vami. Res je, brigadirji so t delali (in bodo po vrnitvi z akcije LIlBHI spet delali) v Kovinastroju, Iskri, Livarju, učili se bodo še naprej v gimnaziji Josipa Jurčiča, študirali bodo na različnih višjih in visokih šolah. Petdeset imen bi lahko napisali in vse brigadirje na ta način približali, toda bržkone je petdeset imen le preveč. V uspehe na tej akciji vodi brigado komandant Kogovšek Tone, ki je drugače sekretar Občinske konference ZSMS Grosuplje, Pri delu pa mu je "desna roka" Janša Janez, sedaj predsednik brigadne konference, sicer pa predsednik Občinske konference ZSMS Grosuplje. Interesne dejavnosti brigade neumorno koordinira Mencin Metka, članica predsedstva Občinske konference ZSMS Grosuplje, delo na trasi pa organizira Hrast Srečo, ki je tudi član predsedstva OK ZSMS. Seveda brigadirji ne bi mogli tako uspešno delati, če jim ne bi zagotovili pogojev za takšno delo. Ako Splošno gradbeno podjetje Grosuplje ne bi združilo denarja za opremo brigade in ako k temu ABC Pomurka TOZD Tabor ne bi prispevalo svojega deleža, bi imeli brigadirji mnogo težje delo. Tudi Izvršni svet skupščine občine Grosuplje ze od prvih brigadirskih korakov spodbuja takšen način organiziranja in dela mladih v občini. Vzpodbude so materialne in moralne. Za lokalno mladinsko delovno akcijo na Kremenjek 79, na kateri so se brigadirji pripravljali za Partizanski put, je Izvršni svet poleg ostalih prispeval denar, tovariš Koščak - predsednik izvršnega sveta skupščine občine in tov. Kotar Marjan - predsednik Občinske konference SZDL sta brigadirje obiskala na akciji. Zavedamo se torej, da je takšno delo mladih potrebno za celo družbo in zato jim tudi zagotavljamo pogoje, da lahko delajo. Mi rjana Križman BRIGADA RDEČEGA KRIŽA DR. PAVEL LUNAČEK - IGOR V času od 8. junija do 4. avgusta drugič letos je v naši občini delovala brigada Rdečega kriza dr. Pavel Lunaček - Igor. Med brigadirji sta bila tudi dva socialna delavca, ki sta v skladu s programom dela za enoto socialnih delavcev, v krajevni skupnosti Zagradec izvajala anketiranje občanov starih nad 65 let, da bi se ugotovilo njihovo socialno stanje ter potrebe po pomoči na domu. Kljub razdrobljenosti naselij sta nalogo izredno uspešno opravila, saj sta izvedla anketiranje 140 občanov. Le v treh primerih občanov kljub večkratnemu obisku nista našla doma. Ugotavljala sta pa tudi potrebe in zelje po oblačilih, za kar je poskrbel občinski odbor Rdečega kriza. Z veliko smisla za delo s starejšimi ljudmi, vljudnostjo in skromnostjo sta zlahka vzpostavljala kontakte in bila dobro sprejeta med občani. V sodelovanju z brigado Rdečega kriza, krajevnima skupnostma Ambrus in Zagradec, občinsko skupnostjo otroškega varstva in VVZ Grosuplje, je občinska skupnost social- Čeprav za kratek čas, so tudi malčki iz Ambrusa in Zagradca občutili vse prednosti družbenega varstva nega skrbstva dne 22. julija 1979 organizirala Ban starostnikov v Ambrusu, dne 29. julija pa v Zagradcu. Na obeh prireditvah je bila zelo dobra udeležba, saj se je srečanja udeležilo kar dve tretjini občanov starih nad 65 let. Kulturni program so pripravili varovanci brigadnega otroškega vrtca, šolska mladina iz Ambrusa in Zagradca ter brigadirji. Poskrbljeno je bilo tudi za pogostitev starostnikov in nastopajočih ter za veselo razpoloženje ob zvokih harmonike. Razpoloženje starostnikov je bilo na obeh prireditvah enkratno. K temu so zlasti veliko prispevali brigadirji, ki so se dobro vključili mednje, z njimi prijetno pokramljali, zapeli in zaplesali. Vsi so bili nad srečanjem zelo navdušeni ter izrazili zeljo, da bi bila takšna ali podobna srečanja še večkrat. Tudi za može in žene je bil ta dan praznik i PROSLAVA DOLENJSKIH OBČIN NA KREMENJAKU V počastitev praznika Vstaje slovenskega naroda, 60. letnice KPJ - ZKJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov, so občinski odbori ZZB NOV Grosuplje, Novo mesto in Trebnje na Kremenjaku v dneh 21. in 22. julija odkrili spominsko taborišče borcev II. grupe odredov, v Srebotnicah spominske plošče 9 padlim borcem Dolenjskega odreda, na Gornjem Podšumberku pa spomenik narodnim herojem Milanu Ša-ranovidu, Predragu Jevtiču in Ivanu Kaučiču. Ta politična manifestacija je povezana z obelezitvijo dogodkov NOV v teh krajih, saj je Kremenjak znan po ustanovitvi I. slovenske brigade II. grupe odredov, ustanovljene 2. aprila 1942. Kraj Kremenjak je bil eden izmed prvih območij, ki je v letu 1941 sprejel prve oborožene borce NOV, kjer se je 15. 12. 