252 Naši dopisi. Spod Snežnika na Notranjskem 21. julija. —.— pre< tekli teden je po naših krajih popotoval za povzdigo mlekarstva v domači deželi ves vneti g. župnik Mesar Prva skrb mu je bila, se prepričati o stanu tukajšnjega sirarstva, in ko je to nekoliko pri ovčjerejcu Ovčanu v Trnovem izpraševaje in zraven podučevaje storil, se m nepomudno se koj tisti dan podal v Gozd pod Snež» nikom in sicer k stanariji imenovani „pri mrzli za Vi(, harjevem vrhom", da vidi vse planšarstvo in opazuje za čas širjenja dotično ravnanje ondotnega stanarja. Močno je veselilo gosp. Mesarja, ko mu je bilo pred odhodom v Gozd od Zagorskega gosp. župnika zagotovljeno da hoče skrbeti, da se bo drugi večer zastran poduka o umnišem sirarstvu več poslušalcev zbralo v čitalnici pri gosp. Domicelj-u, kar se je tudi vresničilo in zvečer po opravljenem poljskem delu zbralo mnogo ovčjerejcev iz okolice in tudi druzih častitih poslušalcev. *) — V svojem po tukajšnjih okoliščinah prav dobro v merjenem govoru je gosp. Mesar zastran planinskega gospodarstva posebno obžaloval pomanjkanje hlevov za ovce v mrzlih nočeh in slabem vremenu ter neskrbnost za umno porabo gnoja in trebljenje planine. Te nepristojnosti je prav resnično pred vsem pripisoval žalostnim tukajšnjim razmeram, ker ovčjerejci vselej le za eno samo leto gotove kosove paše (letos tukaj, drugo leto tukaj, ali pa nikjer) v Snežniškem gozdu v najem dobe, in tako ni za nje spodbude zboljševati paše in postavljati hlevov, pač pa bi lahko vsaki najemnik za sirarstvo potrebnega orodja več več in boljšega si napravil , ker ga prinese in spet lahko odnese. Z vednim ozirom na mnogotere tukajšnje pomanjkljivosti pri prostorijah ; orodji in izdelovanji sira je bolje umniše sirarstvo priporočal ter prav umevno in prepri-čavno lastnosti mleka ter vse delo pri širjenji in njega vzroke v kotlu in naprej, da pride sir iz primerne tiskalnice na čedno palico za solenje, kjer spet potrebuje prav skrbnega daljnega ravnanja, da se dobro obnese. Korist in vredbo sirarskih družebje prav jasno razlagal in dokazal ter priporočal, naj bi tako družbo v Zagorji že kar v vasi, kjer precej živine imajo, pravilno ustanovili; sploh v vsem govoru je kazal govornik, da je mojster v tej stroki kmetijstva ter se mnogo domačiji naši koristiti zamore. Bog daj, da bi *) Tudi sicer smo zvedeli iz več krajev, da je nas gospr Mesar na svojem popotovanji, kakor je prilika nanesla, tudi posamezne ovčjerejce skrbno podučeval in šel v dotični razgovor celo v Jablanico k znanemu pridelovalcu obilega sir* g. Fischer-ju, pa tudi obiskal na Ravnem grof Hohen-wartovo mlekarijo, kjer je našel ondotnega oskrbnika gosp« Stuhli-a jako vnetega za boljše sirarstvo. Nadjamo se, da bc gosp. župnik sam kaj vec poročal o svojem popotovanji, ker stvar je za našo deželo velike važnosti, da to , kar ona ina*; obrne na veči dobiček kakor dosihmal, ko so domačini naši delali in ravnali, kakor so sami znali brez znanosti, kako veliko večim dobičkom ravnajo v druzih deželah. Rodoljubni naš g. Mesar zdaj po takem Še le ledino orje; če pa njego* nauki padejo na rodovitna tla, prerodila se bode ledina v ve selo plodno polje. Vred. i 0vi mnogohvaljeni poduk tudi tukaj na podnožji **/ 'nika PraV °^^en sa(i obrodil. ^*\l Kranjske gore 20. julija.*) — Nekdo od tukaj je Laibacherico" poročal v 158. listu, da so se cerk- }) slovesnosti po ranjkem cesarju Ferdinandu tudi v i/60 niski gori vsi c. k. uradniki, žandarji in druge osebe vrste vdeležili, samo — župan Robic ne. Soditi f-8 se smelo iz teh besedi, da tukajšnji župan mora izrečeno slab kristijan biti, če ne, bi bilo resnično to, \q on dopisniku „Laibacherčnemu" oseben sovražnik, je sedaj priliko vlovil, svoj žolč razliti nad županom si tako svoj srd ohladiti. — Da pa svet izve/ kako \var stoji, naj to reč pojasnim, kakor je bila. Naši bČiai se je posrečilo, pri zadnji volitvi v občinski od- 3r po hudi borbi z narodnimi nasprotniki vendar-ie nkrat dobiti na čelo možd, ki ima vse potrebne lastnosti za to mesto: on je namreč dober kristijan, zvest iržavljan in pošten narodnjak, kakor je vsa častita ro-lovina Robičev. Ker toraj naš župan ne trobi v rog tukajšnjih po Bismarku osmojenih nemčurjev, jim je hud trn v peti ter bi ga zato radi v žlici vode potopili, k0 bi mogli, toda reveži ne opravijo nič. Župan Robič na dan slovesnih zadušnic po cesarju Ferdinandu Milemu res ni v cerkvi bil, kajti moral je ravno ta dan, ker nima mastne službe in si v potu svojega obraza sebi io svoji družini vsakdanji kruh služi, iti po nekem poseboo važnem in neodložljivem poslu. Vsakdo pa ve, da je on leto in dan večkrat v cerkvi, kakor je Laibacherčni" dopisnik bil vse žive dni, in da je dobra misel in želja župana vdeležiti se omenjene slovesnosti gotovo ranjemu cesarju več koristila, kakor ko bi grdi, s svojimi dopisi v „Laibacherico" si zaslug za „zlati križec" nabirajoči ovaduh s hlinjeno pobožnostjo vedno v cerkvi sedel, roke navskriž držal ter ljudi štel, kateri doidejo k maši, kateri pa ne. Kaj pa je cerkev „kul-turkanipferjem", no, to že vrabci po strehah čvrčć! Iz Ljubljane. — Pretekli teden je veljal poklonom in pozdravom duhovnov, ces. uradnikov, mestnega odbora, deželnega odbora itd. novemu gospodu knezoškofu dr. Pogačarju, kakor je to navadno, kedar svetne ali duhovne deželne oblastnije načelnik nastopi službo svojo. — Danes se je gosp. knezoškof zopet podal na Dunaj, da prisego stori cesarju; ali bode zadnje dni prihodnjega meseca slovesna vmestitev v Gorici ali Ljubljani, to še ni gotovo. Brž pa, ko je „Wien. Zeitg." prinesla imenovanje novega škofa, začeli so vsi pisuni, ki jih imajo „liberalni" Dunajski in Graški časniki: „stara" in „oova Presse", „Tagespresse", stari in novi „Fremdenblatt", ,„Morgenpo8t", „Tagespost" in drugi v Ljubljani v svoji službi, pisariti o novem Ljubljanskem škofu, njihova svojat Ljubljanskih časnikov pa: „Tagblatt", >,Laibacherica" in „Slovenski Narod" so jim pritrkovali, ?si iz enega roga trobeči, le z majhnimi varijacijami. Gospod dr. Pogač ar je tako bistrega uma in gotovo tako dobro pozna časnikarstvo zadnjih 5 let, da ve, da jaem tem pisarjem je za škofa ali, po jeziku „Naro-dovcev" rečeno, za „višega popa" tako malo mar Kakor za lanski sneg, in da za njihovimi vvodnimi -lanki ne tiči druzega, kakor — sebičnost strankarska ^ pa kruhoborstvo. Jedro vseh njihovih bolečin, vseh njihovih predpisov , k a k o š e n naj bode novi škof in >aj naj počne, da z „železno šibo kroti duhovščino aaso", ki noče brez vere ustavoverska in liberalna biti, )a tudi ne podpirati pruskega „kulturkampfa", je ) Gosp. dopisnik je ob enem prav ta dopis poslal tndi Slovencu". Ker pa „Novice" le enkrat na teden izhajajo, Lto pride še le danes na svitlo. To v razjasnilo enega in I8tega dopisa v dveh časnikih. Vred. le ozir na prihodnje volitve v deželni zbor Kranjski, v katerem bi radi videli večino drugačno od sedanje: večino liberalcev nemčurskih in mladoslovenskih. To in nič druzega pomeni „mir" teh listov, ki ga „arm in arm" priporočajo in zapovedujejo novemu škofu! „Bodi ces. kralj, škof!" kričijo eni; „zapoveduj duhovščini kakor oficir zapoveduje gtnajnarju!" mu ukazujejo drugi, potem je zborova večina staroslovenska, za katero stoji duhovščina Kranjska, vničena in — Bosna bo mirna! „Ka-košne umene imajo ta revšeta o razmeri med katoliškim škofom in duhovščino?" — vpraša „Danica" po pravici. In oni časnik „na akcijah", ki kaže dr. Po ga Čar j u Shvlokov „šajn", češ, da je „interpelacija" Razlago v a ga posadila na prestol škofijski, pridušuje novega škofa, naj le „odločno" postopa zoper „intrigante", kajti „oni bodo sedaj najbolj hrbtišča krivili in se plazili, ker njim imponirale ,,fait accompli"! Bodi mirno, revše! Možje, ki se ne sučejo kakor petelini na strehi po vsacem vetru, bodo trdno in nepremakljivo stali za svoje prepričanje, za pravo in resnico, naj bode škof Peter ali Pavel, ker dobro vedo, da njih program je program večine naroda Kranjskega in še več — vseh narodov Avstrijskih, in to je tisti program, ki ga je 11. januarija 1867 podpisal tudi prečastiti sedanji škof Ljubljanski dr. Pogačar, takrat stolni dekan Ljubljanski. — {Iz seje deželnega odbora 23. in 24. julija.) Predlogu krajnega šolskega sveta na Vrhniki, da se nadu-čiteljska služba na ljudski šoli na Vrhniki podeli sedanjemu nadučitelju v Trebnem Vincenciju Levsteku, je deželni odbor pritrdil. — Poročilo vodstva deželne gozdarske šole v Sneperku, da bode 28. avgusta ko-nečna preskušnja z dijaki te šole, vzelo se je na znanje. — Za cestarja na Krško-Grosupeljski cesti je deželni odbor v službo vzel Boštjana bemeta iz Gmajne pri Krki in Matija Berlana iz Plešivice. — Okrajna glavarstva se naprosijo, da skrbe za to, da se po deželi sifilitični bolniki ne puščajo doma, ampak da se pošljejo prec v bolnišnico. — 24. dne t. m. je deželni odbor skupno se poklonil novemu gospodu knezoškofu dr. Pogačarju, ki je rekel, da bode prišel v dež. zbor. — {Štiri časniske pravde) bodo pri prihodnji sesiji pred porotniki. Toženi so listi: „Slovenec" po poštnem vodstvu zarad znanih dogodeb s pismi na Go« renskem, — „Slov. Narod" zavoljo nekega dopisa s Koroškega, v katerem je bil nek krčmar dolčen, da je umoril in oropal kramarja, kar pa ni res, — in Tagblatt", katerega tožita gosp. Kreč in gospa Sol-majerjeva zavoljo obrekovanja. Prihodnja porotniška doba bo tedaj bolj mikavna, ko dosedanje. — (Dramatično društvo) je imelo pretekli četrtek svoj letošnji občni zbor, pri katerem se je volil nov odbor tako-le: Za predsednika g. J. Murnik, za blagajnika g. Drag. Žagar, za odbornike gg. dr. Karol Blei-weis, Josip Nol[i, Fr. Drenik, Jurčič, J. Krsnik, prof, Pleteršnik, Fr. Škofic, dr. Stare, prof. Wiesthaler in V. Valenta. — Gospodičina Helena Pesjakova, pevka prve vrste pri kralj. Hanoveranskem gledališči, je pretekli teden prišla za mesec dni na obisk svoje rodovine v Ljubljano. — [Na korist pevovodje gosp. Antona Stockl-a) napravi čitalnica v nedeljo 1. avgusta na čitalničnem, ta večer posebno okinčanem in razsvitljenem vrtu „besedo", pri kateri sodelujeta moški pevski zbor in domači pomnoženi orkester. Program pevski: 1. Sto c ki — „Opomin k petji", moški zbor. 1. Ve it — „Praga", zbor. 3. B. Ipavic — „Zapuščena", čveterospev. 4. Rih. Genee — „Tikajo se", šaljivi moški zbor. 5. A. 253 Wagner — „Andante", baritonsolo 3 spremljevanjem glasovira, poje gosp. Josip Nolli. 6, Vogel — ^Kovaška", moški zbor a Čveterospevom. 7. Stockl — „Mladost", baritonsolo s spremljevanjem orkestra, poje gosp. A. Pucihar. 8. Sebora — „Templarskv pohod" iz opere „Templari na Morave", zbor s tenor in baritonsolo in spremljevanjem orkestra in glasovira. Program godbeni: 1. Stegnar — „Popotnica po slovenskih pes-mah". 2. Kreutzer — „Ouvertura" iz opere „Nacht-lager von Granada". 3. Beethoven — „Adelaida" Duo za gosli in glasovir. 4. Balfe — Ouvertura iz opere „Zigeunerin". 5. Mozart — Svmphonia G-moll. Kvintet za gosli, flavto, cello in glasovir za 4 roke. 6. Mašek —¦ „Slovenska ouvertura". 7. Singelee — „Fantazija" z varijaeijami za gosli s spremljevanjem glasovira; 8. Schantel — „Potpouri po slovanskih na-pevih". — Vstop za osebo 30 kraje, brez omejenja posebne radodarnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Ako je vreme ta večer neugodno, se bode dan besede pozneje po časnikih in plakatih razglasil. Čitalničin odbor. 254