Št. 7.              Ljubljana, dne i. julija 1901.           IX. tecaj.
Srce.
¦ sa narava že miruje,             Vrelec tak svce je naše,
Spanec je objel Ijudi;           Ki po noči ne zaspi;
Le studenec sred vasice        A kadar pa bo zaspalo — Vedno venomer šuml.           Se na veke umiri.
Boleslav