1941 formiral iz borcev Mokronoške in Stiške čete ter čete iz Pugleda II. štajerski bataljon, kateremu je poveljeval španski borec Franc Rozman - Stane, njegov namestnik pa je bil Peter Stante - Skala. Za političnega komisarja je bil imenovan Dušan Kveder - Tomaž. V okviru centralne proslave sta bili podeljeni tudi domicilna listina dolenjskih obSin XV. diviziji in domicilna listina občine Trebnje II. grupi odredov. Spomenik je izdelan po zasnovi arhitekta Leskovšek Aleksand-raj predstavlja pa ograjo v obliki vodnjaka^ iz katerega sredine klijejo tri granitne skale kot simbol bratstva in enotnosti in izražajo like treh padlih narodnih herojev. Na Kremenjaku 1942 VELJAVNOST POTNE LISTINE ODSLEJ 5 LET Novi zakon o potnih listinah državljanov Socialistične federativne republike Jugoslavije prinaša nekatere novosti. Rok veljavnosti potne listine je od dosedanjih dveh let podaljšan na pet let in se lahko podaljša še za pet let, vendar skupni rok veljavnosti ne sme presegati desetih let. Občani, ki ze imajo potno listino, jo lahko po preteku njene veljavnosti podaljšajo za pet let oz. do izteka desetletnega roka, ali pa zaprositi za novo potno listino. UGODNOST ZA VOJAŠKE OBVEZNIKE Vojaški obvezniki, ki še niso dopolnili 35 let starosti, bodo za pridobitev oz. podaljšanje potne listine po novem zakonu imeli nekaj manj poti, ker jim ni veš potrebno predložiti dovoljenja pristojnega upravnega organa za ljudsko obrambo. Zato pa bodo morali ob vložitvi zahtevka za izdajo ali podaljšanje potne listine dokazati z vojaško knjižico, da so izpolnili vojaško obveznost ali so le-te oproščeni. Le vojaški obvezniki-naborniki (regruti) morajo še vedno predložiti dovoljenje oddelka za Ljudsko obrambo skupščine občine. KDO JE KDO ? Predsedniki svetov krajevnih skupnosti AMBRUS Godec Stane DOB Čebular Anton GROSUPLJE Gaberšček Alojz ILOVA GORA Godec Fani IVANČNA GORICA Kastelic Franc KRKA Mišmaš Stane METNAJ ČOZ Franc MLAČEVO Deržek Stane MULJAVA Kutnar Florjan PODTABOR Štibernik Janez POLICA Vidic Jože PONIKVE Kastelic Franc RAČNA Bahovec Stane SP. SLIVNICA Vovk Jože STIČNA Ljubič Alojz STARO APNO Ponikvar Slavko ŠMARJE SAP Jerovšek Slavko ŠENTVID PRI STIČNI Ložar Franc TEMENICA Fajdiga Franc VIDEM DOBREPOLJE Lendero Tomaž VIŠNJA GORA Petrič Marjan ZAGRADEC Miklič Stane ŽALNA Hribar Jože OTROŠKI POTNI LISTI SAMO ZA 2 LETI Če želi dobiti samostojno potno listino otrok, ki še ni dopolnil 14 let starosti, mora zanj vložiti zahtevek eden izmed staršev v soglasju z drugim rodi teljem. Veljavnost potne listine za otroka je dve leti in je ni možno podaljšati paš pa je možna zamenjava. V takem primeru je obvezno treba predložiti nove foto grafij e otroka. DELO ZBOROV SKUPŠČINE V PRIHODNJEM MESECU Po počitniškem premoru bodo zbori skupščine občine nadaljevali s svojo razširjeno dejavnostjo, saj bosta v mesecu septembru predvidoma dve seji zborov. Na prvi seji 12.9.1979 bi obravnavali predvidoma: - Smernice o pripravi družbenega plana za obdobje 1981 - 1985 - Analizo razvojnih možnosti v občini - Analizo o gospodarjenju organizacij združenega dela v I. polletju 1979 - Poročila komunalnih delovnih organizacij za leto 1978 in programi del za leto 1979 z letnim planom vzdrževanja in modernizacije objektov komunalne rabe ter modernizacije in izgradnje javnih prometnih površin - Poročilo o izvrševanju proračuna občine za I. polletje 1979 - Odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč - Odlok o ustanovitvi, organizaciji in nalogah občinskega centra za OJOA - Odlok o zaključnem računu proračuna občine za leto 1978 - Odlok o sprejetju zazidalnega načrta "Za gasilnim domom" v Grosupljem - Odlok o odpravi odloka o prispevkih za financiranje razvoja PTT prometa v Območni SIS za PTT promet Ljubljana - Soglasje k predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka k srednjeročnemu programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1976-1980 - Izvolitev sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani. Zbor krajevnih skupnosti pa še - Poročilo odbora o razdelitvi sredstev za krajevne skupnosti. Na drugi seji predvidoma 26. septembra pa bi delegati zborov skupščine obravnavali: - Delegatski in skupščinski sistem a) analiza delegatskega in skupščinskega sistema v občini b) uresničevanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov v SR Sloveniji c) delo delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ - Poslovnik o delu skupščine občine - Odlok o družbenih svetih družbenopolitične skupnosti in upravnih družbenih svetih - Odlok o izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje - Odlok o organizaciji občinskih upravnih orga-nov - Predlog podelitve priznanj in nagrad "Louisa Adamiča" GOSPODARJENJE V PRVEM POLLETJU 1979 Podatki, ki jih je zbrala analitsko planska služba skupščine občine, ki so sicer še predhodni in nepopolni, kažejo, da je bilo gospodarjenje v prvih šestih mesecih letošnjega leta uspešno. Zelo