GEOLOGIJA 48/1, 53–72, Ljubljana 2005 Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi Borehole MET-1/04 near Metlika, between the External and Internal Dinarides (SE Slovenia) Marijan POLJAK1, Andrej LAPANJE1, Ivan GU[I]2, Bernarda BOLE1 & Bojan OGORELEC1 1Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, SI-1000 Ljubljana 2Geolo{ko-Paleontolo{ki zavod PMF, Zvonimirova 8, HR-10000 Zagreb Klju~ne besede: stratigrafija, jura, kreda, vrtina, voda, hidrogeologija, Zunanji in Notranji Dinaridi, Metlika, Bela Krajina, Slovenija Key words: stratigraphy, Jurassic, Cretaceous, borehole, water, hydrogeology, External and Internal Dinarides, Metlika, Bela Krajina, Slovenia Kratka vsebina Raziskovalno-kapta‘na vrtina MET-1/04 pri Bo‘akovem, vzhodno od Metlike v Beli Krajini, je globoka 841 m. Namen vrtanja je bil zajeti geotermalno vodo, ki bi bila uporabljena v turisti~ne namene. Obmo~je vrtine le‘i na prehodu Zunanjih Dinaridov, ki so v splo{nem zgrajeni iz mezozojskih plitvomorskih karbonatnih kamnin, v Notranje Dinaride. Za slednje so zna~ilne predvsem globljemorske klasti~ne kamnine, ravno tako me-zozojske starosti. Strukturna zna~ilnost obmo~ja je niz dinarsko usmerjenih narivov, ob katerih so Notranji Dinaridi narinjeni na Zunanje. Sama vrtina je locirana v zgornjekredni fli{ni skladovnici, ki je odlo‘ena transgresijsko na zgornjejurske apnence. Fli{no skladovnico do globine 182,5 m sestavljajo bre~a, konglomerat ter kalkarenit in lapor. Navzdol do globine 275 m sledijo spodnjekredni apnenci, ki pripadajo ali velikim olistolitnim blokom v bazi fli{a ali pa tektonskemu bloku v narivni luski. Do dna vrtine na 841 m nastopajo grebenski apnenci zgornjejurske starosti. Zgornji del apnencev pripada zgornjemu malmu, spodnji del pa je mogo~e ‘e spodnjemalmske starosti. V vrtini sta bili ugotovljeni dve vodonosni coni in sicer v intervalu od 92,5 do 184 m ter v intervalu od 220 do 355 m. Abstract In the year 2004, a deep borehole MET/04 east of Metlika in Bela Krajina was drilled. It reached the depth of 841 meters. The aim of drilling was to catch thermal water that would be used for touristical purposes. The area where the borehole is located belongs to the transitional zone of the External to the Internal Dinarides. The first ones are characterized mainly by shallow water carbonate rocks of Mesozoic age, while the other ones are composed mainly of deep water clastic rocks also of Mesozoic age. Structurally, this zone consists of a series of the Dinaric, NW-SE oriented, thrusts along which the Internal Dinarides are thrusted over the External ones. The bore hole itself is located in the flysch sequence of Upper Cretaceous age that is deposed transgressivelly onto the Upper Jurassic limestone. The flysch, that is composed of conglomerate, breccia, calca-renite and marl, is drilled to 182,5 m of depth. Further, to the 275 of depth, there follow Lower Cretaceous limestones, that belong either to large olistolitic blocks in the base of the flysch series or to a tectonic block of the imbricated structure. To the bottom of the borehole, there follow mainly reef and perireefal limestones of Upper Jurassic age. The upper part of these is determined to be of Upper Malmian age, since the lower part could belong to Lower Malmian. In the borehole, two water bearing zones were determined. The first one is in the interval from 92,5 to 184, and the second one in the interval from 220 to 355 meters at the depth. 54 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec UVOD Ob~ina Metlika posve~a veliki pomen v svojih razvojnih na~rtih pospe{evanju turi-sti~ne dejavnosti in ta sloni tudi na morebitnem obstoju tople podzemne vode. V ta namen je bila v letu 2004 izvrtana 841 metrov globoko vrtina MET-1/04, vzhodno od vasi Bo‘akovo. Vrtina le‘i na ju‘nih pobo~jih Gorjancev, neposredno nad levim bregom reke Kolpe (sl.1). Njeno izvedbo je financirala Ob~ina Metlika s pomo~jo Javnega sklada za razvoj pode‘elja in regionalni razvoj. Obmo~je ob~ine Metlika so intenzivno preiskovali v poznih 80. in v 90. letih 20. stoletja zaradi iskanja virov pitne vode. Eden izmed najbolj pere~ih komunalnih problemov v Beli Krajini je namre~ prav pomanjkanje neopore~ne pitne vode. Kljub intenzivnim raziskavam (Bizjak, 1989; Drobne, 1992, 1994; Drobne et al., 1993, 1994, 1995, 1996; Lapanje et al., 1999; N o -v a k , 1986, 1989; N o v a k et al., 1987, 1988, 1992; Petauer, 1992) so bile vse raziskovalne vrtine na obmo~ju ob~ine Metlika razen vrtina Ra-2/91 v Zgornjem Suhorju iz takih ali druga~nih razlogov (kemi~na sestava vode, bakteriolo{ka opore~nost, peskanje, premajhna izdatnost) negativne za vo-dooskrbo. So pa bile vrtine K-1/89 pri Metliki, L-1/89 pri Lokvici in TF-2/89 pri Treh Farah pomembne za ugotavljanje geo-lo{ke strukture tega ozemlja, saj so dokazale nariv zgornjetriasnega dolomita na spodnje-kredne apnence Zunanjih Dinaridov. Na mo‘nost nastopanja tudi tople vode je opozorila vrtina BKV-1/99 pri Krma~ini, kjer je bil v zgornjekrednih kamninah karbonatne- ga fli{nega razvoja dokazan za Belo Krajino dokaj visok geotermi~ni gradient (Lapa-n j e et al., 2004). Osnovni podatki omenjenih vrtin so podani v tabeli 1. Vse navedene raziskave so pokazale izredno zapletenost geolo{ke zgradbe mejnega obmo~ja med Zunanjimi in Notranjimi Di-naridi, na katerem le‘i raziskani teren. Predstavljena vrtina MET-1/04 pri Metliki je omogo~ila po eni strani delno re{itev, po drugi strani pa je, kot je pogosto primer, odprla nova vpra{anja glede geolo{ke zgradbe obravnavanega ozemlja. SPLOŠNA GEOLOŠKA ZGRADBA ŠIRŠEGA OBMOČJA VRTINE Širše območje vrtine MET-1/04 leži na prehodu Zunanjih v Notranje Dinaride. Ti se med seboj ločijo predvsem po različnih razvojih mezozojskih kamnin, strukturno mejo pa predstavlja niz narivov kamnin Notranjih Dinaridov na Zunanje v smeri od severovzhoda proti