NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Telephone: HEnderson 3912
Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota
je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
Nasa narodna in verska
zavednost se kaže v tem, da damo svoje otroke zavarovati pri K. S. K. Jednoti!
Entered as Second Class Matter December 12th 1923. at the Post Office at Cleveland, Ohio. Under the Act of Angnst 12th 1912. Accepted for Mailing at Special Bate of Postage Provided for In Section 1103. Act of October 3rd 1917. Authorized on May 22nd 1913
VOLUME XXXII—LETO XXXII
NO. 24 — ŠTEV. 24
CLEVELAND, 0., 12. JUNIJA (JUNE), 1946
Dve slovenski novi masi v Minnesoli
Chisholm, Minn. — V nedeljo 9. junija je duluthski škof Most Rev. Thomas A. Welsh, D.D., v stolnici presv. Srca Jezusovega v Duluthu posvetil v mašnika dva ameriška sina slovenskega izvora. Eden teh novih duhovnikov je Rev. Michael Skumavc. Njegovi stari starši so bili Slovenci in so prebivali na farmi v Krain; sedaj se imenuje kraj St. Anthony in je blizu St. Clouda, Minn. Novomašnikov oče je Slovenec, mati pa Nemka. Živijo na Brainerd, Minn.—Rev. Michael Skumauc je hodil v semenišče St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., in je pel novo mašo 9. junija v cerkvi sv. Frančiška v Brainardu, Minn.
Drugi novomašnik pa je Rev. Rudolph Pakiz, član društva Friderik Baraga št. 93 KSKJ. Tudi njegovi starši in cela njihova družina so člani KSKJ.
Rev. Rudolph Pakiz, sin Mr. in Mrs. Anton Pakiz iz 200 Ninth St., N.E., Chisholm, je bil rojen 5. februarja 1921. Po dovršeni osnovni in višji šoli je bil leta 1941 sprejet v St. Paul Seminary.
Father Pakiz bo obhajal svojo novo mašo ob 10:30 na nedeljo presv. Trojice, 16. junija, v cerkvi sv. Jožefa, Chisholm. Kot pomožni duhovnik mu bo asistiral Rev. John E. Schiffrer, župnik fare sv. Jožefa; Father Skumauc bo za dijakona, Father Crossman pa za subdijakona. Rev Gregory
Rev. Rudolph Pakiz
Manning, Chisholm, bo ceremo-nijar. Rev. Thomas Stack, Virginia, bo pridigal. Mrs. Louis Regis bo vodila pevski zbor.
Med drugimi, ki bodo prisotni pri novi maši, bosta tudi no-vomašnikova dva brata, Tony, ki je letos v januarju prišel domov iz New Guinea-Borneo vojnega pozorišča, in Victor, ki se je pred kratkim povrnil iz vojaške službe v Indiji. Popoldne od treh do petih bo g. novomašnik sprejemal na domu.
Obema čč. gg. novomašniko-ma naj iskrene j še čestitamo in jima želimo najbogatejšega božjega blagoslova pri njunem delu v vinogradu Gospodovem. Čestitamo pa tudi obema družinama.
RAZMOTRIVANJA ZA KONVENCIJO
25: SV. VID
Cleveland, O. — Članstvo društva sv. Vida št. 25 v Cleve-landu, Ohio, je na svoji redni seji, ki se je vršila 2. junija, razmotrivalo o nekaterih točkah pravil. Osvojilo je nekaj slepov in priporočil, katere naj naša delegacija predloži na prihodnji redni konvenciji in sicer;
1.)	Članstvo se strinja s priporočilom društva št. 171 za znižanje števila delegatov in sicer priporoča v ta namen, da vsako društvo, ki šteje od 75 do 150 članov pošlje na konvencijo enega delegata in potem za vsakih nadaljnih 200 članov po enega delegata. Dru-' štva, ki štejejo manj kot 75 čla-: nvo se naj za volitve združijo,' da dosežejo zahtevano število članstva.
2.)	Obvezno pošiljanje bolniških obiskovalcev naj se o-pusti in se naj iste pošilja le na priporočilo vrhovnega zdrav-| nika.
I 3.) Članstvo priporoča, da se ime naše Jednote spremeni, da se bo glasilo: Ameriška Slovenska Katoliška Jednota — American Slovenian Catholic Union.
4.)	Število članov glavnega porotnega odbora naj se zniža na pet članov.
5.)	Glavnih podpredsednikov, razven prvega gl. podpredsednika, naj se ne vabi na glavne letne seje, da se s tem zniža
visoke stroške, ki so s tem združeni.
6.) Da se takoj preneha s plačevanjem 10 centov izrednega asesmenta, ki ga članstvo sedaj plačuje.
Dalje je članstvo razmotrivalo tudi o našem Glasilu ter priporoča konvenciji, da izvoli ali da nalogo bodočemu gl. odboru, da imenuje urednika za angleško stran glasila, to pa iz razloga, ker je med nami že tako veliko število mladega članstva, da isto v resnici zasluži malo več pozornosti v našem Glasilu. Angleški.urednik naj ¡bo izbran iz mlajšega članstva, ki razume potrebe mladine in ki se v resnici zanima za Jednoto in pozna poslovanje iste, ker le na ta način bomo vzbudili večje zanimanje med mlajšim članstvom za našo Jednoto. Slovenski urednik, ki je obenem tudi upravnik Glasila, pa naj bo izvoljen iz starejšega članstva, kot je bilo to dosedaj Obema naj se tudi določi pri merna plača, da bosta lahko izhajala in da bosta s tem večjim veseljem vršila svoje dolžnosti v korist članstva in naše Jednote.
Anton Strniša,
predsednik, Joseph J. Nemanich,
tajnik, Louis J. Kraje, blagajnik. DRUŠTVENI PEČAT.
(Dalje na 2 strani)
M. Elizabeta O. S. URS.:
Piajlepii dan - očetov) god
Najlepši dan za hvaležno srce, preblagi oče, je Vaš god, spominja me Vaše očetne ljubezni, spominja neštetih velikih dobrot.
Nad prvimi dnevi, ob prvi mladosti ste bdeli nad mano dan in noč, ob sreči, veselju, ob malih bridkostih ste bili mi prva pomoč.
Premnoga skrb Vam je legla na čelo, začrtala brazde globoke vanj, vse Vaše delo je bilo za mene, bodočnost moja — cilj Vaših sanj.
Ljubezen Vaša, kako je velika, počitka, odmora za se ne pozna, v vseh Vaših besedah in v vsakem pogledu
se skriva ljubezen in blagost srca.
URADNO NAZNANILO
Globokoverni in vedno krepostni k edini sreči mi kažete pot, načela katoliška — Vaša načela, učite me to, kar učil je Gospod.
Preljubi oče, kako Vam povrnem, kje najdem hvaležnosti pravi izraz? Kako naj dostojno Vam h godu čestitam,
kaj moje ljubezni bo veren dokaz?
Beseda zahvalna dobrot ne odtehta, ljubezni Vaše ne plača zlato, naj tisočkrat vrne s plačilom
neskončnim vso Vašo ljubezen dobrotno nebo!
Še dolgo Vas v sreči in zdravju ohrani, odvrni od Vas bridkosti, skrbi! Obljubljam, da s pridnostjo, vzornim
vedenjem veselje in sreča bom Vaših dni.
Tem potom se naznanja, da je članstvo društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Cleveland, Ohio, na izredni društveni seji, ki se je vršila dne 23. maja 1946 odglasovalo, da izstopi iz centralnega bolniškega oddelka, ter da bo odl.junija 1946 naprej bolnim članom in članicam plačevalo bolniško podporo iz društvene blagajne.
Za glavni urad K. S. K. Jednote;
Josip Zalar, glavni tajnik. Joliet, Illinois. 3. junija 1946.
Slovenski premogovniki so v marcu za 16% presegli predvojno proizvodnjo
Ljubljana, 16. aprila 1946.—
V Zenici, kjer je poleg znane državne železarne tudi eden največjih premogovnikov v Jugoslaviji, še je v nedeljo začel prvi svobodni kongres delavcev in nameščencev rudarske industrije Jugoslavije. Zeniški rudarji, ki so dali pobudo za prvomajsko tekmovanje vseh rudnikov Jugoslavije, so lahko s ponosom sprejeli svoje tovariše iz ostale države, saj so z dosedanjem tekmovanjem dosegli že prav lepe uspehe. Po osvoboditvi je znašala proizvodnja zeniškega rudnika le 45% povprečne predvojne proizvodnje iz leta 1939. Sedem mesecev po osvoboditvi pa so se lahko ob koncu novembra na proslavi prvega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu postavili s tem, da so dosegli povprečno predvojno proizvodnjo. S tem uspehom pa se rudarji niso zadovoljili. Zato niso popustili v svojem delovnem poletu. V prvih dveh mesecih prvomajskega tekmovanja so prekoračili proizva jalno nalogo za 20.8% in prekosili največjo predvojno proizvodnjo za 3%. Nekatere delavske skupine so prekoračile normo dela tudi za 50, 60 in celo 87%.
Tudi naši slovenski rudarji s svojimi uspehi ne zaostajajo za tovariši iz Bosne. Po strašnem opustošenju v dobi okupacije je znašala proizvodnja slovenskih premogovnikov lani v maju komaj 19% predvojne proizvodnje. Čeprav je bilo
DOMA IN PO SVETU
Vesli iz slovenskih naselbin
dviganje proizvodnje zvezano z velikimi obnovitvenimi in pri-praljalnimi deli, so že v decembru lanskega leta dosegli 99% povprečne mesečne proizvodnje v letu 1939, v januarjuu 106%, v prvih dveh mesecih tekmovali j-a, to je v februarju in marcu, pa so proizvodnjo nadalje dvignili, tako pa so v marcu dosegli 116'v predvojne proizvodnje. Vendar to ni edini uspeh naših rudarjev. Tekmovalni načrt se nanaša ne samo na dviganje proizvodnje, temveč tudi na dvig povprečne storitve in na štednjo z materialom, kar bistveno zmanjšuj^ proizvajalne stroške in omogoča znižanje cen, in končno na zboljšanje kakovosti premoga, na delovno disciplino, na varnost dela v rudniku in na prostovoljno delo za obnovo naše države. Tudi v vseh teh točkah so pokazali rudarji nove lepe uspehe.
Tekmovalna komisija, ki je na podlagi dobljenih poročil o-cenila podatke za marec, je potrdila sklep tajništva Zveze delavcev in nameščencev rudarske industrije Slovenije, da bodo po dosedanjih uspehih tekmovanja hranili prehodno zastavo zmagovalca trboveljski rudarji, ki so po splošni oceni dosegli doslej najboljše rezultate.
Že v februarju so trboveljski rudarji prekoračili svoj mesečni proizvajalni načrt za 21.5%, rudarji v Rajhenburgu pa za 14.5%. V skupni rudniški sto-(Dalje na 2. strani)
Washington, D. C. — ¿red-j sednik Truman je odrekel svoj | podpis za takozvani Case bill o delavskih prerekanjih. Poslanska zbornica je nato hotela predsednika preglasovati, pa ni mogla, ker ni dobila potrebne dve tretjinske večine glasov. Predsednik pravi, da bi taika postava proti delavcem naši deželi več škodila kakor koristila. Tako vsaj še za nekaj časa ne bo iz Case-ovega predloga nobene moke.
Beograd, Jugoslavija. — General Draža Mihajlovič se te dni zagovarja pred sodiščem, kjer mu preti smrtna obsodba. Ravnodušno in samozavestno odgovarja na vsa vprašanja in trdi, da ni kriv kakega izdajstva.
Rim, Italija. — Kabinet mi-nisterskega predsednika Gas-perija je proglasil torek 11. junija za ria-rodni praznik kot rojstni dan italijanske republike. Kralj Umberto II. pa se še vedno noče umakniti s prestola. Kljub temu, da so pri volitvah zmagali republikanci, so mo-narhisti v južni Italiji tudi precej močni. Ni izključeno, da ne bi v Italiji zdaj nastala civilna vojna.
Chicago, 111.:
—V cerkvi sv Štefana sta se 30. maja poročila Roy Ross-man iz Clevelanda in Helen Blatnik iz 4032 N. Ashland Ave.
—Dne 4 jupija je umrla ro-jakina pionirka Mrs. Katarina Kenig, rojena Stefanie, stara 74 let in doma iz okolice Črnomlja. Tu zapušča omoženo hčer Mrs. Jacob Muha, sina Williama, več vnukov in prav-nukov, brate Math, Joe in John Stefanich, ter sestro Mathiido v redu šolskih sester sv. Frančiška. Njen pogreb iz cerkve sv. Štefana je bilo zelo lep.
—V bližnjem Argo, 111., je umrla Mrs. Johanna 'Skubel, rojena v Bevkah pri Ljubljani in v Ameriki od 1 1909. Cleveland, Ohio:
—V uredništvu Glasila so se oglasili med drugimi Joseph L. Bahorich iz 5314 Duncan St., Pittsburgh, Pa., novi tajnik dr. sv. Jožefa št. 41 KSKJ, nadalje Mrs. Josephine (Richter iz Enumclaw, Wash., članica dr. J e7 j s Dobri Pastir št 32 KSKJ, v spremstvu prijateljic Mrs. j Maiy Potočnik iz Cumbei la'nü, i Wash., in Mrs. Mary Bernik iz Detroit, Mich — Vsem hvala za prijazni obisk.
Pošiljanje denarja v Jugoslavijo
Te dni je bilo naznanjeno, da so Zedinjene države obnovile pošiljanje denarja v Jugoslavijo potom International Money Order sistema ali mednarodnih denarnih nakaznic. Pristojbine so iste kot pred vojno in sicer po en odstotek ali 10 centov za $10 ali $1 za $100.
Kadar kupite mednarodno denarno nakaznico, plačate v ameriških dolarjih, v Jugoslaviji bo pa izplačano naslovi j en-cu v dinarjih po vrednosti, ki je bila določena pri sklenitvi te pogodbe.