pomembna je ugotovitev, da nobena temeljna organizacija združenega dela v občini ne izkazuje izgube. Celotni pri- hodek se je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta povečal za 35 %, doseženi dohodek za 44 %, čisti dohodek za 45 %, del čistega dohodka, ki so ga TOZD namenile za osebne dohodke se je v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta povečal za 52 %, del čistega dohodka, ki je razporejen v poslovni sklad pa je večji za 28 %. S podatkov, ki jih je objavilo Delo z dne 14/8-1979 je razvidno, da se je celotni prihodek Slovenskega gospodarstva povečal za 28 %, doseženi dohodek za 32 % in čisti dohodek za 34 %. Prvi podatki torej kažejo ugodnejše rezultate gospodarstva v občini v primerj avi z republiškim povprečjem. Kljub takim rezultatom je zaskrbljujoče dejstvo, da je bil porast čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke, znatno višji kot porast celotnega prihodka, doseženega dohodka in čistega dohodka. TOZD, ki v prvem polletju niso spoštovale določil resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letošnjem letu, bodo morale vsaj do konca leta rast osebnih dohodkov vskladiti z resolucijo, kar pomeni, da bo moral indeks rasti sredstev, namenjenih za osebne dohodke, zaostajati za indeksom rasti celotnega prihodka in doseženega dohodka. POVPREČNI OSEBNI DOHODKI V OBČINI V mesecu aprilu letošnjega leta je znašal izplačani povprečni čisti osebni dohodek v občini 6.666.- din. V gospodarstvu je znašal povprečni čisti osebni dohodek 6.563 din, v negospodarstvu, kjer je kvalifikacijska struktura zaposlenih nekaj višja, pa 7.371 din. Povprečni osebni dohodek delavcev, zaposlenih v matičnih delovnih organizacijah je znašal 6.718 din, delavcev v obratih delovnih organizacij, ki imajo sedež izven občine pa 5.093 din. V gospodarstvu je znašal najvišji povprečni osebnih dohodek 9.052 din v delovni skupnosti skupnih služb SGP GROSUPLJE, 8.977 din v Avtoprevozu Ivančna gorica, 8.334 din v delovni skupnosti skupnih služb v DO LIVAR Ivančna gorica. Najnižji povprečni osebni dohodek v TOZD s področja gospodarstva je bil v mesecu aprilu v Rašici - TOZD Konfekcija Vltava Šentvid pri Stični, in sicer le 3.822 din. DELA PRI IZGRADNJI GASILSKEGA CENTRA SO V POLNEM TEKU Kot je znano je skupščina SIS za varstvo pred požarom ocenila protipožarno varnost ter na podlagi te ocene odločila, da kot investitor pristopi, k izgradnji prostorov občinskega gasilskega centra Grosuplje. V isti zgradbi bodo dobili prostore tudi občinski štab TO, civilna zaščita, občinska gasilska zveza Grosuplje in gasilsko društvo Grosuplje. Investitorji oz. soinvestitorji so morali skupaj zagotoviti za to investicijo 17.500.000 din. Dela, ki jih izvaja SGP Grosuplje so že nekaj časa v polnem teku in bi po predvidevanjih morala biti zaključena do 1. maja prihodnjega leta. IZBRAN JE IDEJNI PROJEKT ZA BLAGOVNICO V GROSUPLJEM Na razpis trgovskega podjetja Tabor Grosuplje za izdelavo idejnega projekta za gradnjo blagovnice v Grosupljem sta se odzvala le Projektivni atelje SGP Grosuplje ter lnterexport Ljubljana, TOZD Projektiva. Projektivni atelje Ljubljana, ki je z deli sicer začel pa projekta niti v prvotno razpisanem niti v podaljšanem roku ni predložil. Komisija za oceno projektov, ki jo je z vrst strokovnjakov s tega področja imenovala DO Tabor Grosuplje, je izbrala kot boljši projekt idejni projekt SGP Grosuplje. Izbiro projekta bo moral potrditi še pristojni organ DO, to je delavski svet. Upajmo, da se bo delavski svet o predlogu v kratkem času odločil, saj bo pot do glavnega projekta in do začetka del še precej dolga. lesnizia. TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA SPLOŠNO MIZARSTVO B.O. GROSUPLJE. Cesta na Krko 38 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA Vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: 1. za vzdrževalna dela a) KI/ ELEKTR0MEHAN1K - pogoj: 1 lati dzlovnik izkuA&nj Nudimo družim, ko stanovanj e.. b) KI/ STROJNI KLJUČAVNIČAR - pogoj: 2 ledi delovnik iz kužen j. 2. za opravljanje mizarskih del : VEČ KV MIZARJEl/ 3. za izučitev mizarske obrti: VEČ KANDIDATOV, ki. 6e lahko izučijo poklica POHIŠTVENI MIZAR, če 60 uipežno zaključili S nazfiedov osnovne žole, ali pa poklica LESNI DELAVEC, če 60 uApežno zaključili v6aj 6 naznedov o6novne 6ole. Interesente vabimo, da se oglasijo osebno ali dajo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov v 15 dneh po objavi. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 5 dneh po sklepu pristojnega organa! SREDSTVA OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI ZA NAŠE OBMOČJE Po sprejetem planu Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava za letošnje leto je predvidenih za našo občino 2.000.000 din za čistilne naprave in 4.000.000 din za vodooskrbo. To so namenska sredstva brez vračiIne obveznosti in se v primeru iskanja kreditov obravnavajo kot lastna sredstva. TRGOVSKO PODJETJE "GUMA" BO GRADILO Trgovsko podjetje "Guma" Grosuplje je pridobilo v industrijski coni v Grosupljem zemljišče, na katerem namerava zgraditi poslovno skladiščni objekt v izmeri 24,50 x 126 m, vratarnico v izmeri 4 x 6 m in trafo postajo. Na podlagi izdanega lokacijskega dovoljenja z dne 24/5-1979 investitor že nadaljuje s postopkom za pridobitev ustrezne tehnične dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja. Predračunska vrednost gradnje znaša 14,500.000 din. IZKORIŠČANJE PESKOKOPOV Izmed organizacij, ki izkoriščajo peskokope na območju občine Grosuplje, je do sedaj le Obrtno komunalno podjetje Universal Ivančna gorica pridobilo potrebna dovoljenja za izkoriščanje peskokopa, ki jih investitorjem nalaga zakon o rudarstvu. Tako si je ta delovna organizacija dne 11/5-1979 na podlagi revidiranega rudarskega projekta pridobivanja peska in vseh potrebnih soglasij pridobila dovoljenje za pridobivanje peska, nadaljuje pa tudi s postopkom za pridobitev dovoljenja za izvajanje del, ki je prav tako potrebno po zakonu o rudarstvu. VPRAŠANJA NAŠIH BRALCEV Prejeli smo pismo našega bralca, ki nam piše : Spoštovano uredništvo! Ze v mesecu aprilu letos sem naročil nekaj ton premoga pri DO TABOR Grosuplje, vendar ga doslej še nisem dobil. Zanima me, kako je v naši občini zagotovljena preskrba s kurivom. Tovariški pozdrav! Franc Mostar, Grosuplje Pismo smo posredovali ABC Pomurka DO TABOR Grosuplje in prejeli naslednji odgovor: S ČIM SE BOMO GRELI ? Vedno večja poraba energije povzroča velike težave, še zlasti s preskrbo premoga, ki je v letošnjem letu zelo kritična, zlasti za individualnega po- trosnikai teh pa je vedno vec, ker je kurjava s kurilnim oljem in električno e-nergijo se dražja. . 00 TAB0R Grosuplje, "TOZD MALOPRODAJA" je dosedaj dobivala kvalitetni premog iz rudnika Banovici, delno pa tudi lignit iz rudnika Velenje. Ker pa je rudnik Banovici prekinil dobavo za domači trg, večina premoga namreč izvažajo, smo pričeli naročati manj kvalitetni premog in zaradi večjih prevoznih stroškov tudi dražji iz rudnika Mostar, suseni lignit iz Kosova in lignit iz Velenja, delno pa tudi iz rudnika Kanižarica, ki pa zaradi pomanjkanja delovne sile obratuje z zmanjšano zmogljivostjo. Dobavitelji zagotavljajo, da bomo v mesecih september, oktober, november in december poslali zadovoljive količine manjkajočega premoga in tako črtali olg spisek kupcev, ki se vleče ze iz spomladanskih mesecev (samo v trgovini Oprema Grosuplje je naročenih 1300 ton). Dobava kurilnega olja za enkrat še poteka normalno, pričakujemo pa večje povpraševanje, ko se bodo prižgale peči v prvih jesenskih dneh. UREDNIŠTVO NAŠE SKUPNOSTI PROSI BRALCE, DA MU POSREDUJEJO VPRAŠANJA, NA KATERA NALETIJO PRI SVOJEM VSAKODNEVNEM DELU, VPRAŠANJA BOMO POSREDOVALI PRISTOJNIM SLUŽBAM IN DELOVNIM ORGANIZACIJAM TER ODGOVORE SPROTI OBJAVLJALI V RUBRIKI " VPRAŠANJA NAŠIH BRALCEV ", KI JO NA NOVO ODPIRAMO V NAŠEM GLASILU, ASFALTNA POVEZAVA AVTOCESTE Z RADOHOVO VASJO Na podlagi sprejetega srednjeročnega plana vzdrževanja in izvajanja magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976 - 1980 je Republiška skupnost za ceste, kot investitor, zagotovila sredstva za asfaltiranje ceste Radohova vas - Bič v dolžini 1650 m in širini 5,5 m in 2 x 0,5 m bankine. Dela je izvajalo Cestno podjetje Ljubljana in jih tudi v sorazmerno kratkem roku končalo. Celotna ureditev ceste in asfaltiranje je stalo 5,^00.000 din. Zaradi nerazumevanja nekaterih občanov, ki živijo ob poteku te ceste, odsek ceste št. 365 ni asfaltiran v celoti. Del trase v dolžini cca 100 m je ostal neasfalti ran, ker ni bilo dobljeno ustrezno soglasje lastnika zemljišča ob cesti. V skladu z izvajanjem srednjeročnega programa modernizacije republiških cest, bodo v letošnjem letu pričeta in dokončana dela tudi na cesti Mlačevo -Račna in Gabrovčec - Marinča vas. RAZGRNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA OB GROSUPELJŠČICI Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je na seji dne 12. julija 1979 sprejel sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta ob Grosupelj-ščici. Zazidalni načrt je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana. Pozidava predvideva stanovanjske bloke s pripadajočimi lokali in garažami. Bloki so grupirani v tri skupine G-l, G-2 in G-3. Blok G-1 ima pet lamel; dve s po 15 stanovanji in tri s po 13 stanovanji, skupaj torej 69 stanovanj. Blok G-2 ima pet lamel; dve s po 13 stanovanji, dve s po 15 stanovanji in eno z 10 stanovanji, skupno 