jugozahodu. Stratigrafija Zunanji Dinaridi, predstavljeni na geo-lo{ki karti (sl. 1) so zastopani z zgornjejur-skimi in spodnjekrednimi kamninami. Te iz-danjajo na povr{ini na Belokranjski planoti zahodno od Metlike. Zgornjejurske kamnine so zastopane pre-te‘no z apnenci in podrejeno z dolomiti, ki-meridgijsko-titonijske starosti (J32,3). J. Bu-kovac in sodelavci (1984) jih, glede na bogato Tabela 1. Pregled hidrogeolo{kih vrtin na raziskanem obmo~ju. Table 1. Review of hydrogeologicaly boreholes in the investigated area. Ime Name of the borehole Lokacija Location Globina vrtine Depth Vir Source L-1/89 Lokvica 150 Bizjak in Novak, 1989 K-1/89-91 Metlika 235 Petauer, 1992 TF-1/87 Tri Fare 52 Novak et al., 1987 TF-2/88 Tri Fare 171 Novak in Bizjak, 1998 DR-1/95 Drašiči 100 Drobne et al., 1995 BKV-1/99 Krmačina 251 Lapanje et al., 1999 SD-1/87 [pitalska draga 76 Novak et al., 1987 SD-2/88 [pitalska draga 240 Novak in Bizjak, 1998 Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 55 mikrofavno in floro z vodilnimi algnimi vrstami Clypeina jurassica in Salpingoporella annulata ter foraminiferami Kornubia pala-stiniensis, Trocholina alpina in drugimi, opredeljujejo kot algno-foraminiferski faci-es. Apnence predstavljajo razli~ni tipi mi-kritov, prevladujejo pa bio- in pelmikriti. Dolomiti, ki se pojavljajo kot vlo‘ki v apnencih, so v bolj debelozrnati: po nastanku jih {tejemo kot poznodiagenetske. Zgornjejurske plasti prehajajo zvezno v spodnjekredne (valanginij – hauterivij, K11+2), sam kontakt med njimi je nekoliko tektoni-ziran; zato smo ga opredelili kot prelomnega. Prelomni kontakt pa je zagotovo prisoten med zgornjejurskimi in barremijsko-aptij-skimi apnenci (K13,4). Valanginijsko-hauteri-vijski apnenci so zastopani z razli~nimi vrstami biomikritov z vodilno algno-fora-minifersko zdru‘bo Salpingoporella annu-lata, Actinoporella podolica, Orbitolinopsis capuensis in Cuneolina tenuis. Barremijsko-aptijski apnenci predstavljajo na raziskanem terenu ve~je tektonske bloke, ki le‘ijo v ~elu glavnega nariva Notranjih Dinaridov na Zunanje (sl. 1, 2). To so tudi razli~ni tipi mikritov z vodilnimi foraminiferami iz skupine Orbitolinidae (Palorbitolina lenticula-ris) ter z algo Salpingoporella dinarica. Notranji Dinaridi so na raziskanem terenu zastopani s karbonatno-klasti~nimi kamninami v stratigrafskem razponu od zgornjega triasa do zgornje krede. Kriterij za uvrstitev navedene skladovnice v geotekton-sko enoto Notranjih Dinaridov je facies mi-kritnih apnencev z ro‘enci in pelagi~no fosilno zdru‘bo tipa biancone, zgornjejurske starosti. Ti apnenci so na povr{ini odkriti pri So{icah na ju‘nem pobo~ju Gorjancev in pri Ribniku, ju‘no od Kolpe (Bukovac et al., 1984; P l e n i ~ a r et al., 1976), na raziskanem terenu pa niso prisotni. Zgornjetriasni dolomiti (T32,3), med katerimi so pogostne stromatolitne plasti, le‘ijo v ~elu ‘e omenjenega nariva. Navzgor prehajajo ti v zrnate dolomite, dolomitizira-ne apnence in v razli~ne vrste mikritnih apnencev. Po vodilni foraminifersko-algni zdru‘bi (Palaeodasycladus mediterraneus, Orbitopsella praecursor in dr.) jim je starost dolo~ena kot spodnji do srednji lias (J11+2). Na raziskanem terenu so ti apnenci in dolomiti v prelomnem kontaktu z grebenskimi apnenci srednje- do zgornjemalmske staro- sti (J32,3), tako da ni mogo~e ugotoviti strati-grafske vrzeli med obema skladovnicama, kot so jo na tem ozemlju predpostavili J. Bukovac in sodelavci 1984. leta. @al so navedene kamnine v tektonskem kontaktu tudi v podrobneje raziskanem profilu ob cesti Suhor - Jugorje - Vahta (O r e h e k & O g o -relec, 1981). Tako zaenkrat ni mogo~e potrditi ali ovre~i predpostavke o zgoraj navedeni stratigrafski vrzeli, kar je sicer pomembno pri rekonstrukciji strukturno-tektonske zgradbe, ki je podana v nadaljevanju razprave. Prej omenjeni grebenski apnenec, ki je v tektonskem kontaktu z liasnim, je po J. Bukovcu in sodelavcih (1984) zgornje-malmske starosti. Sestavljen je prete‘no iz biolitnega tipa apnenca z dokaj bogato gre-bensko favno. Ta se mestoma (pri Stativah na Hrva{kem) izmenjuje z mikritnim apnencem z algama Clypeina jurassica in Salpin-goporella annulata, kar celotni skladovnici dolo~a starost kimeridgij – portlandij. Ta facies predstavlja sicer del prostranega grebena, ki ozna~uje severni in severovzhodni rob Jadransko-Dinarske karbonatne platforme, ki ga je D. T u r n { k o v e (1966) opredelila kot spodnjemalmskega, L. Nikler (1978) pa kot zgornjemalmskega, vendar pa fosilne zdru‘be nakazujejo mo‘nost, da je omenjeni greben obstajal skozi celotno zgornjo juro. Na malmskih grebenskih apnencih so transgresivno odlo‘eni klasti~ni sedimenti campanijsko-maastrichtijske starosti (B u -k o v a c et al., 1984), ki imajo zna~aj karbonatnega fli{a. Pri~nejo z ve~ desetmetrsko sekvenco bazalnega konglomerata, ki se navzgor menjava s plastmi kalkarenita in laporja, v zgornjem delu skladovnice pa prevladuje lapor. J. Bukovac in sodelavci (1984) omenjajo v bazi fli{ne skladovnice pri Ozlju na Hrva{kem velike olistolitne bloke spodnjekrednih apnencev. Mo‘no je zatorej tudi, da predstavljajo izolirane golice malm-skih grebenskih apnencev vzhodno od Metlike, ki so sicer opredeljeni na listu ^rno-melj OGK 1:100.000 kot primarna kamnina, ravno tako velike olistolitne bloke v zgor-njekredni fli{ni skladovnici. Na to mo‘nost ka‘ejo tudi apnenci spodnjekredne starosti (barremij - aptij), ki so bili ugotovljeni v vrtini Tri fare (TF-2/89) (Novak & Bizjak, 1988) pod apnenci domnevno malm-ske starosti. Slednji sicer gradijo povr{ino tega terena. 