Mednarodne denarne nakaznice lahko kupite na glavni pošti in večjih podružnicah ob u-radnih urah.
Miss Esther Svetek
—Iz Notre Dame akademije je 2. junija graduirala Miss Esther Svetek, hčerka August F. Svetkove družine iz Collin-wooda in članica dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ. — Donald Kramer, sin Mr. in Mrs. Frank Kramer iz 747 E. 185 St., pa je graduiral iz Western Reserve akademije v Hudson, Ohio.
—V cerkvi Mar. Vnebovz. sta se poročila Anton Zupančič in Mary Penko, v cerkvi sv Lovrenca pa Ralph Urigel in Sophie Rakič.
—Po sklepu Zveze Oltarnih Društev bo Skupno sv. obhajilo v četrtek, 20. jun. na praznik Sv. Rešnjega Telesa med sv. mašo ob 9:30 v cerkvi Sv. Pavla, Euclid and E. 40th St.
—Iz bolnišnice so se. povrnile Josephine Sirola, Mrs Louise Godič in Mrs. Mary Grill. Mrs. Rose Glavič je srečno prestala operacijo.
—Dne 4. jun. je bil zaclet od avtomobila Frank Zadar iz 16011 Waterloo Rd., star 545 let in vdovec. Tri ure kasneje je umrl v Emergency Clinic bolnišnici. Zapušča poročeno hčer in sina.
—Po daljši bolezni je umrla Leopolda Zdovc iz 6030 Glass Ave., vdova in stara 57 let. Ne zapušča nobenih sorodnikov.
—Dne 10. jun. je umrl John
Pekol iz 16316 Arcade Ave., star 67 let in vdovec. Doma je bil iz vasi Trebnje na Dolenjskem, v Ameriki pa je bil 45 iet. Tu zapušča tri sinove, dve hčeri, v New Yorku pa brata Andrew Pekol. Geneva, Ohio:
—V cerkvi Marije Vnebovze-te sta se 25. maja poročila E-mil G. Zuzek iz.Madison, O., in Dorothy Pudder iz Geneva, O. Johnstown, Pa. :
—V soboto 15. jun bo tukaj in v okolici "tag-day" za zdravstvene potrebščine v Jugoslaviji-
Joliet, 111.:
—Dne 2. jun. je umrla rojakinja Mary Smrekar, rojena Skobe, soproga rojaka Michaela Smrekar na 1257 N. Hickory St., stara 51 let in rojena v Budganji vasi, fara Žužemberk na Dolenjskem. Poleg soproga zapušča dva sina, štiri hčere in sestrične Mary in Jennie Smrekar v Jolietu in Albina Grimšič v Chieagi. strica v Johnstownu, Pa., in več drugih sorodnikov. Bila je članica dr. -v. Fv né '-.k;: it. 29 KSKJ m ärugiii fcrumW. '
—Ravno ta dan 2. jun., je umrl po daljšme bolehanju tudi splošno zna-ni rojak John Musich, 315 Marble St., v starosti 59 let, doma iz Draganje vasi fara Črnomelj na Belokranjskem. Zapušča žalujočo soprogo Mary, dva sina, dve hčeri, vnuka in brata Michael Musich v Chieagi. Spadal je k dr. presv. Imena fare sv. Jožefa in k dr. Vitezov sv. Jurija št. 3 KSKJ katerega vnet član je bil nad 35 let. Bil je pravi vzor dobrega društvenika in Jednotarja. Mnogo let je bil v odbrou kot blagajnik, zadnja tri leta pa tajnik.
—Dne 31. maja je preminul rojak John Kirin, star 66 let, doma iz Božjakovega pri Metliki na Belokranjskem. Zapušča 4 sine in 7 vnukov. Lorain, Ohio:
—Dne 10. junija sta znana Mr. in Mrs. Louis Balant obhajala 40 letnico srečnega zakonskega življenja. Na mnoga leta!
—Poročila sta se George Ba-lough in Jean A. Znidaršič. Milwaukee, Wis. :
—Znani slovenski glasbenik Leo C. Muskatevc je te dni prejel diplomo Master of Music iz De Paul univerze v Chieagi.
—Na West Allisu je 30. maja umrl Joseph Kralj, star 51 let, doma iz Dolenjskega in tukaj od leta 1921. i
—Istotam je umrl 126 letni Edward Rozman, sin Mrs. Katarine Rozman. Strabane, Pa.:
—V cerkvi sv. Patrika v Ca-nonsburgu sta se 1. jun. poročila Viktor Zadnik in Angeline Krulc.
Willard, Wis.:
—V bolnišnico sta se podala Gregor Seliškar in John Musich.
—V Greenwood, Wis., je u-mrla Mary Kavčnik, vdova. V Wisconsin zapušča 4 otroke, v Clevelandu pa sina in sestri Mrs. Angela Vrhovnik in Johanna Owen.

Razmolrivanja za konvencijo
DRUŠTVENA NAZNANILA
(Nadaljevanje s 1 snranl) 249: SV JOŽEF
Detroit, Mich. — Odkar se je začelo konvenčno razmotriva-nje, je že vsako društvo imelo par sej, vendar se jih je Pa do sedaj le prav malo oglasilo, kaj so sklenila.
Naše društvo je razmotriva-lo glede pridobitve novega članstva v obeh oddelkih. Prišli smo do zaključka, naj bi konvencija odprla kampanjo za štiri leta in to za vsako leto posebej od 1. januarja do 31. decembra. Vsako društvo naj bi dobilo kvoto za celo leto. Ob koncu leta pa naj bi se društvom, ki bodo dosegla kvoto, plačale nagrade, kakršne bi glavni odbor določil. Ravno tako naj osta-nej.o v veljavi za celo leto stare nagrade za posamezne člane, da jih bo deležen vsak priporo-čitel-j, ki bo pridobil novega člana. S tem bi se prihranilo veliko dela in veliko papirja, ki ga mora glavni tajnik razposlati društvom, kadar se začne kampanja. Ravno tako bo v veliko korist društivom, katera bodo dosegla svojo kvoto, ker bodo dobila nagrado. Posebno bo to v korist tistim društvom, ki nimajo veliko denarja v blagajni; ne bo jim tireba razpisati posebnega asesmenta ob koncu leta, ko morajo plačati svoje uradnike.
Nadalje smo prišli do zaključka, naj se že enkrat opusti tista mila pesem, ki jo moramo brez potrebe poslušati pred vsako konvencijo: pesem o plačah. Delegacija na konvenciji bo že vedela, ali naj se glavnim odbornikom plača poviša ali ne. Vse tozadevno pisanje pred konvencijo ne koristi nič.
Kar se tiče 10c posebne do-klade, ki jo sedaj plačujemo,, je naše društivčf ¿,'rotS temu,-da bi jo še nadalje plačevali. Prvič, ako bi Jednota ne bila na tako močni pedlagi, bi bilo drugače; ker pa ni primanjkljaja, naj se doklada 10c opusti s 1. januarjem 1947. Drugič, večina naših fantov vojakov je že doma. Veliko jih je med njimi, ki nimajo dela. Ali mislite, da so veseli, ko morajo plačevati 10c več, kakor so poprej, predno so šli v vojno? Zato priporočamo vsem društvom, naj razmotrivajo o tem.
Tudi smo razmotrivali zaradi zboljšanja našega Glasila, posebno zaradi mladine. Tudi v slučaju, da tajnik da priobčiti svoj dopis v angleškem jeziku, ga mladi člani ne preberejo.
Ko vprašaš enega ali drugega mlajših, ali je prečital društveni dopis, dobiš v odgovor: "I can't read Slovenian." Toliko se pa tudi ne potrudi, da bi o-brnil stran 6, 7 in 8 in ga prečital. Ce hočemo torej mladino pridobiti, da se bo zanimala za društvo in Jednoto, bi bilo velikega pomena, da se Glasilo začne na prvi in drugi strani tiskati v angleškem jeziku. Prepričani smo ,da se bo mladina potem bolj zanimala tudi za društvene seje.
Charles Prazen, predsednik,
Josephine Prazen,
tajnica in blagajničarka. DRUŠTVENI PEČAT -o-
8: SY- CIRIL IN METOD
Joliet, lil. — S tem se naznanja članom gori imenovanega društva, da smo na redni seji 12. maja sklenili mladim veteranskim članom, ki so se srečno vrnili iz vojne službe, prirediti nekoliko* zabave, in sicer 16. julija v Ferdinand Hali, kjer se bo vršila tudi navadna mesečna seja. Na tej seji bo volitev delegatov za 21. konvencijo, ki se bo avgusta meseca vršila v Pueblo, Golo.
Vsi člani ste torej vljudno vabljeni, da se omenjene seje v nedeljo 16. junija kar najbolj mogoče polnoštevilno udeležite. Posebno pa še vabimo naše člane veterane, da se udeležijo te seje,* kakor tudi njifi starše. — Sobratski pozdrav vsem skupaj.
Mailheiv Buchar, tajnik.
ki dosežejo 70 let. Ker bo letos konvencija in bo tedaj prilika vse to urediti, prosimo vsa krajevna društva K. S. K. Jednote, da obvestijo svoje delegate o tem, naj bi delovali, da bi bili naši 70 let stari člani prosti asesmenta.
Nadalje je društvo razmotri-valo o teh lOc doklade, ki je bila v veljavi v vojnem času za vojaški sklad. Prišli smo do zaključka, naj bi ta doklada lOc še naprej ostala, a porabljala naj bi se v to, da bi se z njo plačeval asesment za 70 let stare člane. — Sobratski pozdrav.
Matija Malic, tajnik.
lOc, ki jih sedaj plačujemo v patriotični sklad kakor tudi zaradi starih članov. Pridite torej še ve na sejo in povejte svoje mnenje. Le potem vas bo lahko primerno zastopala de-legatinja, ki jo boste poslale na konvencijo — Pozdrav.
Frances Jevec, tajnica.
rana, Anna Bashel, Mary Arbeiter in Rose Bavitz. Vsem tem želimo skorajšnjega zdravja, kakor tudi drugim, ki ste bolne, pa se niste prijavile.
Prisrčno čestitamo Mr- in Mrs. Joe Mohar za 25 letnico
15: SV. ROK
Pittsburgh, Pa. — Na naši redni seji 19. maja je bilo sklenjeno, da bomo izvolili kon-venčnega delegata na seji v nedeljo 16. junija. Torej prosimo člane, naj se te seje v polnem številu udeležijo.
Razmotrivali smo tudi v koristi društva in Jednote, posebno pa glede asesmenta članov,
je za 14'č in Hrastnik za 13%).
Tekmovalna vnema, ki je zajela delavstvo vse države, pa tudi v marcu ni popustila. V večini premogovnikov je bila v tem mesecu že dosežena odno-sno prekoračena predvojna proizvodnja. Med tekmovanjem so bili ustvarjeni pogoji za nadaljnje dviganje proizvodnje. Tako se je v marcu proizvodnja dvignila nasproti februarju: v Kočevju za 13%, v Rajhenbur-gu za 12/< , v Zagorju za 10% in v Trbovljah za 8%. S tem novim povečanjem proizvodnje so rudarji omogočili, da so dobile naše tovarne in delavnice in naše prometne ustanove zadostne količine premoga in da je še ostalo premoga za boljšo
16: SV. JOŽEF
Virginia, Minn. — Opozarjam članstvo društva št. 16 K. S. K. ., da se gotovo udeležite v velikem številu prihodnje seje, ki se bo vršila 16. junija točno ob 2 uri popoldne v Mestni hiši (City Hall). Na tej seji bo treba rešiti veliko važnih reči. Posebno prosim, naj pridejo tisti člani, ki letos še niso prišli na nobeno društveno sejo. Žalostno je ,ker se nekateri člani tako slabo zanimajo za društvene seje. Pomislite malo, dragi sobratje, da društveni odbor ne more sam brez vas reševati zadev, ki se tičejo društva in ednote. — Z.bratskim pozdravom,
Frank Novak, tajnik.
114: MARIJA MILOSTI POLNA Steelton, Pa. — Prosimo vse članice našega društva, da se udeležite prihodnje mesečne seje v nedeljo 16. junija ob 2. uri popoldne. Na tej seji bo volitev delegatinje za prihodnjo konvencijo, ki se bo vršila avgusta meseca v Pueblo, Colo. Torej upam, da se boste potrudile in prišle v lepem številu. Treba bo razmotrivati o %
več točkah in jih rešiti. Navadno so morale do sedaj vse take zadeve uradnice same med seboj reševati, ali potem se pa pritožujejo ti§te, katerim rešitev ni v prilog.
Še enkrat opominjam, ne pozabite seje v nedeljo 16. junija. — Sosesterski pozdrav.
Mary Trosi, predsednica.
limo še veliko zdravih ,zadovoljnih in veselih let. Prijatelji so jima napravili surprise party v Kraljevi dvorani. Želimo in upamo, da bosta še 50 letnico dočakala. Mrs. Mohar je že več let naša zapisnikarica in vedno dobra delavka pri društvu.
Končno spet prosim, pridite na sejo. oP seji jbomo imele birthday cake, ki vam ga bom jaz prinesla. — S sesterskim pozdravom,
Mary Petrich, tajnica.
Vidite torej, da nesreča nikoli ne počiva. Zato moramo biti veseli, da smo člani naše dič-ne Jednote, ki nam pomaga v nesreči. Agitirajmo za večje članstvo v obeh oddelkih, posebno sedaj, ko imamo predkon-
zakonskega življenja in jima že-.,venčno kampanjo. Potrudimo
144: SV. CIRIL IN METOD
Sheboygan, Wis. — Članstvo društva sv. Cirila in Metoda št. 144 vljudno vabimo, da se udeleži redne društvene seje v nedeljo 16. junija ob drugi uri popoldne. Na tej seji bomo volili delegate za redno Jednotino 21. konvencijo, ki bo meseca avgusta v Pueblo, Colo Izvoliti bo treba tri delegate in tri namestnike, zatoraj prosi mo, da se udeležite te seje prav vsi katerim je le mogoče, da si izberete delegate, ki bodo večini povolji. Ne pozabite tore^ nedelje 16. junija popoldne v šoli. — Sobratski pozdrav.