66 stanovanj. Blok G~3 pa ima tri lamele; dve s po 13 in eno z 10 stanovanji. Skupna stanovanjska površina znaša 15.066 m2, od tega lokali 1.158 m2, garaže pa 650 m2. Kompleks zazidalnega načrta je komunalno opremljen. Na celotnem območju zazidalnega načrta je 205 parkirnih prostorov. Zgrajeno bo tudi zaklonišče za zaklanjanje 300 oseb. Zazidalni načrt je bil javno razgrnjen 30 dni od dneva objave sklepa v Uradnem listu, to je do 26.8.1979. Predloge in pripombe je sprejemal oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine, kjer je bil zazidalni načrt tudi na vpogled. ČISTILNA NAPRAVA IN ZBIRNI KANALI - IVANČNA GORICA - STIČNA Odplake iz obratov delovnih organizacij - po oceni Hidroinženiringa so v onesnaževanju potokov 68 % udeleženi prašičereja Stična, mesarija Stična in mlekarna Stična, ostala industrija in prebivalci pa z 32 i - so potoke na področju Ivančna gorica - Stična spremenile v odprte kanale in uničile vse življenje v njih. Ogrožena je tudi reka Krka in to že pri svojem izviru. To stanje se da sanirati le z izgradnjo čistilne naprave in sistema zbirnih kanalov, ki bodo prevzeli današnjo funkcijo stiškega in višenjskega potoka. Zaradi takega nevzdržnega stanja je SOb Grosuplje uvrstila gradnjo čistilne naprave med prioritetne gradnje v občini . Izgradnja ČN in zbirnih kanalov je pogoj za nadaljnji razvoj Ivančne gorice in Stične. Vse investicije - v stanovanjske ali industrijske objekte, prosvetne ali zdravstvene - so neposredno odvisne od izgradnje ČN in zbirnih kanalov. Tudi začetek gradnje šolskega centra Ivančna gorica - Stična je vprašljiv, če priprave na gradnjo - poleg drugega tudi podpis samoupravnega sporazuma o sovlaganju v ČN in zbirne kanale - ne bodo pravočasno zaključene. Na podlagi idejnega projekta za ČN Ivančna gorica (Hidroinženiring Ljubljana) in cen za 1979 je bila skupna investicijska vrednost ocenjena na cca 40.000.000,00 din. Za pokritje te predračunske vsote bi pod ugodnimi pogoji pri Ljubljanski banki (na 15 let in 4 % obresti) najeli cca 29.000.000,00 din kredita. Za najetje kredita pa so potrebna lastna sredstva v višini 11.000.000,00 din, od tega bi morali zbrati po Samoupravnem sporazumu o sovlaganju 5-900.000,00 din. Kot investitor nastopa Komunalna skupnost Grosuplje in prispeva 5.000.000,00 din lastnih sredstev v deležu za najetje kredita. Akcija za podpis Samoupravnega sporazuma o sovlaganju v ČN, je stekla v februarju letos in sta jo vodila Krajevna skupnost Ivančna gorica in gradbeni odbor. Samoupravni sporazum, ki predvideva za sovlagatelje investicijsko vlaganje in vračilo anuitet - kriterij delitve je predvsem onesnaževanje - je bi 1 prezenti-ran predstavnikom bodočih sovlagateljev in predstavnikom SOb Grosuplje ter družbenopolitičnih organizacij na dveh sestankih z namenom, da bo podpisovanje oz. sprejem sporazuma po predhodni obravnavi v delovnih organizacijah, kar najbolje uspelo. Do sedaj je Samoupravni sporazum podpisalo od predvidenih 22 sovlagateljev le 7 sovlagateljev in Komunalna skupnost Grosuplje. Organizacije, ki Samoupravnega sporazuma niso podpisale, se postavljajo s svojimi izgovori v dokaj čudno luč, zlasti še, če upoštevamo umazanost voda in s tem ogroženost vsega živega na tem območju. Varstvo okolja naj ne bo več samo fraza, ki je trenutno v modi, temveč obveza vsake organizacije, vsakega občana ! Komunalna skupnost Grosuplje brez podpisanega Samoupravnega sporazuma o sovlaganju ne more vložiti na Ljubljanski banki vloge za najetje kredita, zato je nujno, da sporazum podpišejo do konca letošnjega avgusta tudi organizacije, ki ga do sedaj še niso podpisale. Poročilo o podpisovanju Samoupravnega sporazuma sta obravnavala tudi Izvršni odbor Komunalne skupnosti in Izvršni svet SOb Grosuplje in priporočila vsem organizacijam, ki Samoupravnega sporazuma o sovlaganju v čistilno napravo še niso podpisale, naj to storijo čimpreje. ZAČETEK GRADNJE VVZ V GROSUPLJEM Splošno gradbeno podjetje Grosuplje je pričelo z gradnjo novega Vzgojno varstvenega zavoda v Grosupljem. Izkopana je že gradbena jama za zaklonišče, postavljena temeljna plošča in opaži za stene zaklonišča. Predračunska vrednost objekta znaša 25.902 din in bo zgrajen predvidoma do julija 1980. V novem vzgojno varstvenem zavodu bo prostor za 152 predšolskih otrok in sicer 36 dojenčkov v starosti 8-24 mesecev ter 116 otrok v starosti od 2 - 7 let. Te zmogljivosti so v skladu s predvidevanji srednjeročnega plana Skupnosti otroškega varstva Grosuplje do leta 1980. Vzgojno varstveni zavod bo zgrajen s sredstvi zbranimi s samoprispevkov krajanov Krajevne skupnosti Grosuplje, s sredstvi Skup-noti otroškega varstva Grosuplje in delno s kreditom Ljubljanske banke. PRIČET