Sodobno razpršeno mesto se od 20. stoletja naprej razvija z diametralno nasprotnima konceptoma uprostorjanja: z urbanim in suburbanim. Izjemno hiter razvoj suburbije je v minulih dveh stoletjih potekal v treh prepoznavnih razvojnih ciklih: beg iz industrijskega mesta ob podpori interesa za razvoj železniškega omrežja, širitev »avtomobilske« suburbije po drugi svetovni vojni in razvoj »trajnostne« suburbije ob podpori razvoja digitalne revolucije, električnega avtomobila in upametovanja mest. Suburbija je antagonizem in avantgarda sodobne urbanosti. V Sloveniji je bila minulih dvajset let podvržena najbolj intenzivnim urbanim procesom, kljub temu pa ni prepoznana kot prostorsko razvojna načrtovalska entiteta. »Zapiranje« občinskih meja v času pandemije je nedvomno pokazalo, da slovenska suburbija ponuja številne prostorske in razvojne potenciale, ki bi lahko bili ključni dejavniki kakovostnega načrtovanja prostorskega razvoja. Je namreč ključen prostor za razvoj policentričnih urbanih struktur in trajnostne mobilnosti, zato je integracija načrtovanja suburbije z urbanimi območji neizbežna.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-IRYF5NXX

COBISSID

94754307

Objavljeno

30.05.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Lobnik, Uroš (2021). Razvojni potenciali suburbije (skozi prizmo pandemije). Urbani izziv. Posebna izdaja, številka 13, str. 118-124. URN:NBN:SI:DOC-IRYF5NXX from http://www.dlib.si

MLA:

Lobnik, Uroš. "Razvojni potenciali suburbije (skozi prizmo pandemije)." Urbani izziv. Posebna izdaja številka 13 (2021) str. 118-124.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IRYF5NXX>

Urbani izziv. Posebna izdaja
2011-
(Zbirni zapis)