John Udovich, tajnik.
41: SV. JOŽEF
Pittsburgh, Pa. — Članom, ki niste bili navzoči na naši zadnji seji, naznanjam, da je bil izvoljen za tajnika brat Joseph L. Bahorich, 5314 Duncan St., Pittsburgh 1, Pa,
Sklenjeno je bilo tudi, da v bodoče se bo seja vršila eno uro
prej, ko do ^edaj, to je ob 1 184: MARIJA POMAGAJ uri popoldne v§ak,o četrto ne- Eveleth, Minn. — Cenjene mi deljo v mesecu.	sestre pri našem društvu, va
John C. Golob, preds. bim vas na prihodnjo mesečno
sejo, ki se bo vršila v pondeljek 78. MARIJA POMAGAJ	17. junija zvečer. Tudi vas le-
Chicago, lil. — S tem vabim j p0 prosim, udeležite se te se-
oskrbo gospodinjstev. Ti uspe-j vse članice našega društva na je, da bomo lahko razmotriva-hi so na drugi strani omogočili sejo, ki se bo vršila v četrtek I le pravila, kar do sedaj še ni-
znižanje cen premogu, ki je bilo 20. junija točno ob osmih zve-nedavno izvedeno. Pri presoji, čer v cerkveni dvorani. Sedaj
kateri rudniki so dosegli najboljše uspehe, je treba seveda upoštevati, pod kakšnimi razmeram se je vršilo odkopava-nje, treba je upoštevati dosežene uspehe v prejšnjih mesecih in praktične možnosti povečanja proizvodnje.
Nadaljnje uspehe so dosegli rudarji glede zboljšanja skupne rudniške storitve. V tem pogledu so bili doseženi naslednji rezultati: V Rajhenburgu se je rudniška storitev povečala za 10%, v Zagorju za 7%. V Trbovljah za 6% in v Velenju za 3%. Dobre rezultate so dosegli v Laškem, Kočevju in Hrastniku.
Uspeh, ki ga kažejo gornje številke, zasluži vse priznanje in ga moremo prav oceniti le tedaj, če si še enkrat predočimo, kakšno je bilo stanje naših premogovnikov lani ob osvoboditvi in če pri tem upoštevamo ogromno delo, ki so ga rudarji že opravili v lanskem letu. Redko kje so bili rudniki tako opu-stošeni in zanemarjeni kakor prav v Sloveniji, kjer je dosegla proizvodnja v prvem mesecu po osvoboditvi komaj slabo petino predvojne proizvodnje.
Premogovniki na Slovenskem
(Nadaljevanje s 1 strani» ritvi pa so prekoračili rudarji v Trbovljah načrt za 10.5%, v Laškem za 7.5%, v Zaoukovich ' najnujnejša investicijska dela, za 7% in v Rajhenburgu za1 ki jih je okupator docela opu-6%. V tem mesecu so dosegli s V.!, in pripraviti za odkop no-največji uspeh pri š-tednji z;va polja. Brez teh del ni bilo jamskim lesom rudarji v Hra-j mogoče misliti na obnovo pro-stniku, pri štednji z električno izvodnje. Zato se naši rudarji energijo pa rudarji v Rajhenvv prvih mesecih niso mogli v burgu, ki so zabeležili tudi naj-j večji meri posvetiti sami proiz-večji uspeh pri znižanju proiz-' vodnji, saj so morali predvsem vajalnih stroškov (Rajhenburg obnavljati in ustvarjati pogoje za 34.8' < nasproti načrtu, Za-j za odkop in zopetni dvig proiz-go:je in Laško za 16%, Trbov- vodnje.
je čas, ako imate kakšne dobre nasvete za v korist Jednote in članstva, da jih poveste na seji in jih lahko potrdijo navzoče članice, potem pa jih lahko pošljemo v Glasilo med razmotrivanja za konvencijo.
Na zadnji seji so bile izvoljene sledeče delegatinje za prihodnjo konvencijo: Karoli-na Pichman, Pauline Kobal in Mary Tomazin. Namestnice so Sophia Petrovič, Lillian Kozek in Julia Gottlieb.
Članice, ki ste dolžne za a-sesment, ste prošene, da poravnate dolg pred 25. junijem, da mi bo mogoče knjige urediti za polletne račune.
Kampanja za nove člane traja samo še ta mesec; če imate kakšne kandidate, prosim, dajte odbornicam vedeti, da lahko vse uredimo, da bodo sprejete še ta mesec.
Na zadnji seji je gospa Sreča zadela sestro Katherine Kre-gulj ; ker pa ni bila navzoča, ji ni mogla oddati nagrade. Morebiti bo Sreča ta mesec imela večjo srečo. Kdo ve?
Ne' pozabite na sejo 20. junija.
Pauline Kobal, tajnica.
Treba je bilo popraviti vso o gromno škodo, obnoviti rove in I 85: MARIJA ČISTEGA naprave in pogasiti jamske og- j	SPOČETJA
nje. Treba je bilo nadomestiti Lorain, Ohio. — Prosim naše
članice, da bi se udeležile seje 14. junija ob navadnem času. Kakor vam je znano, pridejo na vrsto volitve za konvenčno delegatin j o pa tudi razmotriva-nje pravil naše Jednote.
Pridite in vsaka naj pove svoje mnenje. Sedaj je pravi čas za to. Opozarjam vas, da pazno prebirate konvenčna razmotrivanja v Glasilu. Društva precej razpravljajo radi tistih
smo, in bi jaz kot vaša konvenčna delegatinja vedela, kaj že-iite, da bom na konvenciji lahko bolje zastopala vaše želje. Le poglejte malo v razne izdaje našega Glasila, kako in kaj razmotrivajo druga društva. Na podoben način damo tudi me lahko naše sklepe priobčiti v Glasilu. Naj vsaka pove svoje, in tako bomo lahko vse tisto pretresle, in odobrile, kaj bo dobrega. Nič se ne bojte, ker dokler imamo redno plačan svoj mesečni asesment, i-mamo tudi vsaka enako pravico, da svetujemo, kar je po naši sodbi najboljše za nas in Jednoto. — Sesterski pozdrav.
Gabriela Masel, tajnica.
165: MARIJA POMOČ KRISTJANOV West Allis, Wis. — Vljudno vabim vse naše članice na prihodnjo sejo, ki se bo vršila dne 7. julija. Imamo več važnih zadev, ki jih moramo rešiti. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bomo priredili domačo zabavo dne 12. oktobra. To bo za naše fante in dekleta, ki so sedaj doma iz vojne. Zares ne morem naših članic zadosti, pohvaliti. ker so vse pokazale toliko dobre volje. Ena je že obljubila krofe, druge potice, itd.
169: SV. JOŽEF
Cleveland, O. — Pri zadnji redni mesečni seji smo si izvolili delegate in delegatinje za prihodnjo konvencijo, in ker čas j ako hitro teče, se nam bo treba pripraviti za odpoto-vanje v sončno Colorado. Torej dolžnost je vsakega delegata in delegatinje, da skrbno pregleda naša pravila, in če mu niso všeč, zdaj bo čas, da se popravijo na konvenciji. In ravno tako je dolžnost vsakega člana in članice, da se udeležijo teh par sej pred konvencijo. Sedaj lahko izrazite svoje mnenje in priporočate delegatom, da bi kaj dobrega ukrenili za naša društva in našo Jednoto.
Znano vam tudi, da je naše drutšvo dne 23. maja na izredni seji odglasOvalo, da izstopi iz centralnega bolniškega oddelka in začne s prvim junijem 1946 upravljat isvoj lastni bolniški sklad. Zato bo naše društvo priredilo velik 'piknik na 28. julija na lepih prostorih Brae Burn Garden, 25000 Eu-clid Ave., da se bo s tem dobičkom tudi malo pripomoglo naši novo urejeni bolniški blagajni in tudi naši društveni blagajni. Veselice in pikniki so zaradi vojne vse nekaj ¡zaspali, upamo pa, da se bo to zopet vse oživelo. Naša društvena godba je že prido zaposlena z vajami in jo boste lahko po dolgih letih zopet slišali na našem pikniku, tprej ne pozabite na 28. julija. In tam boste tudi lahko spoznali naše nove člane, ker naše društvo je jako lepo narastlo. Šteje 1,140 članov v odraslem oddelku in 400 članov v mladinskem oddelku. In ravno tako boste zopet videli naše fante vojake, kateri so se srečno vrnili iz te krute vojne.
In zaradi asesmenta bi prosil tiste člane, kateri zmeraj zaostajajo, da bi bolj redno plačevali asesment, ker pomisliti morate, da nesreča nikdar ne počiva in če ne plačujete ases menta v pravem času, tudi ni ste upravičeni do podpore, ki vam jo Jednota in društvo nu di.
Z bratskim pozdravom, Joseph Ferra, tajnik.
193: SV. HELENA
Cleveland, O. — Prosim cenjene članice našega društva, da se v obilnem številu udeležite seje 20. junija v navadnih prostorih. Ta seja bo zelo važna, ker pride na vrsto razmo-trivanje pravil kakor tudi volitev delegatinj in namestnic za prihodnjo konvencijo.
Naznanjam, da nam je 21. maja umrla članica Helen Mi-
klavčič. Bolehala je že več let. Zato imamo me uradnice toliko Bila je blaga žena, tiha in po-
vee veselja delati za naše društvo.
Za konvenčni delegatinji sta izvoljeni predsednica Joseph-ine Windishman in tajnica Mary Petrich. Namestnici pa sta Mary Sezon in Katie Hor-vvath.
Z veseljem poročam, da sem zopet dosegla kampanjsko kvoto za naše društvo.
Kot bolne so prijavljene Jo-sephine Certalic, ki je sedaj \
nižna; čislali so jo vsi, ki so jo poznali. Njen mrtvaški oder so krasili številni prelepi venci. Naj počiva v miru in večna luč naj ji sveti. Preostali družini in sorodnikom pa izrekam globoko sočutje in sožalje.
Na bolniški listi imamo samo eno članico, Gertrude Avšec iz 160. ceste. Padla je po stopnicah tako nesrečno, da si je zlomila desno roko v zapestju. Žo-iimo ji skorajšnjega okreva-
Pismo od Sv. Trojice pri Rakeku
Springfield, Mo. — Cenjeni g. urednik: Na vso moč sem bil vzradoščen. ko sem dobil pošto od tete Ivane Hiti in tete Francke Zalar od Sv. Trojice, ko že 20 let nisem prejel nobenega glasu od njiju.
Njun naslov sem dobil v eni izmed februarskih izdaj Glasila. Tako sem spet stopil v do-tiko s sorodniki z materne strani, ki so dopisovali, dokler niso mati umrli v marcu 1925.
še najbolj sem se naučil brati in pisati slovensko, odkar sem v bolnišnici. Bil sem namreč ranjen v Nemčiji 25. marca 1945. Upam. da bom prišel iz bolnišnice v par mesecih in bom ob koncu leta spet lahko nazaj pri Addressograph Mul-tigraph, Euclid, Ohio.
Prilagam pismo tete Ivane. Morda bo primerno za priobči-tev v Glasilu. — Vas pozdravlja
Pfc. Anthony Kerzich.
Lovranovo, 3. marca 1946.— Dragi Tone Keržič: Jaz, Ivana Kovačič, sedaj poročena Hiti, sem najmlajša sestra Tvoje mame Karoline. Dobro se še spominjam, če sem bila prav še otrok takrat, s kako velikim veseljem je Tvoj stari oče, moj ata, prejemal in bral pisma, ki mu jih je pisala hčerka Karo-lina iz Amerike.
Tvojo mamo, se mi zdi, je imel oče izmed vseh 8 živečih otrok najraje. Velikokrat nam je govoril, kako,mu je bila Ka-rolina poslušna in pridna. Zato jo je menda Bog tako kmalu po njegovi smrti.poslal k njemu v nebesa. Spominjam se še, da ji še nismo sporočili očetovo smrt, ko nam je Tvoj oče pisal, da je umrla Karolina.
Spominjam se tudi iz nje-
se na vso moč teh par tednov. Ali bi ne bilo lepo, če bi poslali častno delegatinj o na 21. konvencijo? Če bi se vse članice zanimale in pomagale, bi bil brez dvoma velik uspeh. — Pozdrav.
Uršula Rovšek, tajnica. -o-
Poročilo iz Newburgha
Cleveland, Ohio. — Naše Novo mesto je znano po vsej Ameriki. Zakaj je znano, ne bom obešal vsega na veliki zvon. Ob tej priliki naj samo pohvalim delo cele fare, delo naših dobrih faranov, ki so prav radi prispevali v sklad za naše vo-j'ake. Pod vodstvom skupnih društev se je nabrala lepa vsota denarja. Hvala vsem, ki so radi sodelovali in dolar za dolarjem prispevali. S tem denarjem se bo plačala spominska plošča, ki bo vzidana na pročelju cerkve sv. Lovrenca.
Odkritje spominske plošče bo v nedeljo 16. junija ob 2 uri popoldne. Program bo obširen, vse posamezne točke pa kratke. Vsi dosluženi vojaki naj se za ta dan še enkrat o-pravijo v vojaško uniformo. Ta parada bo resnega značaja: v spomin v vojni padlim tovarišem. Nekateri pravijo: "Kaj se bom še enkrat opravljal v uniformo? Hvala Bogu, da sem je prost!" Tudi drugi tako pravimo: "Hvala Bogu, da je vojna končana in ste se naši zmagoviti junaki povrnili srečni in zdravi domov!" Ali ko se spominjamo 17 fantov, ki se ne bodo nikoli več povrnili z bojne- J nih pisem, da nam je pisala tu-
Chicagi in tö morala biti operi-j nja.
ga polja, si pa mislimo, kako radi bi bili tudi oni sedaj med nami in kako radi bi ne samo enkrat, ampak še velikokrat oblekli vojaško obleko, ko bi bili še živi. Torej v spomin v vojni padlim vojakom pridite v vojaški obleki in izkažite zadnjo čast svojim tovarišem.'