POSTOPEK ZA IZGRADNJO ŠOLSKEGA CENTRA Skladno s sprejetim zazidalnim načrtom za šolski center med Ivančno gorico in Stično, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije in sprejela Skupščina občine Grosuplje v juniju 1979, bo potekala izgradnja tega centra v dveh fazah. Za izgradnjo prve faze šolskega centra je oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve SO Grosuplje izdal lokacijsko dovoljenje dne 9/7-1979. Prva faza izgradnje šolskega centra obsega večnamenski prostor, na katerega se navezujejo knjižnica in velika predavalnica, okrog njih nanizane učilnice, kuhinja in telovadnica. Investitor izgradnje šolskega centra je Občinska izobraževalna skupnost. GRADNJA OBVOZNICE MRZLE NJIVE V GROSUPLJEM - ZUPANČIČEVA CESTA Obvoznica Mrzle njive bo služila kot cestna povezava Taborske ceste s Cesto na Krko v Grosupljem ter za dostop na dovozne ceste k stanovanjskim conam in za dostop do posameznih hiš ob obvoznici sami. Cesta bo v veliki meri razbremenila gostoto prometa v centru naselja. Predračunska vrednost gradnje obvoznice Mrzle njive znaša 2.940.000 din, za kar je bila sklenjena pogodba z izvajalcem del - Komunalnim podjetjem Grosuplje. PRESTAVITEV DELA TRUBARJEVE CESTE Z lokacijsko dokumentacijo za lokacijo novega vzgojno varstvenega zavoda je bilo predvideno, da se del Trubarjeve ceste prestavi zaradi pridobitve večjih zelenih površin za vzgojno varstveni zavod. Ta del Trubarjeve ceste je bil tudi prometno zelo neustrezen in nevaren, saj je bilo cestišče preozko in nepregledno . Predračunska vrednost je 959.000 din. Izvajalec del bo Komunalno podjetje Grosuplje, s katerim je bila sklenjena pogodba. Investitor omenjenih del je Samoupravna enota Komunalne skupnosti občine Grosuplje za upravljanje s stavbnim zemlj iščem. PRESTAVITEV ADAMIČEVE CESTE V GROSUPLJEM Obstoječa Adamičeva cesta na odseku Brvace - center Grosupljega je ozka, povečini brez hodnika za pešce , s slabimi prometnimi označbami, avtobusna postajališča izven cestišča niso zgrajena, zato avtobusi ustavljajo kar na cestišču, kljub slabi preglednosti. Porast prometa in skrb za večjo varnost udeležencev v prometu pa sta v tem delu naselja narekovala izboljšanje prometne mreže. Predračunska vrednost postavitve Adamičeve ceste z ureditvijo križišč in rekonstrukcijo Taborske, Kadunčeve in ceste pod Gozdom III znaša 4.880.000 din, za kar je bila sklenjena pogodba z i-zvajalcem - Cestnim podjetjem Ljubljana. Investitor je Komunalna skupnost občine Grosuplje, ki je zagotovila potrebna sredstva. Poleg omenjene vrednosti investicije pa so potrebna še dodatna dela kot prestavitev telefonskega omrežja, elektro omrežja, kanalizacije, katerih vrednost še ni dokončno znana in za katera mora investitor še proučiti vire financiranja. NIKAR TAKO ! Železniška postaja Grosuplje ugotavlja, da delavci, zaposleni v delovnih organizacijah onkraj železniške postaje (Skladišče Tabor, SGP - TOZD Kovin-sko-lesni obrati in Uniš) skrajšajo pot za prihod na delo in domov preko železniških tirov železniške postaje. Čeprav je tu gost osebni in tovorni promet, hoja preko tirov pa je strogo prepovedana, se delavci očitno ne zavedajo, kako hudo so ogrožena njihova življenja in kako težke so posledice takih nezgod. Ali je tistih nekaj pridobljenih minut res vrednih več kot lastno življenje, kot srečna družina in zdrav delavec v kolektivu? Opozorilna tabla, da je prehod čez železniške tire prepovedan, je izginila. Vsekakor je vredno postaviti drugo ter poiskati brezvestneža, ki bi jo spet poskušal odstraniti. Ta prispevek pa naj bo opozorilo in spodbuda hkrati samoupravnim organom prizadetih delovnih organizacij, da bodo bolj poskrbeli za varnost svojih delavcev tudi na poti na delo in z dela. 7, JULIJ - KS SPODNJA SLIVNICA - IN PADALE SO BOMBE Vajo v akciji SZDL "Nič nas ne sme presenetiti", s predpostavko "Prvi dan vojnega stanja" je komite za SLO in DS pri KS opravil vajo, v kateri so delovale vse strukture Ljudskega odpora. Komite za SLO in DS se je na pozive kurirjev sestal že v 30 minutah po odhodu kurirjev in proučil namišljeno vojno situacijo. Člani komiteja, odgovorni za posamezne dejavnosti so takoj pristopili k izvajanju nalog po obrambnem načrtu. Enota NZ je takoj zavarovala važne objekte in razposlala patrulje za odkrivanje diverzantov, prehrambeni artikli so bili iz trgovine namišljeno evakuirani, uvedeno je bilo varstvo za otroke in socialno ogrožene občane, ki so odvisni od tuje pomoči, občanom pa so bili razdeljeni letaki, ki so jih seznanili o nastali situaciji. Štab za CZ se je sestal in proučil možnost bombnega napada. Sprejel je sklep o aktiviranju protipožarne enote in enote prve pomoči. Komite za SLO in DS pa je uvedel dežurstvo