56 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec 530000 x a: o \iV i1*: Ni"*** 1 3J-- :*-¦ r t i o; a i o P s s s v : s-*i n+ t^T ftc s::S . sv/ s iK XI rt^S f S22000 1L\ /" ^ /v/ \/ E Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 57 58 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec Tektonika Raziskani teren, ki je prikazan na sliki 1, le‘i na kontaktu oziroma v narivni coni Zunanjih na Notranje Dinaride. Po Bukovcu in sodelavcih (1984) gradijo narivi pokrovno zgradbo, kar se sklada z modelom M. H e -raka (1986) o regionalnih geotektonskih pokrovih z velikim tektonskim transportom. Po B. Prtoljanu (2001) pa isti teren gradijo izoklinalne in prevrnjene gube, ki so delno tudi naluskane. Ne glede na oba tektonska modela, zagotovo lahko potrdimo samo nariv zgornjetriasnega dolomita na liniji Me-tlika-Suhor-Jugorje na zgornjejurske apnence in dolomite. V ~elu tega nariva so odtrgani mega-bloki spodnjekrednih apnencev, ki le‘ijo torej tektonsko prav tako na malm-skih apnencih. Narivna ploskev je polo‘na, na kar ka‘ejo podatki vrtine pri Gornji Lok-vici (L-1/87). V tej vrtini je pod zgornjetri-asnim dolomitom ugotovljen na globini 28 m malmski apnenec (Bizjak & Novak, 1989). Sicer predstavlja nariv triasno-liasnih dolomitov in apnencev velik iztisnjen blok iz ve~je antiklinale, ki je na severovzhodu domnevno v tektonskem kontaktu z malm-skimi grebenskimi apnenci. Ta kontakt je viden tudi na terenu pri izviru Obrh v Metliki, ~eprav je mo‘no, da je drugod, v primeru obstoja ‘e omenjene stratigrafske vrzeli v doggru, ta kontakt tudi normalen oziroma diskordantno-erozijski. V coni nariva sta bili locirani vrtini pri [pitalski dragi ([D-1/87 in [D-2/89) (N o -v ak et al.,1987; Novak & Bizjak , 1988) in bi le-ti lahko dali odgovor o polo‘aju na-rivne ploskve. Vendar sta obe vrtini zaradi hidrogeolo{kih razlogov locirani v cono mlaj{ega preloma, ki se razteza v generalni smeri N-S, ki pa je poru{il osnovni polo‘aj nariva. Ta prelom je vertikalen vsaj do globine 240 m. Obe vrtini sta tako ostali v prelomni coni, ki lo~i liasni od malmskega apnenca. Triasno-jurske plasti v krovnini nariva so blago nagubane, izrazitej{e gube pa so prisotne v klasti~nih kamninah zgornje krede. Kredno-paleogenske gube, ki prevladujejo, imajo dinarsko smer (NW-SE). Pri vasi Bo-‘akovo opazujemo {e manj{e gube v smeri E-W. Te ka‘ejo na vpliv neogenskih ju‘no-alpskih strukturnih deformacij, ki so sicer zna~ilne za teren Gorjancev in Posavskih gub na severu. HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI PREISKANEGA OBMOČJA IN VRTINE Območje vzhodno od Metlike je hidroge-ološko razdeljeno na dva dela: na dobro prepusten, kraško-razpoklinski vodonosnik v zgornjejurskem grebenskem apnencu z glavnim iztokom v izviru Obrh, zahodno od črte Želebej-Drašiči in na slabo prepusten kraško-razpoklinski vodonosnik, sestavljen iz zgornjekrednih laporovcev, apnenčevih peščenjakov ter bazalnih apnenčevih breč in konglomeratov (si. 3, 4). Zgornjejurski grebenski apnenec, ki gradi območje med blokom zgornjetriasnega dolomita pri Metliki in zgornjekredno bazalno karbonatno brečo na Gorjancih, ima lastnosti kraško-razpoklinskega tipa vodonosni-ka. Na tem ozemlju ni površinskega odtoka, razen hudournikov. Apnenec je intenzivno skrasel. V ožjem zaledju Obrha sega zakrasela cona v apnencih le do 80 m globine, kar je bilo ugotovljeno z vrtinami v Spitalski dragi (SD-1/87 in SD-2/88) in pri Treh Fa-rah (TF-1/87 in TF-2/88). Pod to zakraselo cono je apnenec pretrt le v prelomnih conah, drugače pa je zelo slabo prepusten. To je pretežno odprt kraški in razpoklinski vodonosnik z visokimi hitrostmi pretakanja (= 10 m/dan), ko ima tok podzemne vode v vodo-nosniku že značilnosti turbulentnega pretoka. Z barvanjem je bil dokazan kraški dotok iz struge Sušice pod Radatoviči in Priselj-skega potoka v Priseljskih rupah proti izviru Obrh. Na območju Metlike je zgornjejurski apnenec domnevno v tektonskem narivnem kontaktu z zgornjetriasnim dolomitom. Dolomit predstavlja hidrogeološko bariero, zato na tem kontaktu izvira prelivni izvir Obrh. Zgornjekredna flišna serija, na skrajnem vzhodnen delu občine Metlika, je močno raz-pokana. Sestavljena je iz laporovcev in la-pornatih apnencev ter menjavanja laporja, ploščastih apnencev, apnenčevih peščenjakov in apnenčevih breč ter konglomeratov. Vložki apnenčevih peščenjakov in breč so pogosto vodonosni, na kar kažejo precej številni izviri na tem območju. Odtok je pretežno površinski, le v razpokanih conah opazujemo lokalno pretakanje skozi cono razpoklinske ali kraške poroznosti. Debela plast tal je pretežno glinasta. V zgornjekredni flišni seriji je razvit omejen in nehomogen kraško-razpoklinski vodonosnik v plasteh apnenčeve bre-če, apnenčevega peščenjaka in organogenega Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 59 In §_ 9«i si UJ tj - m i A f 1 s © ^ / © Sl. 2. Geolo{ki profili raziskanega obmo~ja (variantne interpretacije). Fig. 2. Geological cross-sections of the research area. 60 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec So 1 oz. o s. < < < > o Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 61 apnenca, ki ga nakazujejo na povr{ini vrta~e, po‘iralniki in vodne jame znotraj fli{nega ob-mo~ja. Ker se apnen~aste plasti izmenjujejo z laporastimi in glinastimi, je vertikalno raz{ir-janje tega vodonosnika omejeno. Lapornati odseki so zna~ilni po debelej{i plasti preperi-ne in so neprepustni, mestoma pa predstavljajo bariero apnen~astim vise~im vodono-snikom. Z laporja vode odtekajo povr{insko in ponikajo na stiku z apnencem. Na obmo~-ju med Dra{i~i, Bo‘akovim in Rakovcem so v zgornjekredni apnen~evi bre~i izoblikovane tudi podzemne jame z vodo, npr 78 m dolga Bo‘akova jama ali Zdenec in 270 m dolga podzemna jama Vidovec. Ob potokih in ob Kolpi je odlo‘ena aluvialna naplavina z medzrnsko poroznostjo. Pre-te‘no so to peski pome{ani z meljem in glino. Kot vodonosnik ta naplavina nima {ir{ega gospodarskega pomena, ker je slabo prepustna in slabo izdatna. Napaja se iz karbonatnega obrobja, povr{inskih vod in padavin. Primarna poroznost karbonatnih kamnin na raziskanem obmo~ju je zanemarljivo majhna. Ker pore med seboj niso povezane, je zelo majhna tudi efektivna prepustnost. Pomembna je sekundarna poroznost. Ta je vezana na razpoke in tektonske cone, ki so lahko naknadno {e zakrasele. V grobem lahko lo~imo na {ir{em obmo~-ju Metlike tri tipe izvirov; 1 izvire v zgornjekrednem fli{u Gorjancev (vzhodni del obravnavanega obmo~ja), 2 izvire iz apnenca zgornjejurske starosti ob barieri zgornjetriasnega dolomita pri Metliki in 3 izvire, ki se izlivajo iz zgornjejurskega zakraselega apnenca ob Kolpi in na obmo~-ju od Dacarjev do Radovi~ev. Najpomembnej{i izvir na obravnavanem obmo~ju je Obrh v Metliki. Le‘i v globoki zajedi pod metli{ko Komendo. Izvir Obrha je sifonski, rov poteka v smeri proti severozahodu in se {e vedno spu{~a. Sifonsko dviganje vode v izviru povzro~a bariera zgor-njetriasnega dolomita slab{e prepustnosti. Napajalno zaledje Obrha je na zahodni strani omejeno s pasom dolomita, kjer razvodnica te~e po najvi{jih hrbtih in zajame povirje Su{ice, Jamnika in Priseljskega potoka. Na severni strani poteka razvodnica po najvi{-jih grebenih znotraj zgornjekrednega fli{ne-ga pokrova globoko na Hrva{kem. Na vzhodni strani je meja manj jasna; ni namre~ popolnoma jasno, kam se odteka obmo~je suhe struge (podolja) mimo Slamne vasi in Dolca v Rosalnice. Najverjetneje napaja izvir Metli~ice. 62 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec /C- < i---------r © Sl. 4. Hidrogeolo{ki profili raziskanega ozemlja. Fig. 4. Hydrogeological cross-sections of the research area. Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 63 Raziskave za lociranje vrtine MET-1/04 Poleg hidrogeolo{kih, so bili pri izbiri lokacije upo{tevani tudi regionalni geolo{ki podatki. Ti so najbolj pregledno podani na listih Novo mesto in ^rnomelj Osnovne geo-lo{ke karte SFRJ 1:100.000 (Bukovac et al., 1984; P l e n i ~ a r et al., 1976) s pripada-jo~imi tolma~i (Bukovac et al., 1984; Plen i ~ a r & P r e m r u , 1977). Novej{e podatke o geolo{ki, predvsem pa strukturni zgradbi {ir{ega raziskanega obmo~ja najdemo v ~lan-kih M. Heraka (1984) in J. Bukovca (1988) ter B. Prtoljana (2001). Na podlagi teh podatkov je bila izdelana hipoteza, da je najve~ja verjetnost nastopanja tople vode na obmo~ju, prekritem s slabo prepustnimi zgornjekrednimi kamninami fli{nega razvoja, v bli‘ini narivnega kontakta med Notranjimi in Zunanjimi Dinaridi. Predhodne raziskave smo zato usmerili na obmo~je vzhodno od Metlike med kraje Dra{i~i, Bo-‘akovo, Rakovec in Krma~ino. V okviru teh raziskav je Geolo{ki zavod Slovenije izdelal geolo{ko karto v merilu 1 : 25.000 (Poljak, 2003), Geoin‘eniring, d. o. o. pa je izmeril osem geoelektri~nih sond (C a r , 2003). V dveh obstoje~ih vrtinah, v Rd-1/93 v Rado-vici in BKV-1/99 v Krma~ini je bil izmerjen tudi geotermi~ni gradient. S pomo~jo struk-turno–geolo{kega in geofizikalnega modela smo nato interpretirali geotermalni model obravnavanega obmo~ja. Sklep predhodnih raziskav je bil, da bo mogo~e z 800 m globoko vrtino pri vasi Bo‘akovo (v bli‘ini geo-elektri~ne sonde M-8/03 zajeti podzemno vodo s temperaturo med 25 ± 3 in 33 ± 4 °C in sicer v narivni coni, ki naj bi predstavljala mejo med apnencem in dolomitom. Geoelek-tri~ni kontrast (reperni horizont) smo v tej fazi raziskav interpretirali kot mejo med ni-‘je elektri~no upornim apnencem in vi{je elektri~no upornim dolomitom. Potek vrtanja Vrtino MET-1/04 globine 841 m v Bo‘a-kovem je izvrtalo podjetje Geoprojekt, d. d. Do globine 240 m je bila izvrtana z globinskimi kladivi. Za izbolj{ano izna{anje kamninskih delcev se je do globine 92,5 m v vrtino dodajala voda z dodatkom hitro razgradljivega detergenta, od globine 92,5 m, kjer so se pojavili prvi ve~ji dotoki vode v vrtino pa se je uporabljal izklju~no stisnjen zrak. Na globini 240 m so se dotoki vode v vrtini toliko pove~ali, da globinska kladiva niso ve~ delovala ustrezno, zato so pre{li na reverzni na~in vrtanja s kotalnimi dleti. Vrtina je cevljena do globine 500 m, dalje do dna vrtine pa je necevljena. Hidrogeolo{ke zna~ilnosti Ve~je dotoke vode v vrtino smo zabele‘ili v odseku od 92,5 do 140 m. Podzemna voda nastopa v tektonskih razpokah, ki so ponekod kra{ko raz{irjene tudi v ve~ m {iroke kaverne in so delno zapolnjene z rde~o glino. V spodnjekrednem in zgornjejurskem sivem apnencu so bili bele‘eni ve~ji dotoki vode v tektonsko pretrtem odseku od 188 do 325 m, in sicer na 188. 220., 230., 240. in 320. metru (sl. 7, 8, 9). Temperatura vode v vodonosnem odseku vrtine med 220 in 320 m je med 22 do 23 °C. Nivo podzemne vode v vrtini je 47 m pod ustjem vrtine, kar je le malo nad nivojem reke Kolpe, ki je od vrtine oddaljena zra~ne ~rte 500 m. Karota‘ne meritve Karota‘ne meritve so bile izvr{ene v dneh 10. in 11. 2. 2005. Izmerjeni so naslednji parametri: temperatura(T+dT) in elektropre-vodnost vode (KOND+dKOND) v mirujo~em stanju ter med ~rpanjem in naravna gama aktivnost (GR) kamnin od ustja do dna vrtine ter kratka in dolga normalna elektri~na upornost (SN, LN), to~kovna upornost (SPR) in lastni potencial (SP) v necevljenem delu vrtine od 500 do 839 metra. Litolo{ki stolpec in naravna gamma aktivnost kamnin sta prikazana na sliki 5. Meritev temperature, naravna gamma aktivnost in dolga normalna el. upornost so prikazani na sliki 6. Meritve temperature in elektri~ne upornosti vode v mirujo~em stanju in med ~rpanjem so pokazale, da je glavni dotok termalne vode v vrtino, kjer lijak slepe cevitve 3. tehni~ne cevi nalega na 2. tehni~no cev v globini 168 m. Temperatura vode na tej globini je okoli 23 °C. Glede na tehni~no opremo vrtine (razpored tehni~nih cevitev in cementacije) predvidevamo, da prihaja termalna voda iz odseka vrtine med 230 in 280 m. 64 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec Sl. 5. Geolo{ki stolpec vrtine MET-1/04 in vrednosti naravne gama aktivnosti (GR). Fig. 5. Geological column of borehole MET-1/04 and values of natural gamma activity (GR). Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 65 Sl. 6. Dolga normalna elektri~na upornost (LN) in temperatura vode (TEMP) v vrtini MET-1/04. Fig. 6. Long normal electrical resistivity (LN), natural gamma activity (GR) and water temperature (TEMP) in borehole MET-1/04. 66 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec Sl. 7. Drobci izvrtanine iz vrtine MET-1/04 (od 92 do 235 m). Fig. 7. Fragments of the core from borehole MET-1/04 (from 92 to 235 m). Sl. 8. Drobci izvrtanine iz vrtine MET-1/04 (od 235 do 405 m). Fig. 8. Fragments of the core from borehole MET-1/04 (from 235 to 405 m). Meritev naravne gamma aktivnosti (GR) je pokazala litolo{ko sestavo kamnin. Zelo dobro je zaznala litolo{ko mejo med zgor-njekredno fli{no serijo, sestavljeno iz drob-nozrnatega apnen~evega pe{~enjaka in la-porovca ter bazalnega dela fli{ne serije, kjer prevladujejo bolj grobe frakcije (od apnen-~evega pe{~enjaka do bre~e z velikimi bloki apnenca in kavernami), na globini 92 m. Iz krivulje GR je razvidna tudi meja med bazalnim delom zgornjekrednega fli{a in spod-njekrednim apnencem na globini 182,5 m, vendar je ta razlika minimalna. Iz krivulje so razvidne tudi posamezne zaglinjene cone (verjetno pretrte ali zakrasele cone z glino) na globinah 240 m, 320 m in 440 m. Malenkost povi{an naravni gama na odseku med 440 in 500 metri pripisujemo u~inku cemen-tiranega dela 3. tehni~ne za{~itne cevi. Na odseku med 760. in 780. m je najizraz-itej{i odklon GR, ki pa se pri makroskopskem in mikroskopskem pregledu drobcev navrtanine ne opazi (sl. 7, 8, 9). Pripisujemo ga nastopanju ve~jega dele‘a bituminozne snovi v apnencu. Od globine 755 m se v drobcih vidi postopen prehod iz sivega v temno-siv do ~rn apnenec domnevno spodnje-malmske starosti, kar je tudi dokaz ve~je prisotnosti organske snovi. Od te globine, do kon~ne globine 841 m, je naravni gama malenkostno pove~an. Elektri~na sonda je bila izmerjena le v odprtem delu vrtine od 500 do 839 m. Po makroskopskem pregledu smo na tem odseku lo~ili le dve litolo{ki enoti, naravni gamma pa je prikazal tudi tretjo litolo{ko enoto - bituminozni apnenec. Elektri~na sonda je pokazala, da lahko govorimo o petih, med seboj razli~nih geoelektri~nih paketih: med 500 in 595 m nastopa plast, kjer se upornost hitro spreminja. Dolga normalna upornost je relativno nizka, lastni potencial postopoma nara{~a in se prav tako spreminja dokaj hitro. Od globine 595 do 640 m nastopa plast s konstantnimi geoelektri~nimi lastnostmi (relativno visok lastni potencial in nizka upornost). Pod to plastjo nastopa do globine 760 m paket kamnin izrazito homogenih la- Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 67 Sl. 9. Drobci izvrtanine iz vrtine MET-1/04 (od 665 do 841 m). Fig. 9. Fragments of the core from borehole MET-1/04 (from 665 to 841 m). stnosti z visoko upornostjo. Najverjetneje gre za paket masivnega, kompaktnega apnenca. Pod njo je vidna izrazita plast bituminozne-ga apnenca na odseku med 760 in 780 metri. Pod to plastjo do kon~ne globine nastopa ponovno apnenec z vi{jo upornostjo. Aktivacija vrtine Aktivacija vrtine s centralnim air - liftom (~rpanje z zrakom) je potekala s prekinitvijo med 14. in 21. 12. 2004. Aktiviranje je potekalo v intervalih ~rpanja, ki so trajali od ene do dveh ur, s presledki v trajanju od pol do ene ure. Intervalno ~rpanje je povzro~alo hi-dravli~ne sunke, ki so izpirali materila iz razpok. Dne 14. 12. 2004 je iz vrtine pri ak-tivaciji iztekalo 30 l/s vode, dne 16. 112. 2004 pa ‘e 35 l/s vode. Isto~asno se je zmanj{ala tudi od ~rpanja povzro~ena depresija, in sicer s 43 na 41 m. ^rpalna koli~ina je ostala do konca aktivacije pribli‘no enaka (35 l/s). Črpalni preizkus Crpalni preizkus za določitev izdatnosti vrtine in dimenzionirane potrebne črpalke v trajanju 10 dni se je odvijal med 4. in 14. 1. Sl. 10. Diagram aktivacije. Fig. 10. Well activation curve. 68 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec : I 2i .a ? 20.0 I «¦o l iL.a * 17.0 i 16.0 S 15.0 $ 1J.0 2 13.0 | 12.0 S 11.0? iao : 90 3 8 0 B 7 0 L 1250 S 1245 " 1240 —1—1—1—l-rl—1—f— LanpenilUH ^odc.' wü er Irmcpertfire v \ <¦ ~ 123.0 S 1225 | ina | 1215 | 1210 g 1205 I tSO.0 1 119.5 j 119 0 1 11=5 f 118.0 2 1175 117.0 1165 "" 1 5.0 | 4 0 L 30 i pluthra podzemne vodo / groiindvratcr [eve] 1 M 1 1 1 1 Milili 3.|an 4.J an S.jan 6|an 7.Jan S.Jan &.jan ID.Jan 11.Jan 12.|an T3|an 14jan 15|an 16jan 17.Jan IS an Sl. 11. Potek ~rpalnega preizkusa. Fig.11. Pumping test course. 2005. V prvem delu se je izvedel stopenjski test s koli~inami 3, 6 in 13 l/s, nato pa smo do konca preizkusa ~rpali 13 l/s pri zni‘anju gladine podzemne vode 7 m. Temperatura iz-tekajo~e vode se je ustalila na 20,5 °C, elek-tri~na prevodnost pa med 507 in 515 µS/cm. Med vrtanjem, aktivacijo in ~rpalnim preizkusom je bilo izdelanih {est kemijskih analiz vode. Voda je Ca-Mg-HCO3-SO4 tipa, kar je v Sloveniji zelo redko. Nizka vsebnost nitrata izklju~uje antropogen vpliv. Odsotnost ‘eleza, mangana, nitritov in ‘veplovodika izklju~uje redukcijsko okolje. Voda je stabilne kemijske sestave z indeksi nasi~enja glavnih specij okoli 0. V spodnji tabeli je podana kemi~na analiza vode z dne 7. 1. 2005; vzorec je bil odvzet med ~rpalnim preizkusom. Razlo~evanje izvora voda s pomo~jo kre-menovega in Na-K-Ca geotermometra ka‘e, da je podzemna voda zajeta v vrtini MET-1/ 04 zelo podobna vodi, ki izvira v toplicah Le{}e pri Generalskem Stolu na Hrva{kem, in se zna~ilno razlikuje od segretih subter-malnih izvirov s temperaturo 17 do 18 °C v Krajinskem parku Lahinja (Poljak et al., 2004). SEDIMENTOLO[KA IN PALEONTOLO[KA ANALIZA JEDRA VRTINE Vrtina MET-1/04 je bila sistemati~no vzor~evana in sicer tako, da so bili pobirani drobci navrtanine na vsakih 5 metrov napredovanja (sl. 7-9). Ti so bili analizirani makroskopsko v laboratoriju. Iz drobcev so bili pri-bli‘no v 10 metrskih intervalih in sicer od globini 200 m ni‘je izdelani tudi zbruski. Te smo analizirali mikroskopsko glede na litolo-{ke in paleontolo{ke zna~ilnosti kamnine . Tabela 2. Osnovne kemijske lastnosti vode iz vrtine MET-1/04. Table 2. Elementary chemical properties of water from Met-1/04 well. El. SISISISI SI Prevodnost Temperatura Pretok pH Na K Ca Mg Fe Mn NH4 Cl HCO3 NO3 SO4 SiO2 kalcit kalcedon dolomit kremen uS/cm AC l/s mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l 510 20.6 10.3 7.17 5.1 1.6 77.7 20.9 <0.02 0.0055 <0.02 1.38 255 1.34 72.3 13.2 -0.08 -0.05 -0.45 0.39 Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 69 Sl. 12 Razlo~evanje voda razli~ne kemijske sestave s pomo~jo geotermometrov. Fig. 12. Discrimination of water with different chemical composition by the use of geothermometers. Makroskopsko lo~imo v stolpcu vrtine dva osnovna litostratigrafska tipa kamnin (sl.5). Zgornji del do globine 182,5 m pripada zgornji kredi. V njem se menjavajo lapor, kalka-renit in karbonatna bre~a. V zgornjem delu tega odseka, do globine 92,5 metrov, prevladuje menjavanje laporja in kalkarenita, kar je bilo jasno opa‘eno tudi na geoelektri~nih profilih (Car, 2003), v spodnjem delu do globine 195 m pa prevladujejo karbonatne bre-~e z redkimi drobci laporja in kalkarenita. Spodnji del stolpca od globine 182,5 do 841 metrov predstavljajo razli~ni tipi apnencev (sl. 7-9), ki smo jih na podlagi makroskopske analize imeli prvotno za zgornjejurske. Vendar je paleontolo{ka analiza zbruskov pokazala, da je globinski odsek od 182,5 do 275 metrov {e vedno kredne starosti. Pripada ali bazalni bre~i ali pa ve~jemu tektonskemu bloku. Navzdol do globine 475 metrov sledi razpokan apnenec zgornjejurske starosti. Drobci rde~e gline ka‘ejo, da je apnenec zakrasel. Do dna vrtine je apnenec kompakten. Na globini 765 metrov spremeni barvo iz svetlosive v temnosivo. Mejo med zakraselim in masivnim apnencem je zaznalo tudi geoelektri~no sondiranje (C a r , 2003). V nadaljevanju podajamo podrobnej{i opis vzorcev, glavne zna~ilnosti kamnin skupaj z njihovo fosilno vsebino pa so prikazane na stratigrafskem stolpcu vrtine (sl. 5). Litostratigrafski stolpec: 0 - 5 m Rjava in rde~a pe{~ena ilovica; preperina karbonatnega fli{a. 5 – 92,5 m Drobci pe{~enega laporja in lito- klastov s karbonatnimi razli~iki kot so kalciruditi in kalkareniti. Po podatkih lista ^rnomelj OGK SFRJ 1:100.000 (B u k o v a c et al., 1985) so bili v litoklastih zgornjekredne fli{ne skladovnice dolo~eni fosili razpona zgornji malm – cenomanij, v laporjih, torej v sinsedimentni kamnini pa fosili razpona zgornji kampanij-spodnji maastrichtij. 92,5 - 182,5 m Prevladujejo drobci razli~nih tipov apnencev. Na globini 180 metrov smo opredelili posamezne litokla-ste kot peletno–peloidne grainsto-ne, ki vsebujejo drobne foraminife-re {irokega stratigrafskega razpona {e vedno so prisotni drobci karbonatnih pe{~enjakov iz fli{ne serije. 182,5 - 275 m Na globini 200 metrov je izrazita tektonska bre~a, navzdol pa sledijo drobci razli~nih tipov apnenca, predvsem tipa packstona-grainsto-ne. Na globini 235 m je dolo~en pe-letno-peloidni grainstone z nekaj foraminiferami iz rodu Nezzaza-tinella sp. Na 240 m je peletno-pe-loidni packstone s prerezom fora-minifere Palorbitolina lenticularis ter s foraminiferami Sabaudia minuta, Cuneolina sp. Vercosella scarsellai in Vercosella laurentii. Prisotne so {e miliolide, tekstulari-je, srtomatopore in alge. Fragmenti orbitolinid so najdeni tudi v 70 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec drobcih apnenca (packstone/grain-stone) na globini 260 m. Nekateri drobci izvrtanine ka‘ejo tudi izsu-{itvene pore, v vzorcu iz globine 290 m pa je precej ehinodermov. Ti apnenci pripadajo vi{jemu delu spodnje krede (barremij-albij) a samo Palorbitolina lenticularis ozna-~uje spodnji aptij. 275 - 475 m Prigrebenski tip apnenca, prevladuje tip rudstone. V prigrebenski bre-~ah je pogosto rjavo–rde~e vezivo, ki po vsej verjetnosti pripada fosilni rde~i boksitni zemlji. V preparatu iz globine 275 metrov so ‘e fosili domnevno malmske starosti in sicer stromatoporide in turbifitesi (Tu-biphytes morronensis). Na globini 305 metrov je presek alge iz rodu Epimastopora, na globini 315 m pa so vodilni malmski fosili in sicer Tu-biphytes morronensis, Macroporella pygmaea in Linoporella sp.. Zanimiv je zbrusek z globine 425 metrov, ki vsebuje rekristalizirane troholi-ne, en presek foraminifere Nautilo-culina sp. in Protopeneroplis sp. Ti fosili nakazujejo ‘e ni‘ji del malma (sp. malm) ali celo dogger, vendar ne zanesljivo. 475 - 765 m Prigrebenski apnenec razli~nih tipov (wackestone, packstone, gra-instone, rudstone). Gre za pred-grebenski detritus, ki je odlomljen od grebena ter sedimetniran in ce-mentiran na predgrebenskem po-bo~ju. Pogosti so grebenotvorni organizmi, kot stromatopore, korale in igloko‘ci. 765 - 841 m Temnosiv apnenec istih litolo{kih zna~ilnosti kot zgornji interval. Sprememba je samo v barvi. V zbru-sku iz globine 770 metrov je negotov prerez foraminifere iz rodu Proto-peneroplis, kar govori o mo‘ni spod-njemalmski starosti kamnine.V zbrusku iz globine 795 metrov pa so vidne koralinaceje (npr. Archaeolit-hothamnium ali Sporolithon), kakr-{ne se pojavljajo v celotnem malmu. Zbrusek iz globini 830 metrov vsebuje odlomke igloko‘cev, med katerimi je zanimiva planktonska vrsta Saccocoma sp. Zbrusek iz globini 841 metrov pa vsebuje fragmente alge iz rodu Clypeina ali bolj verjetno Actinoporella. Starost intervala ni mogo~e natan~no dolo-~it, zagotovo je malmska, mo‘no pa tudi spodnjemalmska. REKONSTRUKCIJA GEOLO[KE ZGRADBE OZEMLJA PO PODATKIH VRTINE MET-1/04 Vrtina MET-1/04 je omogo~ila natan~en vpogled v podpovr{je terena in sicer do globine 841. metra. Ponudila pa je tudi ve~ mo‘nih interpretacij. Na podlagi pridobljenih podatkov in ob upo{tevanju podatkov iz ostalih vrtin ter tudi rezultatov geolo{kih in geofizikalnih raziskav, smo izdelali dve osnovni varianti geolo{ke, to~neje strukturno-tek-tonske zgradbe ozemlja (Sl. 2). Obe varianti sta mo‘ni in s skoraj enako stopnjo verjetnosti. Zavedamo pa se tudi, da se dejansko stanje lahko razlikuje od obeh ponujenih variant. 1. varianta (profil A-B) Po prvi varianti (sl. 2) predpostavljamo narivno oziroma pokrovno zgradbo ozemlja. V ~elu glavnega nariva Zunanjih Dinaridov so triasno-liasni dolomiti in apnenci. Ti gradijo teme velike prevrnjene antiklinale, ki je narinjena proti jugozahodu verjetno po razpokah in prelomih, ki so se razvili iz kliva‘a aksialne ravnine. Tektonski kontakt z malm-skim grebenskim apnencem na vzhodu predstavlja potemtakem normalni prelom. Po-lo‘ni nariv, ki je ugotovljen v vrtini L-1/89 se nadaljuje proti vzhodu in ga najdemo v vrtini TF-2/89. Vrtina je locirana namre~ v malmskem apnencu, prevrtala je kredne apnence in ponovno pri{la v malmske (N o-vak & Bizjak, 1988). Kredni apnenci predstavljajo potemtakem odtrgani tektonski blok v talnini glavnega nariva. Polo‘na narivna ploskev se nadaljuje naprej proti vzhodu in omejuje kredne apnence v globinskem intervalu od 200 do 300 metrov v vrtini MET-1/04. Ti predstavljajo tako podoben tektonski blok krednih apnencev kot v vrtini TF-2/89, tektonska bre~a pa omogo~a dotok vode v istem globinskem intervalu. Glavni nariv Zunanjih Dinaridov povije verjetno v globino in domnevno omejuje grebenske malmske apnence Notranjih Dinaridov od lagunskih apnencev Zunanjih Dinaridov. Tej strukturni interpretaciji ozemlja govori v prid polo‘aj tektonskih blokov spod-njekrednih apnencev v ~elu glavnega nariva Zunanjih Dinaridov na liniji Metlika-Suhor-Jugorje (Profil B-C). Podobno pokrovno zgradbo ozemlja so predpostavili tudi J. B u -kovac in sodelavci (1984) na sosednjem hrva{kem obmo~ju med Dobro in Korano (tektonsko okno Cerovec), kjer le‘i spod-njekredni apnenec kot tektonsko podlaga pod malmskim grebenskim apnencem. Podoben primer opisujeta tudi M. Herak in J. Vrtina MET-1/04 pri Metliki na meji med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi 71 Bukovac (1998) v osrednjem delu Gorjancev (vas Duralije), kjer izdanjajo liasni apnenci skupaj z zgornjekrednim flišem kot tektonsko okno izpod zgornjetriasnih dolomitov. 2. varianta (profil A’-B’) V drugi varianti (si. 2) smo interpretirali del terena vzhodno od prelomnega kontakta triasno-liasnih kamnin z malmskimi kot avtohton, kjer so različne litostratigrafske enote v normalnem superpozicijskem položaju. Tako lahko predstavljajo kredni apnenci v vrtini TF-2/84 velik olistolitni blok v bazi transgresijskih zgornjekrednih turbiditov. Večina izdankov malmskih apnencev, ki gradijo ta teren, pa so potemtakem prav tako olistolitni bloki v bazi zgornjekrednih plasti. Opisana bazalna serija je v tem primeru debelejša kot v prejšnji varianti in v vrtini MET-1/04 dosega 200 metrov. Točneje, spod-njekredni apnenci ležijo normalno kot olistolitni bloki nad malmskim apnencem, ki je zanesljivo ugotovljen šele v globini 315 metrov. Glavni nariv Zunanjih Dinaridov domnevno povija, tako kot v prvem primeru, v globino in ga vrtina MET-1/04 ni dosegla. Kavernozni malmski apnenci, zapolnjeni z glino na globini 200 do 300 metrov, v katerem so dotoki podzemne vode pa ne predstavljajo tektonske, ampak sedimentne breče. Zanimivo je, da so geoelektrične raziskave (Car, 2003) pokazale nizke električne upornosti kamnine do globine 500 m, kar je verjetno odraz globoko zakraselega pa-leoreliefa malmskega apnenca. Navedeni strukturni varianti govori v prid podobna zgradba baze transgresijskih zgornjekrednih sedimentov pri Ozlju na Hrvaškem, kjer omenjajo J. Bukovac in sodelavci (1984) velike olistolitne bloke spod-njekrednih apnencev v zgornjekredni flišni skladovnici. ZAKLJUČKI V letu 2004 je bila pri Božakovem pri Metliki izvrtana 841 m globoka raziskoval-no-kaptažna vrtina MET-1/04. Vrtina je prevrtala zgornjekredne flišne kamnine (apnenčeva breča, peščenjak in meljevec ter laporovec) do globine 182,5 m, od te globine pa do dna vrtine pa nastopa litolo{ko dokaj homogena skladovnica spodnjekrednih (bar-remijsko-aptijskih) in zgornjejurskih (malm-skih) apnencev. Spodnjekredni apnenci predstavljajo po eni varianti tektonski blok v bazi nariva Notranjih Dinaridov na Zunanje, po drugi pa mega olistolitni blok v bazi transgresijske zgornjekredne fli{ne serije. V vrtini sta bili ugotovljeni dve vodono-sni plasti in sicer v spodnjem delu fli{ne serije (od 92.5 do 184 m) ter v vrhnjem delu spodnjekrednih in zgornjejurskih apnencev (220 do 355 m). Zgornja vodonosna plast ima kra{ko – razpoklinske lastnosti; voda nastopa v kavernah, ki so delno zapolnjene z glino, tako da je slab{e kvalitete. S cementi-ranjem smo to vodo lo~ili od spodnje vodo-nosne plasti, ki ima razpoklinske lastnosti. Dotok vode v vrtino je omogo~en skozi medprostor med tehni~nima kolonama na globini 168 m. Podzemna voda izteka iz odseka vrtine med 240. in 355. metrom. Dotoki vode v globini med 500. in 841. m so minimalni. Izkazalo se je, da kontrast, ki je bi zaznan na vseh izmerjenih geoelektri~nih sondah (t.i. 3perni horizont) in, ki smo ga predhodno opredelili za kontakt apnenec/ dolomit, predstavlja razliko v elektri~ni upornosti pretrtih in zakraselih apnencev in popolnoma kompaktnih apnencev pod tem horizontom. Med aktivacijo vrtine MET-1/04 je iz vrtine iztekalo konstantno do 35 l/s vode s temperaturo 20.6 °C in zni‘anjem gladine podzemne vode za 40.8 m. Med ~rpanjem je iztekalo maksimalno 13.6 l/s vode s temperaturo 20.1°C in zni‘anjem gladine podzemne vode za 7 m. Pri~akujemo, da je mogo~e iz vrtine MET-1/04 ~rpati do 25 l/s vode s temperaturo 20 °C in zni‘anjem gladine podzemne vode za 25 do 30 m. Ve~ji del vode se bo po odvzemu toplote na toplotni ~rpalki odvajal v javni vodovod, manj{i del pa se bo segreval predvidoma na vi{ji toplotni nivo in uporabljal v turisti~ne namene. Poleg aplikativne vrednosti podatkov, pridobljenih z vrtino, nam le-ti pomagajo tudi pri razumevanju zapletene geolo{ke zgradbe okolice Metlike, obmo~ja med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi. Globinska zgradba, ugotovljena ali predpostavljena v vrtini MET-1/04, ka‘e tudi na potrebo po ponovni bolj podrobni povr{inski geolo{ki raziskavi danega terena. 72 Marijan Poljak, Andrej Lapanje, Ivan Gu{i}, Bernarda Bole & Bojan Ogorelec Zahvala Zahvaljujemo se ob~ini Metlika, ki je financirala izvedbo raziskav in Ministrstvu za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo, ki je raziskave podprla v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Geotermalna energija (L2-3413-0215-01) ter programa Sedi-mentologija in mineralne surovine (P1-0025-0215). Literatura Objavljena dela: B u k o v a c , J., [ u { n j a r , M., Poljak, M. & ^ a -kalo, M. 1984: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100. 000, list ^rnomelj. – Savezni geolo{ki zavod, Beograd. B u k o v a c , J., [ u { n j a r , M., Poljak, M. & ^ a -kalo, M. 1984: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100. 000, tuma~ za list ^rnomelj. – Savezni geo-lo{ki zavod, Beograd, 63 str. Herak, M. 1986: Nova koncepcija, geotekto-nika Dinarida. – Acta Geol., JAZU, 16/1, 1-42, Zagreb. Herak, M. & Bukovac, J. 1988: Tektonsko okno Duralije u @umberku. - Geol. vjesnik, 14, 231-236, Zagreb. N i k l e r , L. 1978: Stratigrafski polo‘aj greben-skog faciesa malma u sjeverozapadnim djelovima Dinarida. – Geol. vjesnik, 30/1, 137-150, Zagreb. O r e h e k , S. & O g o r e l e c , B. 1981: Korelacija mikrofacijalnih in geohemijskih osobina jurskih i krednih stena ju‘ne karbonatne platforme Slovenije. – Glas. republ. zavoda za{t. Prirode – prirod-nja~kog muzeja, 14, 161-181, Titograd. Pleni~ar, M., Premru, U. & Herak, M. 1976: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100 000, list Novo mesto. Zvezni geolo{ki zavod, Beograd. Pleni~ar, M., & Premru, U. 1977: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100 000, tolma~ za list Novo mesto. Zvezni geolo{ki zavod, 61 str., Beograd. P r t o l j a n , B. 2001: Relationship of thrust – fold and horizontal mechanism of the Mt. @um-berak part of the Sava nappe in the northwestern Dianrides, West Croatia. – Acta Geol. Hungarica, 44/1, 67-80, Budapest. T u r n { e k , D. 1966: Zgornjejurska hidrozoj-ska favna iz ju‘ne Slovenije. – Razprave IV. razr. SAZU, XIX, 337-428, Ljubljana. Neobjavljena dela - interna poro~ila Geolo{ke-ga zavoda Slovenije B i z j a k , M. 1989: Hidrogeolo{ke raziskave Bele Krajine, IV. faza. 6 str., 15 prilog. C a r , M. 2003: Geofizikalne preiskave pri Metliki. – Geoin‘eniring d.o.o., Ljubljana, 12 str., 4 priloge. D r o b n e , F. 1992: Hidrogeolo{ke raziskave Bele Krajine (1986 – 1991) Zvezek 5. (V. in VI. faza) Hidrogeolo{ke raziskave na obmo~ju ob~ine Metlika. 16 str., 13 prilog. D r o b n e , F., M a l i , N., N o s a n , A., H o e t z l , M., H e r i ~ , J. & P r a p r o t n i k , B. 1993: Hidro-geolo{ke raziskave vodnih virov za vodooskrbo Bele Krajine, 61 str. D r o b n e , F. 1994: Hidrogeolo{ke raziskave vodnih virov za vodooskrbo Bele Krajine. Poro~ilo za leto 1993. 75 str. D r o b n e , F., B r e n ~ i ~ , M. & H o e t z l , M. 1994: Kratko poro~ilo o izvedbi ~rpalnega preizkusa na vrtini Rd-1/93 (Radovica) z rezultati preiskave kvalitete podzemne vode, 15 str., 1 prilog. D r o b n e , F., B r e n ~ i ~ , M., H o e t z l , M., H e -r i ~ , J., S t r o j a n , M. & P r a p r o t n i k , B. 1995: Letno poro~ilo o izvedbi hidrogeolo{kih raziskav raziskovalne naloge Hidrogeolo{ke raziskave vodnih virov za vodooskrbo Bele Krajine, 53 str. D r o b n e , F., H o e t z l , M. & S t r o j a n , M. 1996: Poro~ilo o izvedenih hidrogeolo{kih raziskavah v dolini Babinskega potoka, NE od Dra{i~ev, z izdelavo raziskovalno kapta‘ne vrtine z oceno izdatnosti ter kvalitete podzemne vode iz vrtine DR-1/95, 18 str. L a p a n j e , A., H o e t z l , M. & P r e s t o r , J. 1999: [tudija o kapacitetah vodnih virov in kvaliteti vode za potrebe preskrbe s pitno vodo na obmo~ju Bele Krajine (ozemlje med Dra{i~i – Kr-ma~ina – Hrva{ka meja), 4 str., 11 prilog. L a p a n j e , A., R a j v e r , D., H o e t z l , M., M a -t o z , T., M a r i n k o , M. & P o l j a k , M. 2004: Po-ro~ilo o izvedbi raziskovalno-kapta‘ne vrtine MET-1/04. N o v a k , D. 1986: [tudija vodnih virov v ob-~ini Metlika 4. Hidrogeolo{ke razmere v zaledju Metli{kega Obrha. 22 str., 13 prilog. N o v a k , D. 1989: Hidrogeolo{ke raziskave Bele Krajine III. faza, 13 str., 22 prilog. N o v a k , D., B i z j a k , M. & P o l j a k , M. 1987: [tudija regionalne dolgoro~ne oskrbe z vodo Bele Krajine do leta 2050, I/1986, 66 str., 27 prilog. Novak, D. & Bizjak, M. 1987: Hidrogeolo-{ke raziskave Bele Krajine, II. faza. 5 str., 7 prilog. Novak, D. & Bizjak, M. 1988: Hidrogeolo-{ke raziskave Bele Krajine, II. faza. Dopolnilno poro~ilo. 7 str., 13 prilog. Novak, D. & Bizjak, M. 1992: Hidrogeolo-{ke raziskave v Beli Krajini (1986 – 1989). Zvezek 3. Faza: I – IV, Raziskovalni poligoni: Iskra – Se-mi~, ozemlje ob Su{ici pod Krvave~jim vrhom, [pitalska draga, Tri Fare, Doljani, Lokvica – Metlika. 64 str., 23 prilog. O r e h e k , S., O g o r e l e c , B. & [ r i b a r , L. 1980 : Mezozoik v Sloveniji, Mikrofacies kar-binatnih kamnin na Dolenjskem 6.faza. P e t a u e r , D. 1992: Hidrogeolo{ke raziskave vodnih virov za vodooskrbo Bele Krajine. Raziskave v letu 1991 na obmo~ju ob~ine Metlika. 8 str., 13 prilog. P o l j a k , M. 2003: Geolo{ka zgradba {ir{ega obmo~ja Metlike, 8 str., 2 prilogi. P o l j a k , M., L a p a n j e , A. & R a j v e r , D. 2004: Geolo{ke, hidrogeolo{ke in geotermalne raziskave na obmo~ju Krajinskega parka Lahinja v ob~ini ^rnomelj, 1. faza, 47 str., 8 pril.