K slavnosti odkritja spominske plošče je povabljenih več sosednjih veteranskih skupin. Nekatere so se že odzvale, da se udeležijo v uniformah.
Spored bo približno takle: Zbirali se bomo pred -S. N. Domom na 80. cesti ob 1:30. Ob 2 uri bomo odkorakali z godbo na čelu pred cerkev sv. Lovrenca. Potem pride povzdignje-nje zastave, izročitev plošče fari, odkritje plošče, blagoslov, molitev, govor vojaškega duhovnika, govor mestnega zastopnika, govor preč. g. kanonika Omana. Ves program bo vodil Mr. Louis Ferfolia. Godba bo zaigrala žalostinko, vojaki bodo oddali salvo pokojnim tovarišem v slovo. Zvečer bo pa banket za vse naše vojake in njihove prijatelje. Vsi vojaki dobijo vstopnice za ta banket brezplačno. Če bi pa kateri vojakov vsUopnice slu-čanjo ne dobil, ker bi ne imeli pravega naslova, naj se pa zglasi pri Vicky Hočevar, 3556 E. 82 St., ali pa pri podpisanem, i« jo bo dobil brezplačno.
Vse rojake opozarjamo, da bodite navzoči ob 2 uri pred cerkvijo sv. Lovrenca. Mr. Anton Grdina je obljubil, da bo vso parado in slavnost posnel na filme in bomo vse to lahko še večkrat videli.
Staršem pa. ki so tako nesrečni, da so svoje drage sinove izgubili v minuli svetovni vojni, pa naše iskreno sožalje. Saj vemo, da brez boja ni zmage.
Vsem vojakom in zmagovalcem pa večna slava!
Jacob Resnik. -o-
Storimo svoj dal za utrjenje naše narodnosti in naše vere v Ameriki: Delujmo za našo K. S. K. Jednoto!
ai o svojih ljubljenih otrokih. Tako se spominjam, da nsa je pisala, da ima enega fantka, Tončka. In to si menda Ti. In tako je pisala tudi, da ima še eno punčko, Štefanijo. Od te Tvoje sestrice hranim še sedaj slikico.
Iz rodovine Kovačič nas sedaj tukaj živi še šest članov. Živa je še Karolinina druga mama, brat Štefan, sestre Doroteja, Amalija, Frančiška in jaz Ivanka. Brat Korle je umrl na Rabu 1942. Bratu Štefanu 'in sestrama ki ju ni tukaj, bom sporočila, da si se oglasil, in Ti bodo pisali. V rojstni vasi in rojstni hiši Tvoje mame ni sedaj nikdo od rodovine Kovačič. Ko se malo izboljša in popravi, se bosta nazaj preselili moja mama in sestra, ki sedaj živita v Ljubljani. Jaz in sestra Francka pa stanujeva četrt ure od Sv. Trojice.
Ko gledam in premišljujem minulost, se mi zdi, da je ro-dovina Kovajčič vsa tako nesrečna. O Tvoji mami ne vem veliko, vem pa, da je šla mlada Gd doma in še mlada je morala umreti in pustiti ljubljenega moža in vas drage ji otroke. Druga moja sestra, Micka, tudi ni bila srečna, Roteja tudi ne, Štefan isto tako ne, ne Malka, Francka tudi ne. Korle je tudi moral mnogo, mnogo pretrpeti v internaciji, predno je umrl. Jaz tudi nisem srečna. Stara sem 35 let in sem že tri leta vdova. Moje življenje je tudi žalostno. Imela sem zelo dobrega in pridnega moža, pa mi je umrl, radi vojne, kjer je bil bolan in ni bilo pravočasno zdravnika, da bi mu pomagal. Radi njegove izgube sem vedno žalostna. Vse moje upanje in veselje na tem svetu sta mi otroka. Imam dva fantka; eden je star 13, eden pa 8 let.
Tu pri nas je bilo v vojni zelo, zelo hudo. Ne more se popisati, koliko gorja smo prestali. Uničenega je zelo veliko, najbolj uničeni smo pa vsi ljudje, mladi in stari, radi preobilnega strahu. Saj ni družine, da ni
(Dalje na 3 strani)

J LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV V AMERIKI
U	IZVRŠEVALNI ODBOR
i predsednik: Rev. M. J. Butala, 418 No. Chicago S., Jollet. I1L
1.	podpredsednik: Frank Tushek, Jollet, 111.
2.	podpredsednik: Joséphine Muster, Jollet, HI.
3.	podpredsednik: John Mlakar, Chicago, I1L Tajnik: Rev. Alojzij Madic, Lemont, Ill.|
i, Magajnik: Joseph Zalar, 351 No. Chicago St, Jollet, Dl.
SVETOVALNI ODBOR Predsednik: Rt. Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland 5, Ohio. Člani: Rev. Matija Jager, Rev. Edward Gabrenja OFM. Rev. Aleksander Crankar, OFM. Rev. Frank Baraga, Rev. M. J. Hiti, Rev. Štefan Kassovie, John Germ, Frank Wedic, Anton Grdina, Mary Polutnik, Catherine Roberts, Math Slana, Fauline Ožbolt, John Gottlieb.
NADZORNI ODBOR Predsednik: George J. Brince, Eveleth, Minn. Člani: John Terselich, John Denša, Frank Lokar, Jean Težak.
ZA PUBUCITETO James Debevec, John Jerich, Albina Novak, Ivan Račič, Rado Staut. -0-
BESEDA BRATA BLAGAJNIKA
Gotovo je že čas, da se spet malo oglasim. Rad bi se večkrat, pa me zmerom zadrži vsestranska zaposlenost. In ko vidim, da naš tajnik prav pridno poroča o Ligi in njenem napredku, se sam pred1 seboj kar na njega izgovarjam. Ne vem pa, koliko ta izgovor velja pred javnostjo. Če nič ne velja, potem moram prositi, da se mi oprosti ta pomanjkljivost.
Zdaj pa ne smem dalje odlašati. Sami vidite, da stoji pred našo LIGO veliko novih nalog. 0 tem ste čitali objave. Moja stvar je sicer v prvi vrsti skrb za Ligino blagajno, vendar bi rad še na nekaj stvari opozoril.
Torej najprej blagajna. Kar gre denarja skozi moje roke, smo prekoračili TRIDESETI tisočak. To je že nekaj. Spominjate sevše morda, kako z veseljem sem poročal, ko smo dosegli DESETEGA. Takrat se mi je zdel uspeh precej lep. Zdaj smo torej že pri TRIKRAT desetem in še malo čez. Poleg tega so naši duhovniki, ki so aktivni v Ligi, zbrali tudi veliko mašnih intencij, s katerimi je tudi zelo pomagano. Glede zbiranja obleke pa poroča naš tajnik. Ravnokar sem zvedel, da so iz Rima o eni sami naši pošiljki poročali z hvaležnostjo, da predstavlja zanje milijonsko vrednost. iz vsega tega vidimo, da naša Liga ni ostala samo na papirju.
Kot blagajnik se moram posebno zahvaliti za navdušeno sodelovanje upravi AMERIŠKE DOMOVINE v Clevelandu, kakor tudi upravi lista AVE MRI A v Lemontu. Sami vidite v objavah, koliko pride v Ligino blagajno po teh dveh potih. Nekaj časa sem tudi naravnost redno prejemal prispevke. To je zadnje čase nekam zastalo. Apeliram zopet na naša društva in organizacije, kakor tudi na posamezne njihove člane in članice, da še nadalje velikodušno žrtvujete v
vse, da ta apel upoštevate.
Čitali ste, kako se zanimajo za naše delovanje višje cerkvene oblasti in kako nas nagovarjajo, da bi kar mogoče veliko storili za one naše rojake, ki si sami ne morejo pomagati. Ves Ligin odbor je navdušen za tako delo, ali uspeh bo mogoč samo, ako bo naša BLAGAJNA še naprej rasla. Gotovo se tudi vsi drugi zavedate, da je končno ves vidni uspeh Lige odvisen od tega, kako napreduje tista stran našega dela, ki je v mojih rokah kot blagajnika. Zato mi ne kaže drugega kot od časa do časa seči po peresu in reči: Ne pozabite pri delu za Ligo — njenega finančnega ministra!
Pa še na nekaj moram opozoriti. Znano vam je že tudi, kako pridno so v Clevelandu na delu s pripravami na LETNO KONVENCIJO LIGE, ki se bo vršila dne 29. junija. Čas hiti in pražhik sv. Petra bo kmalu tu. Takoj drugi dan, v nedeljo 30. junija, se bo pa vršil v Kulturnem Vrtu BARAGOV KATOLIŠKI DAN. Prepričan sem, da bo vse dobro izteklo in da se bo navdušenje za Ligine ideale in njeno delo v prid trpečim rojakom po svetu in, če Bog da, tudi onim v stari domovini, tiste dni zelo poživilo. Katoliški Slovenci v A-meriki Se bomo na novo zavedeli, v čem obstoje naše naloge.
Cleveland na to katoliško in slovensko manifestacijo.
Liga slovenskih katoliških A-merikancev ima v soboto 29. junija svojo letno sejo v Clevelandu v šoli sv,. Vida (Glass Ave.) dopoldtne in popoldne. Vabljeni ste na sejo vsi-somišljeniki in prijatelji. Drugi dan Pa bomo proslavili našega velikega škofa s cerkveno slovesnostjo ob 10. uri v cerkvi sv. Vida, popoldne pa bomo odkorakali na kulturni vrt na veliko zborovanje, kjer bodo govorili zastopniki Baragove zveze in Lige.
Vabimo še posebej vse člane KSKJ, da pridejo k prireditvi. Vedno je naša Jednota dvigala katoliško zastavo. Naj njeno članstvo s polnoštevilno udeležbo pokaže, da je vredno tradicij te velike Jednote.
Za pripravljalni odbor: Anton Grdina, preds., Marij Hochevar, tajnica. -o-
PISMO OD SV. TROJICE PRI RAKEKU
Iskreno torej vabim vse svoje katoliško misleče rojake, da se odločite za udeležbo pri Liginih in Baragovih elevelandskih slavnostih. Naj bodo tisti dne-1 obračam na vas in trkam na va-
' ša dobra srca. Nimam sorodnr
(Nadaljevanje z 2 strani)
zgubila kakega člana. Bog nas varuj še kedaj take vojne.
Pismo sem prejela danes, paketa pa še nismo. Zelo se ga veselimo. Fantka sta od veselja kar poskakovala. Vse bomo razdelili, kakor si pisal. Vse nam bo prišlo pržtv in se že naprej zahvajujemo za vsako stvarco. Ne veš, kako smo vsega potrebni. Nimamo ne obleke ne čevljev, posebno otroci se mi smilijo. Spominjam se, kako je naš oče za nas vse skrbel in nam zmeraj napravil kako veselje. Sedaj pa je v Sloveniji polovica malih otrok brez o-četov. Uboge matere smo pa tako obložene z vsakdanjimi skrbmi in težavami, da jim moremo le malo veselja napraviti. — Te pozdravlja Tvoje mame sestra
Ivanka Hiti.
-o-
Rojak prosi pomoči
Brusnice pri Novem mestu, 7. aprila 1946. — Spoštovanemu članstvu KSKJ:
Oprostite, da se na ta način
Dr. Anton Melik:
KAŠE PRIMORJE
Z ZBOROVANJA KULTURNIH DELAVCEV IN ZNANSTVENIKOV V LJUBLJANI
Ko stoji znanstvenik pred nalogo kako naj po svojih močeh in spoznanjih pripomore, da se potegne pravična meja med Slovenci ter Hrvati na eni pa Furlani in Italijani na drugi strani, ne more biti v zadregi za kriterije. Nudi mu jih narava sama, nudi jih v obilici, saj dejansko stanje v mejnem področju ki je po diplomatski^ normah "sporno," je zelo preprosto kaj malo komplicirano, brez dvoma pa mnogo, mnogo manj nego bi bilo sklepati po trušču ki ga ženejo v svetu o-krog tega vprašanja.
Kriterije nam narekuje dejansko stanje samo, to se pravi, daje nam jih resnica sama, čisto preprosta resnica. Ta naša Primorska dežela je vendar samo nadaljevanje one iste zemlje kakršno imamo na srednjem Slovenskem in v zahodni, obmorski Hrvatski. Tu je nadaljevanje istih tektonskih in geoloških pasov Dinarskega gorovja, pa v geomorfološkem pogledu istega pretežno kraškega površja. In dinarski gorski sistem, ki zavzema ves široki zapadni del Balkanskega polotoka, se nadaljuje v isti smeri in z vsemi istimi tipičnimi geološkimi ter tektonskimi in ge-omorfološkimi svojstvi še skozi vso Julijsko krajino tja do Furlanske nižine. Že sama na-tura priča, da je tu, v Julijski krajini, ista zemlja kakor na to stran stare italijansko-j ugoslovanske meje, ¡¡sta kakor v vsem zapadnem delu Balkanskega polotoka.
Toda tisti kriterij ki je za nas najvažnejši, tisti, ki mora največ odločati tudi v zuna
razmejitev med dvema državama.