pri alarmnih napravah. Oblačno sobotno jutro - 7. julija - je kljub turobnosti hitro pregnalo zaspanost in do osme ure, ko se je začel namišljeni bombni napad na vas, so bile vse enote že dobro pripravljene. Nekaj minut po znaku sirene, ki je označeval konec bombnega napada, so enote CZ že začele s svojim delom. Protipožarna enota je takoj začela z gašenjem požara na gospodarskem poslopju in reševanjem poškodovanih v porušeni stavbi. Ponesrečence je prevzela enota prve pomoči, jih obvezala in oddala v skrito reševalno postajo. Enota NZ je v tem času vzpostavila red, zavarovala poškodovane objekte in skrbela za nemoteno delo enot pri reševanju prebivalstva. Vaja enot CZ se je v slabe pol ure uspešno končala, čeprav je bilo med samim delom enot tudi nekaj spodrsljajev. Pripadniki enot so dokazali, da znajo uporabljati sredstva za gašenje požarov, da spretno sučejo povoje pri obvezovanju ponesrečencev in da obvladajo uporabo nosil. Iz porušenega poslopja je treba rešiti poškodovance Protipožarna enota CZ pri delu in jim nuditi prvo pomoč. Jože Vovk PRAZNOVANJE V KS SPODNJA SLIVNICA Dan 7. julij je za KS Spodnja Slivnica krajevni prazniks ki nas spominja na mračne julijske dni 1942. leta3 ko je italijanski okupator požgal vas3 prebivalstvo pa se je moralo pred njegovim divjanjem umakniti v bližnje gozdove Zavrha, Podloma in Lipljen. Slavje je bilo v Podlomu, kot spomin na ubitega partizana jeseni 1942, katerega so se udeležili predstavniki občine in občinskih družbenopolitičnih organizacij, preživeli borci NOB iz vasi in bližnje okolice in veliko drugih občanov. Slavnostni govornik Petrič Tone se je v svojem govoru spomnil na priprave za oboroženo vstajo v letu 1941, kakor tudi delež vasi v času NOB in povojne socialistične preobrazbe in graditve današnjega družbenega reda. Po proslavi je sledilo tovariško srečanje udeležencev, ki se je zavleklo do poznega popoldneva in k temu je pripomoglo tudi sonce, ki je pregnalo oblake in s tem prispevalo na samo vzdušje praznika. Jože Vovk NOV REFERENDUM ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA V KRAJEVNI SKUPNOSTI ZAGRADEC IN AMBRUS Skupščina krajevne skupnosti Zagradec je na seji dne 1/6-1979 sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Volilni upravičenci bodo na referendumu dne 2. septembra glasovali neposredno in tajno o uvedbi in porabi zbranih sredstev, ki se bodo po programu del sprejetem po svetu krajevne skupnosti, uporabila 70 % za sofinanciranje izgradnje šolskega centra Ivančna gorica - Stična, preostali znesek sredstev pa bodo uporabili za sofinanciranje komunalnih del v naseljih krajevne skupnosti. Tudi v krajevni skupnosti Ambrus se pripravljajo za razpis referenduma. Kakor v krajevni skupnosti Zagradec, tako bodo tudi v KS Ambrus zbrana sredstva samoprispevka uporabili za sofinanciranje izgradnje šolskega centra Ivančna gorica - Stična, ostala sredstva pa namenili za kritje stroškov komunalnih del. DELA NA ŠOLSKEM OBJEKTU V DOBREPOLJU DOBRO NAPREDUJEJO Gradnja nove osnovne šole v Dobrepolju poteka kljub nekaterim težavam dobro in kaže, da bo objekt dokončan v predvidenem roku. Izvajalec gradbenih del je Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, ki je v dosedanjem delu pokazalo veliko razumevanje in vsa prizadevanja, da se gradnja konča in objekt da v uporabo do praznovanja letošnjega občinskega praznika. Takrat naj bi bila v novih šolskih prostorih slavnostna seja Skupščine občine Grosuplje. Izvajalec ostalih del je Marles iz Maribora s svojimi kooperanti. Omenjene težave, kot so pomanjkljivosti projekta, kratek rok gradnje in prepočasno vskla-jevanje med kooperanti niso takega značaja, da bi gradnjo podaljševale. Nedvomno bo dograditev novega šolskega objekta pomemben uspeh občanov in delavcev naše občine, in trenutek za začetek pripravijalnih del Izobraževalnega centra v Ivančni gorici - Stični. RAZSTAVA PLEMENSKE ŽIVINE V TEMENICI Dne 12/8-1979 so v Temenici organizirali razstavo plemenske živine. Rejci so razstavili dvanajst plemenskih krav in enajst plemenskih kobil3 ki jih je ocenila komisija v sestavi: Marolt Metod, ing. arh.; Zorc Ivan, vet. teh.; Fuchs Rozalija, dr.vet.med. in podelila po tri nagrade Krajevne skupnosti Temenica rejcem najboljših plemenskih krav: 1. GROZNIK Karlu; 2. OKOREN Antonu; 3. HRIBAR Antonu in plemenskih kobil: 1. GRABLJEVEC Albinu; 2. ZUPANČIČ Milanu; 3. VERBIČ Jožetu ter posebno nagrado Živinorejske poslovne skupnosti krajanu FAJDIGA Francu za sodobno urejeno živinorejsko proizvodnjo. Člani komisije so bili soglasno mnenja, da je razstava plemenske živine sicer uspela, da je ideja o razstavi živine dobra in hvale vredna, da pa bi bilo v bodoče nujno v organizacijski komite