KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 18 (2)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1 oktobra 1933.
PATENTNI SPIS ŠT. 10418
Socićtć d’ Electro—Chimie, d’ Electro—Mćtallurgie et des Acićries Electriques d’ Ugine, Pariš, Francija.
Izboljšanja pri postopku za izboljšavanje jekla.
Prijava z dne 20. januarja 1933.	Velja od 1. maja 1933.
Prvenstvena pravica z dne 27. februarja 1932. (Francija).
Znan je že postopek za izboljšanje jekla, ki obstoja v tem, da se železovi in manga-jakega gnetenja zadnjega z zelo tekočo stopljeno stekleno peno, kakršna kaže na-pram tem oksidom zelo veliko raztopilno novi oks.di, ki so raztopljeni v oksidiranem jeklu, skoraj v trenutku odstranijo p< tom moč. Na ta način se izvede pranje kovinske gmote potom nekake emulzije penine gmote v kovinski gmoti. S tem postopkom se doseže v skrajno kratkem času — v približno eni minuti — odstranitev oksidov, ki so v jeklu, potom njih raztopitve v stekleni peni. Ta raztranitev je prav jaka kot tista, ki se je pri starih postopkih dosegla šele potom operacij, ki so trajale cele ure.
Potom poizkusov s tem postopkom se je ustanovilo, da je raztopitev oksidov tem bolj popolna, čim večja množina steklene pene se je za pranje porabila, kar se kaže zlasti v tem, da je za ptomirjenje jekla potrebno manj pomirjevalnih pridodatkov. na pr. aluminija. To zmanjšanje potrebnih pomirjevalnih pridatkov pa zmanjšuje samo po sebi tudi vključke, ki se tvorijo v jeklu.
Pričujoči izum obsega tudi to iznajdbo, da se morejo rezultati gnetenja oksidiranega jekla s stopljeno stekleno peno izboljšati, ne da bi se morala zaradi tega vzeti večja količina te zadnje, to pa s tem, da se prida jeklu pred gnetenjem kovina, ki more na stroške železovega oksida oksidirat; in katere oksid mora biti v jeklu raztop-Ijiv, tako da ne povzroča vključkov.
Pred tem pridatkom je jeklo vsebovalo kisik v obliki v sebi raztopljenih železovih in manganovih oksidov.
Po tem pridatku pa zavzame del kisika, ki je imel obliko FeO, obliko oksidov pridane kovine M, to pa zaradi ravnovesne reakcije:
P FeO + a M K * M a O P P Fe.
Čim večji je alfa, to se pravi, čim več te kovine se bo jeklu pred gnetenjem pridalo, tem več oksidov te kovine — M« OP —-se bo zaradi te ravnovesne reakcije in zakona delovanja gmot tvorilo. Pred gnetenjem se bo torej količina v oksidiranem jeklu raztopljenega FeO več ali manj zmanjšala ter se bo namesto njega tvoril oksid pridane kovine M.
Znano je, da ima kovina za lastne okside večjo raztopilno moč kakor za okside drugih teles. Ko je gnetenje oksidiranega jekla s stopljeno stekleno peno po znanem postopku v teku, odvzame zadnja pod dvojno obliko FeO in M« OP večjo množino kisika, kakor pa bi jo odvzela brez prejšnjega pridatka kovine M pod samo obliko FeO.
S tem pridatkom se torej doseže bolj popolna disoksidacija jekla brez povečanja množine steklene pene.
Kot kovina M, ki se prida jeklu pred gnetenjem, pride v poštev vsaka kovina, ki ne povzroča vključkov. Pridatek kovine, ki povzroča vključke bi ne imel smisla^ kajti namen pranja oksidiranega jekla s
Din. 5.
stopljeno stekleno peno je ravno, zmanjšati vključke v jeklu. Kot kovini, ki prideta posebno v poštev, veljata mangan in krom.
Če se jeklo gnete s kremenčno-kisliusko stekleno peno, pa nastopi še drug pojav.
Kajti v tem primeru se bo zaradi ravnovesne reakcije:
2 FeO + Si< ► Si02 + 2 FeO
pokazala bolj intenzivna disoksidacija jekla potom delne redukcije peninega kremenca ter bo vstopil v jeklo siliciji, vse to pa v skrajno kratkem času — okoli eni minuti —, ko traja gnetenje.