In ugotovitev narodne meje je v Julijski krajini docela preprosta, prav gotovo ne komplicirana zadeva. Tamkaj, kjer i-mamo opravka s pravo narodno mejo, to je med Jadranskim morjem v Tržaškem zalivu ter visokimi Alpami, je povsod tako, da so slovenske vasi docela določno ločene od furlanskih in italijanskih; mešane so izjema med njimi. In zlahka moremo ugotoviti, kako teče narodna meja od Pontebe-Pontablja čez gorske grebene do ustja Rezi-janskega potoka, pa še dalje čez gorske hrbte v razvodju med hribi Beneške Slovenije ter mentom na okolico Tarčenta ter dalje v glavnem ob stiku med hribi Beneške Slvenije ter Furlansko nižino na rečico I-drijo, pa ob zapadnem ter južnem vznožju Brd in še dalje na stiku med zahodnim vznožjem Krasa in Soško ravnino do jadranske obale pri Štivanu Dovinskem. Nobenih posebnih študij ni potreba za ugotovitev te narodnostne meje; izkazale so jo vse uradne in neuradne statistike, pa naj so bile stare avstrijske ali italijanske ali posebej naše. Ce bi na svetu vladala samo pravica, bi se morali čuditi, odkod sploh prepir zaradi meje, zakaj meja med slovenskim ter romanskim življem je tu evidentna. Na prvi pogled je vidna danes in je bila prav tako vidna skozi dolga stoletja, malodane 1300 let, od one sive davnine, iz katere nam zgodovi-j na poroča o langobardskem li-| mesu. In ta starodavna utrje-! na narodnostna meja se lepo
njem svetu, pa je prebivalstvo j naslanja na prlrodno razliko samo, so naši trdni, samoza- j med razgibanim svetom Krasa vestni in borbeni Primorci. Tu- ter hribovja na eni pa Furlan-di če bi bila njihova zemlja sko nižino drugi strani. Kras in drugačna, če bi ne bila po geo- j planote ter hribovja v srednjem loškitektonski strukturi in ge-
vi kot mejnik v razvoju naše Lige za poživljenje katoliške zavesti med nami. In ker sem pač "finančni minister" pri Ligi, si ne morem kaj, da ne bi končno še to zapisal: Naj bodo elevelandske slavnosti obenem tudi nova pobuda, da Liginemu blagajniku pride mnogo novega dela in vam bo kmalu lahko na-
kov v vaši novi in srečnejši domovini.
Podpisani sem iz Velikih Brusnic na Dolenjskem. Imam veliko družino in nič svoje zemlje; tudi hiše nimam svoje.
Bil sem v Italiji dve leti in štiri mesece. Vsak dan sem samo enkrat jedel in še takrat
znanil, da je šlo skozi njegovo malo, zato sem tako oslabel,.da
blagajno — 50,000!
Joseph Zalar,
namene Lige in lepo prosim blagajnik Lige Kat. Slovencev
Baragov Katoliški dan v Clevelandu
Cleveland, O. — Liga Slovenskih Katoliških Amerikancev rabi vse verne slovenske rojake in rojakinje na Baragov katoliški dan v Clevelandu v nedeljo 30. junija. Tam se bomo znova navdušili za svoje verske in narodne ideale. Spomin na našega velikega rojaka, ki se je podal v daljni tuji svet in s toliko gorečnostjo širil našo vero med Indijanci, naj že sam na sebi priča, kolika je notranja vrednost katoličanstiva. Njegova požrtvovalnost nas poziva, naj tudi mi vsaj nekaj storimo za utrditev katoliških verskih nazorov v Ameriki, kamor je navdušenega misijonarja gnala apostolska gorečnost. Njegova ljubezen do bližnjega, ki ga je izvabila med čisto tuje ljudi, da jim je posvetil svoje življenje, nam pravi, da naša vera ni samo za med štiri stene naše sobice, ampak da moramo njene blagodare zanesti med druge — iz ljubezni do njih.
Danes je posebno treba, da svoje versko prepričanje pokažemo pred svetom. Katoličan-steu sovražne sile so 'močne, trdno organizirane in imajo
spretno vodstvo. Njih ganda je na višku. Eno njih orožij je terorizem, s katerim skušajo ustrahovati one, ki se drže vere svojih očetov. Tem sovražnim silam moramo postaviti nasproti našo versko zavednost.
Prav tako pa nas veliki škof Baraga spominja, da smo slovenskega rodu, ki se nam ga nikoli ni bilo treba sramovati. Ta naš narod, iz katerega smo izšli, je v zadnjih petih letih trpel in krvavel, da je po svojem mučenistvu postal znan svetu, kot nikdar poprej. Da, po mučenistvu, ki ga je prenašal zaničevan od protikatoliškega nacizma in ki ga trpi podjarm-ljen od mednarodnega komunizma, tega odkritega sovražnika vere našega ljudstva. Sočutje in ljubezen do tega trpečega naroda, s katerim nas vežejo krvne in duhovne vezi, hočemo pokazati na Baragov dan.
Trpljenje našega ljudstva je naše trpljenje, preganjanje njegove vere je preganjanje naše vere.
Vse slovenske katoliišike ,A-merikance vabimo 30. junija v
sem le malo živ prišel domov. Ker sem bolan, si ne morem zaslužiti, da bi skrbel za družino.
Da je bilo tudi doma hudo, je umevno, kaj čem še popisovati? Manjka nam vsega, zlasti obleke, perila. Otroci nima-propa-,jo nobenega perila. Niti ene
omorfološkem značaju svojega reliefa tako trdno povezana z Balkanskm polotokom — tu je je narodnost, je materinska govorica naših primorskih rojakov, ki je ista kakor tostran stare, po letu 1918. imperialistično vsiljene meje. In tu .je pred vsem volja prebivalstva ki se je manifestirala na tako očiten način že v prejšnjih generacijah, še prav posebno mogočno pa v borbah narodnoo-osvobodilne vojne in končno še v zadnjih tednih, ko je po Julijski krajini potovala in delovala strokovna komisija za razmejitev. Narodnost, ki se razodeva na zunaj z razprostranjenostjo materinskega jezika in narodne kulture, pa z elmopolitič-no voljo prebivalstva, narodnost je tisti vodilni, za vsako
juhe nimamo za na posteljo, resnično demokracijo najbolj
Zato mi oprostite, da se drznem trkati na vaša dobra srca, dragi rojaki v srečnejši domovini, če bi nam mogli kaj pomagati v naši bedi. Vse bi iz srca hvaležno sprejeli, najsibo rabljeno perilo, obleko ali obutev. Imam šest otrok: dve deklici, 3 in 1-1 let stari, in štiri dečke, stare 4, 7, 10 in 13 let. Morda bi mogli kaj zbrati in nam poslati. Za vse bi vam bili iz srca hvaležni.
V upanju in nadi vas, dragi rojaki, iz naše tako preizkušene domovine prav iskreno pozdravljamo.
Jožef Mikolič.
Bendlje 56, p. Brusnice pri Novem mestu, Slovenija, Jugoslavija. -o-
Sinu v spomin
Eveleth, Minn. — Dne 20. junija bo 12 let, kar nam je nepričakovano umrl naš ljubljeni sin Andrew Kotnik, star komaj 2o let. Umrl je v Grand Rapids Hospital. Ker v tistem času ni bilo zaslužka na Ranču za mlade fante, se je podal
odločujoči kriterij, ki ga moramo najprej in najbolj vprašati za svet, kadar je treba izvršiti
drugam za delom, da bi pomagal sebi, bratom in mladoletnim sestram, a ni prišel dalj kot 80 milj od rojstne hiše, ko ga je prehitela bela žena in nam ga vzela za vselej.
Rojen je bil 28. marca 1913 na Evelethu, hodil je v višjo šolo in je bil izvrsten pevec. Vedno se nanj spominjamo.
Mesec junij spet je tukaj, spet narave kaže kras, a za nas ni več veselja, kar si Ti zapustil nas.
Let dvanajst Te zemlja krije in med nami več Te ni, lepše sonce zdaj Ti sije, lepša zarja rumeni.
Ni pa dneva ne minute, da ne bili bi v duhu tam, kjer počiva truplo Tvoje, Kjer Tvoj dom je zdaj hladan.
Žalujoči ostali:
Mr. in Mrs. Kotnik, starši; bratje in sestre.
Posočju to so oni skrajni, zaključni deli Dinarskega gorskega sistema, ki sega z Balkanskega polotoka semkaj, pa se šele tukaj, natančno na meji med slovensko ter furlansko-italijansko narodno enoto skrije pod debelo nasipino široke ravne Furlanije.
Slovensko-romanska narodna meja doseže jadransko obalo ob Tržiču, in sicer natančno pri Štivanu Devinskem, do koder sega z Balkanskega polotoka kraško dinarsko obrežje s svojimi specifičnimi priroclninri svojstvi, tako svojskimi, da se ta tip obale v mednarodni znanstveni literaturi sploh imenuje "dalmatinski" Obalni tip. Do koder sega dalmatinski ali dinarski obrežni tip v prirodnem smislu, sega hkrati tudi jugoslovansko prebivalstvo; narodna razporedba se presenetljivo natančno vgema z osnovami, kakor jih je ustvarila natura sama. In ta znamenita prirod-na in narodna meja se spet natančno ujema z dejstvom, da doseza tu Jadransko morje svojo najsevernejšo lego. Do tod je še vzhodna jadranska obala, ki pripada Balkanskemu polotoku.
Kar je Italijanov in Furla-nov tostran očrtane narodne meje, so vsi izven sklenjenega romanskega ozemlja, so Vsi v narodnih otokih, ki pa so po večini narodno mešani. Med take narodne otoke zelo mešane vrh tega, spada že Gorica. Gorica se nahaja sredi slovenske okolice. Le če štejemo Italijane in Furlane skupaj, imajo v mestu Romani večino nad Slovenci, dasi prav pičlo. Toda med vsemi tremi narodnimi skupinami, vzetimi ločeno, imamo Slovenci relativno večino tudi po italijanskih statističnih podatkih. Gorica je mesto ki je nastalo na stiku Soške in Vipavske doline, poseljenih popolnoma samo s Slovenci; te-
meljna funkcija njenega mestnega naselja je bila in je v tem, da nudi tržno, upravno, kulturno ter prometno in sploh gospodarsko središče obema tema dvema slovenskima dolinama. Osnovna urbanska funkcija veže Gorico na slovensko okolico; brez nje bi bilo mesto samo še izpuljena korenina brez življenja, okolica brez mesta pa organizem brez osrednjega življenjskega organa, brez srca.
K romanskim narodnim o-tokom in mešanim krajem spadajo tudi mesta na obali Julijske krajine, poleg Trsta, Pulja in Reke zlasti manjša mesta na zahodni istrski obali, ki so si domala vsa zelo podobna po svoji gospodarski in demografski stagnaciji ali celo nazadovanju. Ta manjša mesta živijo od pomorstva in od ribištva, pa od male trgovine in obrti, od industrije le malo; njihovi prebivalci pa so v velikem delu še vrtnarji in vinogradniki, bodi da so sami obdelovali svoje vinograde, sadovnjake, oljčne nasade ter vrtove ali pa da so to delo zanje opravljali najeti delavci in koloni. Ta mala o-brožna mesta pa so hkrati u-pravna in gospodarska središča tudi za istrsko zaledje za kmetsko hrvatsko in slovensko prebivalstvo istrske notranjosti.
Tri mesta pa so na obali Julijske krajine, ki so se povzpela daleč čez druga pristaniška naselja. To so Pulj na južnem koncu Istre, Reka ob severnem koncu Kvarnerskega zaliva ter Trst, največje mesto ob Tržaškem zalivu in v Julijski krajini sploh. Pulj se je povzdignil kot vojna luka stare cesarske Avstrije, ki je v njem ustanovila tudi velike pomorske vojne arsenale. Reka se je razvila v glavnem šele v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko si je stara Ogrska v njej zgradila svoje pristanišče za pomorski promet. Trst, naš slovenski Trst, pa je zrasel v toku stoletij v vodilno pomorsko in trgovsko mesto na slovenski obali Tržaškega zaliva, ker je bila to poglavitna maritimna postojanka slovenskega zaledja pa preko njega okno v svet za vse široko srednje Podonav-je. Vsa tri velika mesta-!pri-stanišča Julijske krajine so se do svojih vodilnih vlog povzpela samo radi tega, ker so o-pravljala funkcije dostopa do morja za široko kontinentalno zaledje od Jadrana pa tja do Karpatov, od Vzhodnih Alp pa tja do v severno obrobje Balkanskega polotoka.
Največ hrušča ženejo v Italiji zaradi Trsta. In vendar je ravno pri Trstu docela očitno, kako ga je razmahnilo in pognalo v vodilno posredovalno vlogo sožitje med Jadranskim morjem ter njegovim vzhodnim in severnovzhodnim zaledjem. Trst odseva in zrcali takorekoč celotno lego Julijske krajine, ki je bila in je še dandanes Primorska dežela za vso Slovenijo,, za vse kontinentalno zaledje. Trst tokorekoč simbolizira celotno prometnogeograf-sko in gospodarsko funkcijo Primorja, Julijske krajine. Tu se odpro na stiku med Dinarskim gorskim sistemom ter Alpami naj zložnej ši prehodi na Tržaški zaliv, ki je najbolj daleč v kontinent pomakfnjeni severni del Jadranskega morja. In čez te zložne prehode, na katerih se vzdignejo prevali samo na 609 m v "Postojnskih vratih," je narava nakazala v površju široko odprte poti bodi ob vzhodnem vznožju Alp proti severu, proti Dunaju in Češkoslovaški, bodi v sredo Panonske kotline, proti Budimpešti, bodi po starodavnem prehodnem pasu med Savo in Dravo k velikemu vodnemu sotočju pri Beogradu. Trst je bil v zadnjih stoletjih pred letom 1918. v glavnem luka za slovenske dežele, za vzhodno Avstrijo z Dunajem in za Češko. Pri tem radi pozabljamo, da Trža-
ški zaliv nekdaj ni nič manj privlačil prometa tudi od srednjega Podonavja ter od stičnega pasu med Panonsko nižino in Balkanskim polotokom, od današnje severne Jugoslavije. Souporaba plovnih poti po panonskih rekah, zlasti po Savi, je mpogo pripomogla, da se j:" ta smer jako močno uporabljala. Pogosto so citirali starodavno pripovedko o Argonav-tih ki so s svojo ladjo dospeli po Donavi in Savi navzgor pa po Ljubljanici do Vrhnike-Nav-porta od tam pa jo prenesli na zgornji Jadran. Če le kdaj, je umestno sedaj, da se spomnimo na to argonavtsko vožnjo,, ki nam priča, da so že v zgodnji antiki poznali in uporabljali prednosti prehoda od po-drejčja današnje severne Jugoslavije do morja v severnem Jadranu. In še v mnogo kasnejših razdobjih je bilo obilo prometa po Ljubljanici in Savi še dalje preko Siska. Konec mu je prinesla prav za prav šele železnica. In zopet je zna-čilnoda so v dobi železnic najstarejše proge razen dvotirne "južne železnice" speljali do Barča in do Siska, kjer se začenja na veliko plovni spodnji tok Drave in Save. Šele ko je po uvedbi dualizma, po letu 1867, Ogrska začela forsirati Reko in posebno železnico do nje, pa umetno zaprla promet na Trst, se je polagoma izoblikovalo stanje ki je do danes zapustilo vtis, kakor da je Trst luka samo za slovensko vzhod-naolpske in češke dežele. V resnici pa je po prirodnem položaju Trst naj prikladne j ša luka tudi za severno Jugoslavijo, kamor kiaže pot naravna prometna magistrala ob Savi. Dinarsko gorovje se v smeri proti jugovzhodu zelo razširi in postaja višje, kar dela velike ovire prehodom čezenj. Nič ni značilnejšega od dejstva, da je od Broda ali od Beograda in s tem il Vojvodine bliže po železnici na Trst nego po ozkotirnih bosanskih železnicah do morskega pristanišča v Gružu-Dubrovniku. Dostop na Trst je za severno Jugoslavijo tem bolj važen, ko se nahaja ravno v njenih severnih predelih velika večina poljedelskih predelov in industrije celotne zvezne republike Jugoslavije.
Življenjska, od narave nakazana vloga Trsta je v tem, da živi in deluje kot posredovalec med kontinentom in prekomor-skimi deželami, med kontinentalnim in mediteranskim svetom. Takšno vlogo pa more vršiti le, ako je priključen na celinsko stran. Priključen na a-peninsko stran je bil v vlogi imperialističnega penetratorja.
Julijska krajina je po ogromni večini svojega ozemlja docela poljedelska in živinorejska dežela. Industrija je v njej koncentrirana v robnem področju, v vodilnih mestih, posebno pa ob Tržaškem zalivu od Milj čez Trst do Tržiča pod Krasom. Tudi za tržaško industrijo veljti spoznanje, da more najbolje uspevati, ako se obnovi naravno razmerje t. j. ako se Trst poveže z zaledjem Slovenije in Jugoslavije. Delovno ljudstvo primorskih mest, Trsta še prav posebno, se zaveda te resnice, pa je zato tudi poglavitni del italijanskega prebivalstva izrekel svojo voljo ter jo dokumentira takorekoč vsak dan na novo: da želi in hoče živeti v politični in gospodarski skupnosti z narodi Jugoslavije.
Kaj more biti še močnejših argumentov o tem, da spada Julijska krajina v skupno enoto z Jugoslavijo? Narodinost velike večine prebivalstva, volja slovenskega in hrvatskega ljudstva, izpričana in s krvjo dokumentira v toku strašne borbe zoper fašistično nasilje, pa tudi volja delovnega italijanskega prebivalstva, lega in prometni položaj ter priroda zemlje,—vse to vpije, vse to kriči svetu dejstvo: TUKAJ JE JUGOSLAVIJA.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
lahaja tmjco «rtdo
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katollike Jednote v združenih državah ameriških
UREDNIÉTVO IN UPRAVNIÖTVO
«117 ST. CLAIR A VENUE
CLEVELAND 3. OHIO.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do sobote opoldne za priobčitev v številki nastopnega tedna.
Naročnina:
Za člane na leto...............................................................................-.................................$0.84
Za nečlane za Ameriko.........-........................................1....................................................$2 00
Za Kanado in Inozemstvo.................................................................................................$3.50
OFFICIAL ORGAN OF AND PUBLISHED BY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U.S.A. In the Interest of the Order
Issued every Wednesday
OFFICE:
8117 ST. CLAIR AVENUE
Phone: HEnderson 3913
CLEVELAND 3. OHIO
Terma oí subscription:
For members, yearly...........
For nonmembers in Ui S. Foreign Countries.................
..................$0.84
...............$2.00
..................$3.50
ZA OČETOV DAN
Tretjo nedeljo v juniju obhajamo Očetov dan. Ob tej priliki se s hvaležnostjo spomnjamo vsega, kar so naši očetje storili za nas od naše rane mladosti naprej. Morda imamo še priliko, da jih za ta dan posebno razveselimo z eno ali drugo stvarjo. Za mnoge take prilike ni več, ker jim je Bog poklical očeta v večnost. Za nje je ostala samo še duhovna zveza, ki pa nikdar ne premine.	t
Domalega vsi moški, ki boste čitali te vrstice, ste sami očetje, mnogi tudi stari očetje. Zato nam predvsem prihaja na misel vprašanje, ali smo mi v naših okolnostih tako dobri očetje našim otrokom, kakor so bili v svojih okolnostih naši očetje nam. Naj živimo v kakršnih koli razmerah, naša dolžnost ostane, da tisti plamen ljubezni, ki je seval iz očetovega srca na naše srce, seva zdaj od nas na naše otroke. Oče živi v svojih otrocih in otrok otrocih in tako naprej. Ves rod je dolga veriga in vsak izmed nas je člen v njej. Naše stremljenje mora iti za tem, da ne bomo manj vredni Členi v tej verigi.
Najbolj važna dedščina, ki nam jo je zapustil oče in ki jo bomo mi zapustili svojim otrokom, je duhovna dedščina. N aši očetje niso gledali samo na to, da nas preživijo, dokler si sami nismo mogli pomagati, ali da po možnosti poskrbijo za naše materijalno blagostanje, ampak so predsem gledali na to, da napravijo iz nas vredne člane človeške družbe, da bi bili pošteni in zanesljivi ljudje, delavni, obzirni do drugih, pa tudi ponosni nase, na svojo narodnost in svojo vero. Kako se vsak izmed nas suče v življenju, je morda največ ali pa vsaj v veliki meri odvisno od očetovih naukov in zgleda v naši zgodnji mladosti. Prav tako bodo tudi naši otroci v svojem ravnanju največ usmerjeni tako, kakor so se ali se bodo naučili^doma od nas. Velikanska odgovornost leži na ramah všakega očeta, pa naj bo še tako preprost delavec ali pa državni predsednik.
Duhovne dedščine, ki so nam jo zapustili očetje, nika-koil ne moremo v par besedah popisati, omenimo pa lahko vsaj par stvari.
1.	Že od malega so nas vadili, da smo molili med drugim tudi za njihove starše. To je bilo vedno pri skupni večerni molitvi, pa tudi pri angeljskem češčenju so navadno dodali še očenaš za pokojne starše.
2.	Medtem ko je otrok prav lahko veren, ni vedno tako lahko ohraniti vero v poznejšem življenju, ko je skoraj vsak izmed nas izpostavljen trdim preizkušnjam in nasprotujočim si vplivom od vseh mogočih strani. Dostikrat človek ne more raznih utisov takoj zadosti pretehtati in jih v svoji glavi razvrstiti, kamor vsak spada. V takih trenutkih omahovanja in negotovosti pa nam pride na pomoč misel na naše očete, ki so pred nami morali hoditi precej podobno pot in so prehodili najbrž tudi precej poti, ki je mi še nismo in morda nikoli ne bomo. Ostali so verni. V svojem duhovniku so videli svojega najboljšega prijatelja in voditelja, ljubečega očeta cele črede, ki mu je izročena v dušno vodstvo in varstvo.
3.	Naši očetje so bili vedno ponosni na svojo narodnost. Na svojo narodnost je ponosen tisti Slovenec, ki mu je vedno prvo tisto, kar je naše, slovensko, šele potem pride drugo na vrsto. Če kdo, imamo gotovo mi Slovenci, četudi nas razmeroma ni veliko, vse razloge in vzroke na svetu, da smo na svojo narodnost ponosni. Spoštujmo in bodimo obzirni do vseh drugih, ali popolnoma zgrešeno bi bilo, če ne bi najbolj spoštovali svoje lastne narodnosti in se v prvi vrsti ne oklenili svojih lastnih ustanov. In združeni ameriški narod, ki smo se mu v tej deželi priklopili, bo toliko lepši in bogatejši, če bo naša slovenska edinica v njem kar najbolj živa, zdrava in krepka. Vzgajamo svoje otroke v takem duhu, da bodo vedno ponosni na svoj slovenski izvor. Zaradi tega ne bodo slabši, temveč boljši Amerikanci bodo, in drugi jih bodo toliko bolj cenili.
Duhovna dedščina, ki smo jo prevzeli za našimi očeti, bi se dala tako naštevati naprej točko za točko, skoraj brez konca. Takoj pa vidimo, da se vsa ta naša duhovna dedščina najlepše zrcali v naši K. S. K. Jednoti. Ali mi se navadno tega še ne zavedamo ne, morda nismo nikoli na to mislili, vsaj mnogi izmed nas ne. Tako radi se vtikamo v vse mogoče zadeve, morda najmanj pa v zadevo, ki je za nas vse največje važnosti, namreč napredek in utrjenje naše prve skupne in vsestransko predstavne ustanove v Ameriki, Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. Ravno pri premišljevanju o pomenu Očetovega dne nam to dejstvo posebno živo stopa pred oči.
V Ameriki smo Slovenci raztreseni po ogromnem ozemlju. Manjka nam skupnega ali enotnega vrhovnega vodstva. Edina naša pomembnejša skupna ustanova za versko in narodnostno zavedne Slovence in naše najbližje sobrate po vseh Združenih državah je KSKJ. Naše cerkve in fare in naše KSKJ postojanke so rastle skupaj in druga drugi pomagale do napredka in uspeha. Ali je ta prvotna vzajemnost še danes tako močna in izrazita, kakor je bila nekdaj? Morda je.
Tukaj je tisto mesto, ki nam najbolj glasno kliče, naj
vsi poprimemo in sodelujemo. Četudi si zamašimo ušesa, tega klica ne moremo preslišati. Očetje Slovenci in naši najbližji slovanski katoliški sobratje, zdaj za Očetov dan moramo skleniti, da bomo to zadevo resno vzeli v svoje roke. Kot katoličani in zavedni ameriški Slovenci, ne bomo prej zadovoljni, dokler naša Jednota ne bo štela tolikega števila članstva, kakor.bi ga po svoji odličnosti morala šteti. Vsi MORAMO delovati v isto smer! Preteklost nas je naučila, da ne pridemo nikamor, če vlečemo vsak v drugo stran, ker le drug drugega oviramo. Vse mogoče zadeve cepijo našo pozornost in nas odvračajo od skupnega nastopa in skupnega dela, da, celo od spoznanja, kje je najbolj važno mesto za naše udejstvovanje. Upamo pa, da to naše spoznanje ne bo prišlo prepozno. Nikoli ni prepozno. Slišimo vedno glasnejše klice, kako krvavo potrebujemo, da se poživi naša katoliška in verska zavednost. Tukaj je treba poudariti, da tega prerojenja in poživljenja potrebujemo največ ravno sami zase in za naše lastne zadeve v tej deželi. Menda se ne motimo, če rečemo, da bi bili javni katoliški shodi potrebni v vsaki posamezni slovenski naselbini v Ameriki, da spoznamo, kje smo in kam gremo, in da se spet navzamemo nove sile in navdušenosti za naše SKUPNO in ENOTNO usmerjeno nadalnje delo.
Naša organizacija, naša društva, naše župnije, naše kulturne ustanove, vse to mora iti roka v roki. Naš napredek kot celote in kot posameznih skupin je povezan medsebojno: vsak posamezni pomaga skupnosti, skupnost pa pomaga vsakemu posameznemu. Če povzdignemo prvo, bomo povzdignili tudi drugo, in obratno.
Morda bo treba še mnogo člankov izpod raznih peres, in še vse kaj več kakor člankov, predno se bomo vsi zavedali, kaj imamo v naši slovenski katoliški Jednoti, in predno bomo vsi razumeli, kako važno je za vsakega izmed nas osebno in za vsako naše društvo, župnijo, naselbino, naše liste in druge ustanove, da vsi z vsemi močmi poprimemo tukaj, kjer je naše delo najbolj potrebno in najbolj koristno za nas vse. Gradimo si nadalje kar najlepšo in najtrdnejšo skupno organizacijo, ki zastopa in se poteguje za vse tisto, kar so nam najboljšega zapustili naši očetje.
Bog živi naše očete in Bog nam daj moči, da jim bomo vredni nasledniki v naših razmerah! Zadevo napredka naše Jednote pa vzemimo vsak v svoje lastne roke in pokažimo, da slovenska k.ri ne vara in ne odneha!
Organizirana zagrizenost y ameriški proslosfi
Plaineneči ognjeni križi in vihrajoče bele halje ameriškega Ku Klux Klana so spet na pozorišču v Ameriki. V deželi, ki je zgrajena na principih e-nakopravnosti in svobodne veroizpovedi, je te vrste polpoli-tična organizacija nekaj grobo ogabnega. Navzlic temu pa moramo priznati, da so se te vrste tajne organizacije pojavile v tej republiki že v njenem začetku samem. Vendar pa opazimo, da se je poradi tega pojavil tudi močan odpor proti takim skupinam, ki so bile v nekaterih slučajih zelo močne in vplivne. Večina ameriškega ljudstva je bila in je proti te vrste organiziranim polpolitič-nim bandam. V splošnem so te vrste organizacije postavljale v ospredje idejo superiornosti domačinov (tu rojenih belcev) ter protiestantovskega elementa. V 19. stoletju so bili v tem pogledu najbolj aktivni člani in pripadniki znane teroristične organizacije "Know Nothings" ter prvotna organizacija Ku Kluks Klana. Te organizacije so bile tajne politične ali pa polpolitične skupine, katere bi se kaj lahko označilo kot nekaj neizogibnega v razvojni dobi dežele kot je naša, ki je prispela na višek industrij alnega in tehničnega razvoja v desetletjih namesto v stoletjih . . . Ali kakor so se te organizacije pojavljale v gotovih dobah razvoja dežele, so tudi razpadale z razvojem vred.
Prva tajna politična organizacija te vrste v Ameriki je bila znana pod imenom Grand Council of the United States of North America (Visoki svet Zed. držav Severne Amerike). Članstvo oz. pripadniki te organizacije so se nazivali "Know Nothings." Ta organizacija je bila naperjena predvsem proti tujerodcem in proti rimskokatoliški veri, oz. proti katolikom v tej deželi. V letih 1854 in 1855 je potegnila za seboj veliko število pripadnikov in je tudi zmagala na lokalnih volilnih listah v več državah. Vsekakor pa. politična zgodovina beleži dejstvo, da je zmagala, \ker se je v svojem programu ognila vprašanja sužnosti. Na ta način je nekaj časa igrala vlogo kompromisne stranke v času, ko se je v deželi razvijala kriza baš radi tega vpra-
šanja. Končno pa tudi "Know Nothings" niso mogli nadaljevati politike ptiča noja z ozirom na vprašanje sužnosti in tako se je njihova stranka nazadnje ob tem vprašanju razbila. Pripadniki stranke pa so se zatekli povečini v tedanjo republikansko stranko ter so jo skoro razbili. Slabega slovesa in imena, ki so ji ga prinesli "Know Nothings," se je republikanska stranka otresla šele 1. 1860, ko je v svojem programu obsodila sovražno postopanje proti tujerodcem. Abraham Lincoln, ki je bil kandidat republikanske stranke, se je odprto izjavil glede "Know Nothings" že v letu 1855, ko je dejal; "V početku smo kot ljudstvo izjavili, da je vsak človek rojen enakopraven, a sedaj se to čita kakor 'da smo ustvarjeni kot enakopravna bitja vsi razen črncev.' Ce pa pridejo na oblast "Know Nothings," tedaj se bo to čitalo takole: 'Vsi ljudje smo ustvarjeni enakopravni razen črncev, tujerodcev in katolikov.' "
Če bi bil Lincoln živel in usmerjal smernice dežele tekom dobe rekonstrukcije, ki je sledila civilni vojni, tedaj bi nemara nikdar ne imeli Ku Kluks Klana na našem jugu. Ime te tajne organizacije izhaja iz gr--ške besede kiklos, ki pomeni krog ali krožek. Organizacija se je najprej pojavila v državi Tennessee v 1- 1866, za časa, ko je za kratko dobo .prešla vlada južnih držav v roke na novo osvobojenih črncev in belcev, ki so smeli ohraniti volilne pravice, ker se niso udeležili borbe na strani konfederacije in je niso podpirali. Razumljivo je torej, da so se v ku-kluksklanovske vrste zatekli taki, ki so zgubili volilno pravico radi nudenja svoje podpore Konfederaciji. Ti /so hoteli ponovno vzpostaviti "nadvlado belih" na jugu dežele. Plameneči križi, bele halje in pokrivala, za katerimi so se skrivali, da so mogli izvajati terorizem nad izbranimi žrtvami in prebivalstvom, vse to je bilo del prizadevanja, da se črncem prepreči izvajanje njihove pridobljene volitvene pravice. Tajna teroristična organizacija pa je bila kmalu razpuščena, ker je bila poslana zvezina milica, da napravi red in mir. Ali na-
vzlic zatrtju organizacije je o-stal živ njen duh in pa tradicija, kar se je najbolj pokazalo 1. 1915, ko je Ku Kluks Klan nanovo oživel.
Od onih časov je bil storjen poskus organiziranja še ene tajne politične organizacije, ki je bila namer j ena predvsem proti rimskim katolikom v tej deželi. To je bila American Protective Association, ki je izdajala z mržnjo prežeto literaturo ter je tudi imela nekaj vpliva v lokalni in splošni politiki dežele. Američani po večini niso verjeli trditvam te organizacije in tudi niso nasedali njih propagandistom, ki so širili histerijo strahu ob času volitev. Volilci so svojo tozadevno nebrižnost najbolj pokazali, ko so n. pr. v katoliških okrožjih izvolili protestantovske kandidate in obratno. Ko je prišla špansko-ameriška vojna je A. P. A. nekako izginila. Na dan so prišla druga vprašanja, ki so Američane bolj zanimala—klica predsodkov in nestrpnosti pa je le ostala.
Leta 1915, kot že omenjeno, je Ku Kluks Klan spet dvignil glavo ter nekako združil v sebi vse tleče sovraštvo in mržnjo ter bojazen, ki je ostala za o-stalimi tajnimi organizacijami te vrste, a obenem je t<^ pot podpihoval mržnjo proti Židom—Linčoln bi bil torej lahko k svoji izjavi o netolerantnosti pridodal še to ,da spadajo med neenakopravne tudi ameriški državljani židovskega izvora.
Novo divjanje Ku Kluks Klana, ki je bilo zdaj naperjeno kar proti štirim ameriškim skupinam — črncem, tujerodcem, katoličanom in Židom — je tvorilo veliko opasnost idealom, na katerih je bila zgrajena ta dežela. Iz juga se je organizacija namreč raztegnila tudi na sever ter je izvajala precejšnjo politično silo, kajti ob višku njenega vpliva je štela milijone članov. Notranja trenja in razgaljanja korupcije v organizacij^ sami, posebno v državi Indiani, pa so znatno razmajala njene temelje čemer je sledil stopnjevalni razpad. Docela pa tudi to pot ni izginila, pač pa se je ponovno pojavila v letih krize, ko so se organizirali srebrno - srajčniki in druge slične mržnje neteče organizacije. Zadnja vojna je za kratko dobo potisnila tajne organizacije v kot, ali zdi se, da doba rekonverzije daje te vrste gibanju ugodne razmere vsled neurejenih ekonomskih in političnih problemov, na račun katerih nestrpni elementi kujejo svoj kapital in iščejo grešnega kozla, na katerega hočejo zvrniti krivdo za vse kaotične razmere in gospodarske zapreke in težave. Tako yidimo, da se Ku Kluks Klan ponovno u-dejstvuje v več državah, prav koti v dobi po prvi svetoni vojni. Na srečo pa smemo upati, da so ameriško ljudstvo zopet pokazalo, da je zmožno stopiti na prste temu ponovnemu izzivanju principov, na katerih sloni zgradba naše dežele. — F.L.LS.—Common Council.
JEDNOTA
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila, 1894. nlkorporirana v Jolletu, državi Illinois', dne 12. Januarja, 1898. GLAVNI URAD: 351-353 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Telefon v glavnem uradu: Joliet 5448; stanovanja glavnega tajnika 0448. Od ustanovitve do 31. decembra 1945, znaša skupna izplačana podpora $9,882,80«.
Solventnost 129.91% GLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN GERM, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN. 2723 W. 15th St., Chicago, ill. Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH, 4715 Hatfield St., Pittsburgh, ps Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 196—22nd St., N.W., Barberton, Ohio. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK, P.O. Box 267, Ey. Minn. Peta podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1138 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. šesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH, 4572 Pearl St.. Denver 16, Colo Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, m. Pomožni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik, MATT F. SLANA, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA, 416 N. Chicago St., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik: DR. JOS. E. URSICH, 1901 W. Cermak Rd„ Chicago 8. Ill
NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE, 512 Adams Ave., Eveleth, Minn. Prva nadzornica: MARY E. POLUTNIK, 1711 E. 39 St.. Lorain. Ohle. Drugi nadzornik: FRANK LOKAR, 1352 Hawthorne St., Pittsburgh. Pa. Tretji nadzornkl: JOHN PEZDIRTZ, 14504 Pepper Ave.. Cleveland. Ohio. Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR, 21241 Miller Ave.. Cleveland, Ohio,
FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARIC. 300 Ruby St., Joliet, HI. Drugi odbornik: MARTIN SHUKLE, 811 Avenue "A," Eveleth, Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd„ Wiikinsburg, Pi Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE, 512 Adams Ave., Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St., Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St., S. W.. Chisholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St., Pueblo, Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 215 W. Walker St., Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd„ Chicago, 111. Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave., Strabane, Pa. Šesti porotnik: LUKA MÄTANICH, 2524 East 109th St., South Chicago, III
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN RAČIČ, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, 111.
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M. TEŽAK, 457 Indiana St., Joliet, 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo i glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St., Joliet, ill.; dopisi društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. I JEDNOTE, 6117 St. Cair Ave., Cleveland 3, Ohio.
. Kaj so carine!
Carine, kot svojevrsten davek niso iznajdba sedanjih držav, ampak imajo svoje poreklo že v državah starega veka. V srednjem veku, ko je bilo v Evropi vse polno malih državic in svobodnih mest, so se carine zelo razvile tudi v notranjosti teh državic kot nekak davek v obliki mitnin, mostnin ali pristojbin, kot odškodnina za dovoljenje potovanja ter trgovanja ali pa 'celo za varnost oseb itd. Umljivo je, da je bilo tako tedaj kot dandanes pobiranje carin dobičkanosen posel in ni čuda, da se je to v srednjem veku zelo izrabljalo celo neupravičeno od raznih mogočnežev in grajščakov.
Carine v sedanjem smislu so se pričele drjžave posluževati
nekako od 17. stoletja dalje, prvotno kot izdate^ vir, za vedno prazne državne blagajne, pozneje pa kot sredstvo, da so se branile uvoza izvestnega blaga, o katerem so smatrali, da njihovim podanikom ni potreben ali celo, da so podpirali domače obrti.
Dandanes pa razumemo carino kot nekak davek, ki ga pobira država za blago, ko prehaja čez državne ali carinske meje. Po svojem bistvu se smatra carina kot trošarina, če gre za uvoz potrošnega blaga (n. pr. kava), ali pa prometni davek, če gre za izdelane predmete in slično.
Vendar imajo carine še globlji pomen in namen kakor samo polniti državno blagajno. Sicer so zneski, ki pridejo v drž. blagajno prav znatni. Država, ki zna in hoče, more uporabiti carine kot sredstvo za povlzidigo idomaičega gospodiar-stva in za uravnavanje trgovine z inozemstvom.
Glede na to, kakšen pomen daje država carinam, ločimo carine na finančne carine, ki se pobirajo ob uvozu kakega blaga. Za določitev njihove višine so največkrat merodajne potrebe državne blagajne. Pobirajo se od vseh vrst blaga, za katere se mora plačevati trošarina, n. pr. čaj, kava, kvas, alkohol sladkor. Seveda je to odvisno kakšne dohodke ima sicer država. Tako n. pr. Anglija skoraj ne pozna te vrste carin, a zaostale države se teh carin najbolj poslužujejo, ker jih je najlažje ubirati. Semkaj spadajo tudi balkanske države. Cim je podana potreba, se zviša ta ali ona postavka. Vse to opazimo po vojni, ko se trgovinske pogodbe med državami vedno dopolnjujejo in spreminjajo in s tem zvišujejo posamezne postavke. To poročajo tudi časopisi.
Ako so te vrste carin le previsoke, je posledica, da se blago več ne uvaža. Tedaj pa se najdejo podjetni ljudje v državi, ki izkoristijo take prilike in ustanove tovarne za izdelavo takega blaga. Je to sicer koristno, če vlada v deželi brezposelnost, a navadnemu potrošniku tudi domače tovarne ne nudijo ugodnejših cen, ker gledajo le na svoj dobiček. In tako se lahko pripeti, da mora država znižati carino, če hoče, da se poceni blago.
Obr&ten primer imamo, če se v naši državi pridela blago, pa ga zaradi visokih carin v so-
sednji državi ne moremo izva žati. Posledica tega je, da pridelava blaga omeji ali opi sti in ljudje so primorani p« svetiti se dobičkanosnejšem poslu. Če pa tio ni mogoče,; mamo brezposelnost ali pa i cena dotičnega blaga zniža po lastne pridelovalne stroške.
Druga vrsta carin so tal imenovane zaščitne carine, vrste carine se pobirajo zate gadelj, da se izvestnim vrsta blaga vzdržujejo cene doma: primerni višini in da se na način zaščiti domača proiz™ nja pred tujo konkurenco, pr. v Sloveniji smo imeli prt vojno tovarno za izdelovanj kos in pdugov. Ta naša pa» ga je primerno mlada, venda so domači izdelki vlsaj toli vredni, če ne boljši kot iz tu jine. Ker ima n. pr. sosednj država možnost, da cenejše i deluje kose kot mi, bi s svojii uvozom naše tovarne uničili Ljudje bi bili spet.na cesti. Za to naloži država, če ravna pra vilno, uvoizno carino na uvoa ne kose, in sicer v taki višin da se tuje kose prodajajo isti ceni kot domače. Iz tej vidi lahko vsak ogromen p» men carin, če pomisli na cel vrsto takih primerov.
Država prejme tudi od vrste caiiin denar, ali v ten primeru ni namen polniti dr , žavno blagajno, ampak zabra | niti uvoz n. pr. kos in plugov Namen je zaščita domače it ! dustrije. Če je taka industrij | v domačih rokah, je to velik ! korist za naš narod. Ako pa i
I ma take tovarne tujec, ščiti dl žava tujca, ki odnese ves dobi ček v tujino. Edino kar imam | od tega je, da je nekaj nai ljudi zaposlenih. Tu vidimi kakšna škoda je, če nismo M lastnih tleh sami gospodarji. Tuji podjetniki odnesejo nas vsako leto težke milijon«, kar je za naš narod velika izguba,.
Ako je zaščitna carina dofol; visoka, se dejansko onemogoči vsak uvoz. Do tega pride malokdaj, zlasti male države pod ležejo velikim državam, čeprai zaradi tega trpi domače gospo, darstvo. Le dve enakomočni državi moreta kaj takega napraviti.