vključiti strokovnjake iz Kmetijskega zavoda Slovenije, ker bi bila potem odbira živali za razstavo bolj sistematična. POSNEMANJA VREDNO Že v lanskem šolskem letu je osnovna šola Grosuplje pristopila k akciji za brezplačne učbenike. Učenci so pustili učbenike v šoli in za nove plačali 25 % njihove vrednosti. Šolske potrebščine pa so lahko pred začetkom pouka kupili v šoli. Z zbranim denarjem in s prispevkom občinske izobraževalne skupnosti je šola dopolnila zbirko učbenikov, ki jih je v začetku šolskega leta posodila učencem. Akcijo smo letos nadaljevali. Učenci so plačal? le 10 % od vrednosti učbenikov. Prodajo šolskih potrebščin je šola organizirala v sodelovanju s trgovskim podjetjem Tabor 13- avgusta v šoli Šmarje, od 16. do 18. avgusta pa v avli nove šole Grosuplje. Učitelji so ob koncu šolskega leta pripravili seznam vseh šolskih potrebščin za posamezne razrede. Trgovsko podjetje Tabor pa je pripravilo enotne pakete, da je prodaja potekala hitreje in staršem ni bilo potrebno ugibati, kaj njihov otrok potrebuje. Na istem mestu so lahko kupili vse in tako jim je bila prihranjena pot iz knjigarne v knjigarno. Rezultati prodaje so pokazali, da je tak način preskrbe z učbeniki in šolskimi potrebščinami uspešen, saj se ga je poslužila velika večina staršev. Akcijo bomo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V MOTO KROSU Dolina pod Kalom bo 2. septembra spet gostiteljica najboljših tekmovalcev v moto krosu. Za državno prvenstvo v moto krosu v razredu 250 cm3 se bodo 2. septembra pomerili tekmovalci 1. in II. lige. Dan popreje pa bo v organizaciji AMD Šentvid republiško prvenstvo v moto krosu v razredu 50 in 250 cm3. Prav gotovo je za našo občino to dogodek, ki si ga je vredno ogledati. " PO ULICAH GROSUPLJA " V počastitev 60-letnice KPJ, revolucionarnih sindikatov in SKOJ ter praznika občine Grosuplje, bo 1. in 2. septembra V. medklubska kolesarska dirka "Po ulicah Grosuplja" Organizator prireditve je Kolesarsko društvo Grosuplje, pokrovitelj pa Skupščina občine Grosuplje. Pričakujejo, da bo na dirki sodelovalo preko 200 kolesarjev iz Italije, ZR Nemčije, čehoslovaške in Jugoslavije. Tekmovalci bodo vozili v vseh kategorijah, od pionirjev, mladincev, članov in veteranov. 1. septembra ob 10.35 uri bo pred trgovino Mercator start za pionirje na progi Grosuplje-Ponova vas- Grosuplje oz. Grosuplje-Podtabor-Grosuplje. Tekmovalci vseh ostalih kategorij pa bodo vozili po ulicah Grosupljega s prvim startom 2. septembra ob 9. uri. Dosedanja tekmovanja so bila izredno dobro organizirana in so pokazala veliko tekmovalne borbenosti ter nudila gledalcem obilo športnih užitkov, zato se tudi letošnjo oglejmo v čimvečjem številu. PROGRAM KINEMATOGRAFOV za september 19/9 S 1/9 Grosuplje Jugoslov. nemški barvni vestern B CS 93 Mor. N 2/9 Dobrepolje 0 L D SUREHAND N 2/9 Grosuplje Angleški barvni fantastični film Ivančna gorica ZEMLJA IZGUBLJENA V ČASU B VV 90 Cr Č 6/9 Grosuplje Ameriški barvni vohunski film P N 7/9 9/9 Dobrepolje Grosuplje Ivančna gorica TRIJE KONDORJEVI DNEVI B CS 117 Kin. P 7/9 Ivančna gorica Ameriška barvna drama S 8/9 Grosuplje MANDINGO B CS 126 Mak. N 9/9 Dobrepolje Č 13/9 Grosuplje Italijanska barvna komedija p 14/9 Dobrepolje PRIDI, BOŠ VIDEL MOJO ŽENO B VV 105 Mak. N 16/9 Grosuplje Ivančna gorica P 14/9 Ivančna gorica Ameriški barvni vestern S N 15/9 16/9 Grosuplje Dobrepolje MOŽ IMENOVAN GENON B CS 105 Mak. Č 20/9 Grosuplje Ameriška barvna komedija P 21/9 Dobrepolje N 23/9 Grosuplje Ivančna gorica DA, DA ZA ZDAJ B CS 108 Cr. P 21/9 Ivančna gorica Ameriška barvna grozljivka S N 22/9 23/9 Grosuplje Dobrepolje KING-KONG B CS 125 Zeta č 27/9 Grosuplje Ameriška barvna kriminalka P 28/9 Dobrepolje N 30/9 Grosuplje Ivančna gorica MAČKA JE VIDELA MORILCA B VV 94 Ves. P S 28/9 29/9 Ivančna gorica Grosuplje Jugoslov.nemški barvni vestern N 30/9 Dobrepolje KRALJ PETROLEJA B CS 91 Mor. Cene kinovstopnic za film "Mandingo" po 15. in 18.- din; za film "King-Kong" po 20.- in 25.- din. naša skupnost OLASILO SOCIALISTIČNI Z VIZI DILOVNSOA LJUDSTVA OOČMI OMOSUPUS Redakcija je bila zaključena 27. avgusta 1979. IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA GROSUPLJE, KOLODVORSKA 2, TELEFON 771-088. IZHAJA MESEČNO. NAKLADA 3000 IZVODOV. TISK: BIROTISK - GROSUPLJE /771-177/ UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI UREDNIK MARJAN KOTAR /771-088/, ODGOVORNI UREDNIK JULIJANA ERSTE /771-225/ PO MNENJU REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA PROSVETO IN KULTURO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SRS ST. 421-1/72 OD 30.9.1975, ŠTEJE GLASILO MED PROIZVODE, ZA KATERE SE NE PLAČUJE TEMELJNI PROMETNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV.