STAREJŠA LJUBLJANSKA INDUSTRIJA — VPRAŠANJE ARHITEKTURE Peter Krečič, Ljubljana Na Slovenskem m orem o opaziti dvotirnost stavbnega razvoja. Toda m edtem ko dosežejo palače in cerkve zlasti v m estnih središčih v Lju­ bljani, M ariboru, Celju, predvsem pa v T rstu razm erom a visoko obli­ kovno raven (večinoma so nastale po dunajskih in graških zgledih in pa po zgledih iz večjih italijanskih središč), m orem o o industrijskih stavbah reči, da so mnogo bolj skrom ne od tistih, ki so nastajale na Zahodu. Bistveni razlog za to tiči v slabi razvitosti industrije pri nas, saj na slovenskem ozemlju ni bilo nobenih velikih naravnih bogastev, ne velikih področij za intenzivno poljedelstvo. N astajala so m anjša pod­ jetja, ki niso skoraj nikoli prerasla v veliko industrijo in le redka so vzdrževala nekajdesetletno kontinuiteto v proizvodnji. Kljub tem u pa lahko trdim o, da vsaj od srede 19. stoletja v teh tovarniških stavbah v m alem le odraža novodobni utilitaristični duh, zlasti kar zadeva funk­ cionalno izrabo prostorov, čeprav večinoma klasične konstukcije. Ste­ bre iz litega železa so načrtovalci tovarniških stavb poznali in jih upo­ rabljali, toda to gotovo ni osrednje vprašanje arhitekture ljubljanskih industrij, kot tudi ne vprašanje prem oščanja velikih razpetin, kar je bilo eno najpom em bnejših vprašanj »inženirske« arhitekture na Za­ hodu, saj so za vse večje dvorane, ki so jih potrebovale naše tovarne, zadoščale klasične konstrukcijske možnosti. Problem se torej ne kaže v tem , kakšna je organizacija same stavbe, predvsem v notranjščini, temveč v organizaciji stavb v prostoru. V tem pogledu pa prinašajo industrijske stavbe ozirom a kom pleksi stavb v odnosu do ustaljenih m estnih oblik bistvene sprem em be. Tako vidimo, da se ena naj­ starejših tovarn, tovarna sukna na Selu pri Ljubljani (ustanovlje­ na je bila leta 1724) v bistvu ne razlikuje od preprostejših m eščan­ skih, bolje predm estnih stavi?. Več hiš je bilo združenih v večji kom­ pleks ob Ljubljanici (vir energije) in v notranjosti prilagojenih za po­ trebe suknarne. Mnogo več am bicij kaže v oblikovanju stavba Slad­ korne rafinerije, »Cukrarna« na Poljanskem nasipu, kot je razvidno iz načrta iz leta 1834. Upravni del tovarne stoji pravokotno na tovarniški del; s tovarno ga veže nizka vmesna stavba. Delitev je tako k ar mogoče očitna. Upravni del je bogatejši v obdelavi pročelja: trikotno čelo sloni na dveh parih pilastrov, celoto pa krona stolpič z uro v stavbni osi. Tovarniški del pa je m onum entalnejši, ne le zato, ker je njegova gm ota m asivnejša, temveč tudi zaradi opuščanja nekaterih fasadnih prvin: osrednji del razčlenjujejo plitvi služniki, preostalo ploskev stene pa razgibava droben grafični okras. Celotni tovarniški kom pleks je torej še vedno uravnan za m estno »stavbno dogajanje« v ulični fronti. Po­ dobno pojm ovanje, toda v okviru vaške stavbne ureditve, kaže v za­ snovi papirnica v Vevčah (po ohranjenih slikah iz leta 1857), le s to razliko, da so tovarniški objekti nekoliko večji od vaških hiš in kljub reki, ki jih deli, nekoliko bolj skoncentrirani. Šele Tschinklova tovarna kavinih surogatov (ustanovljena 1866) pom eni prelom v odnosu to­ varna — mesto. Tovarniški stavbni kom pleks je bil zasnovan zunaj m esta. Bil je ograjen, tako rekoč iz m esta izvzet in uravnan po svojih lastnih tovarniških, to je funkcionalnih m erilih. Pa tudi na zunaj je celota dobila enoten videz; načrtovalec tovarne se je vseskozi držal enotnega oblikovnega koncepta v fasadah in v strešnih partijah. In če je Sladkorno rafinerijo krasil stolpič z uro (tipični m estni motiv), ki je dajal celoti izrazito lepotni poudarek, si je zdaj tovarna z osrednjim visokim dim nikom postavila sam a sebi nov simbol, ki vnaša s svojo obliko tudi novo vizualno »vsebino« v m estnem okolju. K orak naprej v organizaciji tovarniškega stavbnega kom pleksa, tako rekoč »tovarni­ škega mesta«, pom eni pivovarna podjetja Kosler (ustanovljena leta 1866; pozneje se je preim enovala v pivovarno Union, kot se im enuje še danes). Razsežnosti zemljišča, na katerem stojijo tovarniški obrati in skladišča, so se tako povečale, da m orem o zdaj v tovarni v resnici vi­ deti nekaj, kar bi lahko imenovali »novo mesto« tem bolj, ker je s svo­ jim načinom organiziranosti dela ustvarila nov življenjski utrip, ki ga evropska m esta do industrijske revolucije niso poznala. S pivovarno so se v L jubljani pojavile svojske stavbne oblike s posebnim i dim niki in napravam i, ki jih je narekovala tehnologija varjenja piva in so da­ jale poseben pečat zunanji podobi cele m estne četrti, tedaj še zunaj m esta. Toda kljub tej »avtonomnosti« tovarne, ki jo kaže v odnosu do m estnega tkiva, se tovarna podreja nekaterim osnovnim vodilom in logiki m estne rasti- upošteva ulično črto in je s svojo organizacijo za­ ključena urbanistična misel. Tudi Žabkarjeva tovarna za stroje in livarna (ustanovljena leta 1871) je bila zasnovana kot poseben, a ne tako m onum entalen m estni predel ob severni ljubljanski vpadnici ob D unajski cesti. S strnjeno posta­ vitvijo nizkih stab, z m ajhnim parkom v ospredju in z bogatim i kova­ nim i vhodnim i vrati celo spom inja na dvorce in vile 18. stoletja. Spre­ m enjena razm erja, zlast dolžina stavb, odstopanje od sim etrije že v zasnovi, tovarniški dim nik v enem izmed vogalov, zlasti pa poenostav­ ljena obdelava fasadnih členov, že na zunaj sprem injajo značaj stavbne sestave. Vrh v pojm ovanju tovarne kot »novega mesta«, kjer veljajo drugačna pravila življenja ljudi, ki delajo v njem , kot v prvotnem m estu, pomeni ljubljanska tobačna tovarna ob Tržaški cesti. Zasnovana je bila leta 1870; sam načrt pa predvideva ograjeni tovarniški prostor s strogo si­ m etrično razporeditvijo posam ičnih stavb na zem ljišču m ed cesto in železnico. V nasp ro tju s pivovarno pa so tovarniški objekti nekoliko pom aknjeni od ulične črte navznoter in m ed njim i je precej več pro­ stora. Tovarna je bila prav s to postavitvijo (stavbe so nam reč razm e­ ščene glede na os, ki jo poudarjata osrednji veliki stavbi v ospredju kom pleksa, gledano s Tržaške ceste; m ed ulico in tovarno je urejen park) v očeh sodobnikov zgledna in zato ni naključje, da si je neznani fotograf izbral pogled na Ljubljano z južne strani s Tobačno tovarno v ospredju. Do konca stoletja ni te zasnove prekosila nobena druga tovarna, ne Janescheva (pozneje Pollakova) tovarna na Petkovškovem nabrežju ne tovarna kleja v Mostah. Šele s Kolinsko tovarno hranil, ki je v svojo zasnovo pritegnila oblikovne novosti secesije, zlasti v oblikovanju fa­ sade (bogato secesijsko okrasje, tipični vogalni stolpič, nekoliko polep­ šan tovarniški dim nik itd.), je nastopil nov čas. Zdaj je bila tudi tovar­ niška stavba vredna enake pozornosti kot pom em bnejša hiša v m estu, brez oblikovnih »opuščajev«, vsaj kar zadeva pročelji, ki gledata na progo ozirom a na cesto; stavbnega kom pleksa znotraj tovarniškega dvorišča se skoraj ne dotakne. V odnosu do m estnega organizm a pa ne prinaša nobenih novosti; podobno kot nekdaj Sladkorna rafinerija se tudi Kolinska podreja »dogajanju« v ulici, torej strnjeni m estni za­ zidavi. S to stavbo se nekako konča »stilni« razvoj starejših ljubljanskih in­ dustrijskih stavb. Po prvi vojni se v tem razvoju ni zgodilo nič po­ m em bnejšega do konca druge, ko m orem o govoriti o novi kvantiteti in novi oblikovni kvaliteti. SUMMARY 'nHustrial architecture played an important role in the history of European building, modern theorists seeing it as one of the decisive elements in the development of the aesthetics of modern building. Under conditions pre­ vailing in Slovenia, industrial architecture must be considered in a different light; it should, in my opinion, be judged in relation to general stylistic de­ velopment and in relation to urban development. Our industrial architecture did not concern itself with questions of big spans, large technical inno­ vations, etc, though we do find some of the utilitarian advances of the age, such as cast iron pillars, steel roofing girders, intersonnected with shallow traverses etc. More important is the fact that their exteriors were decorated with the architectural ornamentation fashionable at the time, unobtrusive, it is true, but never missing, since almost all this architecture appeared first in city buildings (buildngs along the roads), and later in special factory complexes outside the town but still closely linked to it (by streets, raliways, workers who lived there). At the time of the industrial revelution these buildings were more widespread and had a greater im­ pact, givng post-baroque Ljubljana and also other towns in Slovenia some essential developmental features both as regards the activity of the town and its physical appearance, in many respects pointing the way forward and hinting at the problems of the future expansion and life of the town. For this reason they is important not only as a document of development but also as the begining of the new anatomy and physiognomy of the town, and of themselves as aesthetically functional units.