Povečanje količine kovine M, ki je bila pridana jeklu pred gnetenjem, bo torej imelo v tem primeru za posledico, da se ne zmanjša samo končni ostanek FeO, temveč tudi da se poveča količina silicija, ki vstopi med gnetenjem v jeklo.
Eden primerov realizacije postopka po tem izumu je sledeči:
Na ca 1.500 kg steklene pene — sestave 60 Si02, 20 MgO, 20 Al2Oa — se je vlilo vsakokrat ca 13 ton kovine z ogljično vsebino 0.10 do 0.12 in s silično vsebino pod 0.03.
Temu jeklu se je pred gnetenjem pridal mangan. Toda pri vsakem vlivu se je količina pridanega mangana po sledeči razpredelnici — drugi stolpec — izpremenila.
Ta razpredelnica daje rezultate, ki so se dosegli po vsakem vlivu in gnetenju. V tretjem stolpcu se vidi količina silicija, ki je vstopila v jeklo pb gnetenju, v četrtem pa količina kovine na pr. aluminija, ki je bila potrebna, da je prišlo pri vsaki ope-
1.
2.
3.
4.
5.
6.
operacija
S" S £ E	•n 'S ■=	< i i 42 O. o> CO o *=?
o. W>.E,	o-* C	c o, «3 r* •»o „ N -Si,
n-S'5, £ o.	J* M bo OJ o £ E o.	
0.	0.025	0.020
0.200	0.055	0.017
0.400	0.065	0.010
0.650	0.063	0.008
0.880	0.095	0.003
1.350	0.150	0.
Ta razpredelnica kaže pri vpoštevanju malih neizogibnih razilk — kajti dve drug drugi sledeči operaciji ne moreta biti iden-
tični — jasno, da ma pridatek progresivnih količin Mn-a jeklu, p)reden se gnete s kislinsko stekleno peno, pod drugače enakimi okolnostmi sledeči dve posledici:
1.	Zmanjšanje količin aluminija, ki so potrebne za pomirjenje.
2.	Vsporcdno-postopno povečanje vsebine silicija v kovini po gnetenju.
Ta vstop sorazmerno pomembnih količin silicija v jeklo, količin, ki so pri nekem drugem poizkusu z bolj karburiranim jeklom dosegle 0.275 Si, dosežen potom enostavnega okoli eno minuto trajajočega gnetenja, je vsekakor izreden ter zasluži vso pozornost. Ta vstop je znak zelo popolne disoksidacije jekla.
V primeru nekislinske steklene pene bi se ta vstop Si v jeklo ne pokazal, ostala pa bi vseeno važnost pridatka mangana, kroma ali druge kovine, katere oksid je raz-topljiv v jeklu, in bi se potom tega pridatka vseeno izbojšal rezultat operacije, kakor je to zgofraj objašnjeno.
Končno naj bo še pripomnjeno, kar sledi že iz zgorajšnje razpredelnice, in sicer, da zadosten pridatek na pr. mangana omogoča, da se sploh odzre od vsakega pridatka za pomirjenje — aluminija, titana ali drugega. Zadosten pridatek na pr. mangana pired gnetenjem omogoča torej: ne samo izdatno izboljšanje rezultata gnetena, temveč tudi to, da se iz oksidiranega jekla potom zelo kratke operacije, ki traja približno eno minuto, in brez pomirjevalnega pridatka dobi docela mirno jeklo.
Patentni zahtevi:
1.	Izboljšanja pri postopku za izboljšava-nje jekla potom jakega gnetenja z zelo tekočo stopljeno stekleno penio, ki ima lastnost, da raztopi skoraj trenutno železove in manganove okside, vsebovane v jeklu, označena s tem, da se jeklovi kopeli pred gnetenjem s stopljeno stekleno peno prida kovina, ki more oksidirati na stroške kope-linega železovega oksida in katere oksid je v jeklu raztopljiv, na pr. mangan ali krom.
2.	Izboljšanja pri postopku za izboljšava-nje jekla po zahtevu 1, označena s tem. da se vzame v namenu, da stopi v jeklo izvest-na količina silicija, kremenčno-kislinska steklena pena.