Zaščitne carine so lahko poljedelsko ali pa za industrijsko proizvodnjo. Tako so razne države obdale s tio carino, da so preprečile izvoz žita tako pomagale lastnim kmeto:
Glede na to, ob kateri priliki (Dalje na 5 strani)
Finančno poročilo K. S. K. J. za mesec april 1946
Financial Report of K. S. K. J. for April, 1946 _
DOHODKI—lncom«
IZPLAČILA—DUbursement»
m i £
SE—« & « ««>
Um
«»s
3 g S B
«I« s
ca
I
4)
Sne s a> o Cu'Q0Q
I a§ <
' "a —.t: ojjm
euOoa1
	
.3 -g § a33 S S ga	2
	hh
G TJ C g	3'g 3 tj
	
a 2 —i**
" o, (1 U
2-a » S
Sj o.f/lOO
«
£ m «> „
n<t -m
a
B - 18
»O > TJ ¿?
S
&HSP-
i....................	$ 1,071.79	$	$	150.001$		$	$ !$			5.04
2 zz......"...	1,364.82		1,000.00	200.00			1			
3 ....................	354.61	56.20			30.08					
4 ....................	499.07	161.00			223.95					
5 ....................	362.97	72.50			158.33					
7 ...Z!!!!........	1,446.18									
8 ....................	254.78			50.00			10.00			
11 ....................	303.29	70.65			33.00					
12 ....................	296,00									
13 ..............	76.52									
14 ....................	281.15	66.75								
is :::::::::::...:..	269.49	46.25	1,000.00							
18 ....................	97.57	25.60								
17	26.59	12.30								
	240.61	58.10			4.00					
21 ....................	174.71	57.20			17.00					
23 ZZ....Z.	234.29	74.35								
25 ....................	1,096.50	288.10	2,000.00	100.00	289.50					
29 ....................	1,287.09		1,000.00	75.00	181.66					
30 ....................	459.95	105.25								
32 ....................	144.58	31.55			73.00					
38 ....................	241.71									
40	218.52	40.50			10.00					
41 ....................										
42 ....................	367.56					i				
43 ....................	142.07		1,000.00							
44 ....................	434.51			50.00						
45 .'.........•.........	176.73	44.55								
50 ....................	1,072.60									
51 ....!'.....!.........	55.17									
	778.77	249.50		300.00	57.00		•			16.81
53 ....................	1,478.31			100.00						
55 ....................				100.00	93.00					34.59
56 ....................	886.66	218.75			87.00					
57 ....................	447.68	105.60	500.00		125.33					69.29
	69.34	15.80			45.50					
....................	1,222.80	326.60		150.00	326.82					14.53
61 ....................	249.74									
62 ....................	30.81									
63 ....................	823.66			150.00						
64 ....................	, 363.30		1,000.00							
65 ....................	837.68	211.15		175.00	293.66					
69 ....................	117.71	35.50			87.00					
70 ......'..............	214.24									
,72 ....................	748.03	233.15		100.00	326.66					
74 ....................	225.96	46.00			32.00					
75	88.24	24.75	\							
77 ....................					125.00					
	1,232.22		1,000.00							40.04
79 Z"!."".'."."."."!	484.35		1,000.00							
§10 ....................	354.40			*				N		
S1 ....................	630.57			125.00						
83 ....................										
84 .........										
85					60.00					
86 \.Z[\ZZ'Z".	200.63	59.30		100.00	99.00			t	t	
87 ....................	315.53	%	1,000.00			i i				
88 ....................	51.90	13.65								
90 ....................	90.71			50.00						
91 ....................	262.88									
92 ....................										
03 ....................	684.01	162.50		50.00						
94 ....................	121.18	35.45			49.00					
95 ....................	149.70	38.60			38.50					
,97 ................!'...	42.02	6.75			54.00					
98 ....................	212.03	43.35			85.00					
101 ....................	415.08	123.50	1,000.00	225.00	33.00					
103 ....................	408.93	112.65			84.00					
104 ....................	444.35									
105 .....................	215.84	56.00			55.00					
108 ....................	1,075.50	170.25			33.57					
109 ....................	154.48	49.35	500.00							17.11
110 ....................	325.60									
111 ....................	365.54									
112.................	365.86	123.90	500.00		48.05		-			
113 ....................	637.551	174.65	1,0(XA00	100.00	63.00					
114 ....................	248.40			100.00						
115 ....................	435.39		1,000.00	300.00						j
118 ....................	67.80	9.25								
119 ....................	150.74	41.45		100.00	32.13					
120 ....................	745.30									
121 ....................	64.16		1,000.00	100.00						
122 ....................	98.00	27.10!			49.00					
123 ....................	526.00	121.95!								
124 ....................	32.79	6.75| 1								
127 ....................	643.57			100.00						\
128 ....................	84.37									24.67
131 ....................	2.54.11	64.15								
132 ....................	"252.18	64.50								
133 ....................	47.15	11.25								
134 ....................	/ 193.31	61.00								8.89
135 ....................	366.99	82.15	1,500.00		61.83					
136 ....................	260.10									
139 ....................	312.02	62.35		400.00						10.24
143 ....................	349.55	49.15			28.00					
144 ....................	496.83									42.33
145 ....................	282.59									
146 ....................	1996.46				•					
147 ....................	107.09									
148 ...............	' 705.32			100.00						49.35
150 ....................	460.57			50.00						
152 ....................	535.02	143.00	1,000.00		11.00					
153 ....................	781.72	262.75		125.00	175.00					18.60
154 ....................	79.92	15.00								
156 ...............	673.31	182.05			75.00					4.24
157 ....................	518.09			150.00						15.30
158 ....................	71.71	22.75		t	86.00					4.23
160 ....................					74.00					37.11
161 ....................	145.04	38.05			83.00					
162 ....................				150.00	332.00					
163 ....................	928.98			100.00						24.12
164 ....................	359.31	100.85			32.00					
165 ......f.............	598.82	147.80			95.00					
166 ....................	210.78	62.70			190.26					
167 ....................	35.28	15.25'								
168 ....................	372.79	96.80			94.50					
169 ....................	2,615.38	741.90		350.00	228.00		15.00			49.14
1 /0 ..................	197.04	21.75			30.71					
J /1 .............,......	179.36	30.10			48.42					
¡72 ....................	304.66	83.05'		50.00	62.33		1			
173 ....................	572.81	. 177.50		50.00						
174 ....................	189.55			100.00						
1/5 ....................	101.34	17.25			32.00					
176 ....................	344.14	80.25			68.00		/			
178 ....................	104.64	21.25								
179 ....................	51.96 12.00				36.00					
180 ....................	179.021 54.60									
181 ..............	246.33		500.00							
182 ....................	22.41 9.00									
183 ....................	195.24	51.75	1 <							
184 ....................	160.40	44.30							f	
185 ....................	110.71	33,80								
186 ....................	20,00									
187 ....................	158.99 ! 26.40		\							«i
188 ...................	255.61	90.85	1							
189 ............	106.64	28.70 1								
190 ....................			1		✓					
191 ....................	397.56	96.20	1 1	150.00	214.16					4.23|
193 ....................	1,036.46 287.45		1	1150.00	97.42					
194 ....................	218.20	67.80	1 .		30.00					
195 ....................	54.30| 9.05'									
196 ....................	137.51	33.65								
197*..........	83.21	29.35	j		' 98.00					
198 ....................	79.26	21.10			| '					
202 ........	54.02	14.25		50.00						
2C3 ....................	340.371 116.85		1		37.00		i			
204 ....................	21.47									
206 ....................	201.29 19.15			100.00						
207 ....................	204.201 52.50		I	50.00						
208 ....................	311.77	! ' 57.50								
210 ....................	189.40 38.50			100.00	52.50					
211 ...................	93.10! 29.50									V
213 ...................	,75.17j. 16.80				10.00					
214 ...................	■ 90.00 30.60				62.49					
216 ...................	126.23	28.40			27.00	.				
217 ...................	81.57| 12.75									
0	Z C- «>
1	E
c v
B3
•3 .
• O
■r/1 Z
686 730 176 210 174 764 150 140
172
47
134
135 45 10
109 84
97 492 716-202
66 150 92 158 217 76 258 74 619 33
364 380 225 352 180
33 516 127
19 557
224 336
42 113 338
54
41 118 355 235 207 332
24 4 129 94 178
20 60
155 84
311
55
76 19
98
174 190 269
86 503 68
225 254 153 290 147 257
34 87
438 45
42 •148
13 359 54 131
54 22 86
94 188
173
139 304 142 330
65 399 348 214 374
24
312
365
40 107
69 754 489
175 297
95 15
153 1,142
140 95
149 147 137 62 147
55
25 80
134 13 89 60 60 17 73 57 25 109 P91 266 102 28
77
48
41 27
165 19 95 119 158
34 47
35 47
56
42
218 ....................	137.97	10.95		50.00						71
219 ....................	518.39	149.80		125.00						243
220 ....................	29.15	6.85								14
221 ....................	54.43	14.25			f					24
222 ....................	94.67	33.95			60.00					44
224 ....................	173.91	44.55		«	31.00					71
225 ....................					30.00					75
226 ....................	303.88	87.60			95.55		(			141
232 ....................	60.90	12.00								25
235 ......:.............	161.52	31.00								55
236 ....................	217.9S	36.30			23.33					91
237 ....................	190.73	51.10	500.00						18.81	101
238 ....................	53.61	9.10								15
241 ....................	117.76	24.60			21.00				»	64
242 ....................1	61.33	10.50		36.00						29
243 ....................	140.63	39.10								63
246 ....................	83.72									54
249 ....................	119.20	25.60			30.00					47
250 ....................	87.70	23.05		/						47
253 ....................	50.42	9.75								22
	$56,936.91	$ 8,641.50	$19,000.00	$ 5,450.00	$ 6,211.33	|$ 25.00			$ 509.57	28,974
Preostanek 1. aprila 1946 ....................................................................$5,992,045.89
Prejemki:
Prejeli od društev ..........................................................$56,936.91
Obresti .................................................................................. 9,210.33
Najemnina ............................................................................ 855.00
Oglasi .................................................................................... 119.30
Vrnjeni asesment 70 let starih ........................................ 39.96
Prenos iz mladinskega oddelka ......................;............... 1,422.15
Vsled navedbe nepravilne starosti doplačani
asesment .......................................................................... 24.67
Posojila na certifikate ...................................................... 183.20
Dobiček pri prodanih in dozorelih obveznicah ............ 927.50
Vrnjena bolniška podpora ................................................ 38.00
$ 69,757.02
Izplačila:
Posmrtnina ..........................................................................$19,000.00
Poškodnine in operacije ....................................................................................................5,450.00
Bolniška podpora .......................................................................................................................6 211.33
Izredna podpora ................................................................................................................................' 25^00
Porodne nagrade ..................................................................................11500
Rezerva .................................................l.""Z..ZZZ!"	509'.57
Lokalnim zdravnikom za preiskavo kandidatov^........................196.00
Rezerva članov razreda "BB" ................................................................................261.37
Nagrade za novopristopile ..........................................................51L00
Zapadla posojila na certifikate ..................................22.34
Zguba pri prodanih in dozorelih obveznicah ................................727.96
Upravni stroški ....................................................................................................................................8 309.01
$6,061,802.91
$ 41,338.58
Preostanek 30. aprila 1946 ............................................................$6,020,464.33
FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA KSKJ ZA MESEC APRIL 19,46
Št. čl.	Ases. 4-46
259 .................. $148.60
344 .................. 102.05
38 .................. 8.32
128 .................. 94.82
56 .................. 20.54
204 .................. 132.62
33 ............'...... 12.95
55 .................. 35.42
93
94
95
97
98 ¡01
103
104
105 108
109
110 111 112 113 ¡14 115 118
119
120 122 123
127
128
131
132
134
135
136 139
143
144
145
146
147
148 150
152
153
154
156
157
158 160 161 162 ¡63 164
4 3 26 56 41 112
24 270
25 59	....
157	.... 33-....
136	....
15 83 11	.... 34
97	...
3	.... 73	..., 133	... 20	.... 32
16	.... 77	....
4
63	....
101	....
41	....
65	....
28	....
95	....
20	....
115	....
162	....
73	....
205	....
4	....
201	....
226	....
29	....
51	....
6	....
252	....
228	....
90	....
Dr. št.	Št. čl.
165 .....	
166 .....	............ 21 .
167 .....	............ 6 ..
168 ......	............ 30 ..
169 .....	............ 374 ..
170 ......	............ 66 ..
	
172 .....	............ 39 ..
173 .....	............ 63 ..
174 .....	............ 103 ..
175 .....	............ 25 ..
176 .....	............ 42 ..
178 .....	............ 16 ..
179 .....	
180 .....	............ 25 .
181 .....	............ 60 ..
182 ......	............ 7 ..
183 .....	............ 36 ..
184 .....	............ 24 ..
185 .....	............ 58 ..
186 .....	............ 3 ..
187 .....	............ 30 .
188 .....	............ 9 .
189 .....	
100 .....	............ 78 ..
191 .....	............ 92 ..
193 .....	............ 101 ..
164 .....	............ 101 .
195 .....	............ 10 ..
196 .....	............ 27 ..
197 .....	............ 17 .
198 .....	............ 17 .
Ases. 4-46
..................93.01
..................4.10
..................1.05
..................22.11
374 ....................................179.45
..................'16.02
..................5.07
..................25.26
..................20.45
15.95
..................3.90
..................28.14
..................2.85
..................5.58
..................6.48
Dr. št.
202	...
203	...
204	... 206	... 207	... 203	... 210	... 211	...
213	...
214	... 216	...
217	....
218	...
219	...
220	... 221	... 222	...
224	....
225	..
226	... 232	... 235	... 2*6	...
237	....
238	....
241	...
242	...
243	... 246	...
249	...
250	... 253	...
Št. čl.
.	18 .
.	136 .
.	5 .
.	143 .
.	47 .
.	78 ..
.	13 .
.	39 .
.	24 .
.	10 .
.	23 .
.	20 »
.	21 .
.	169
.	2 .
.	20 .
.	19 .
.	23 .
46
.	85 .
.	15 ..
.	20 .
.	36 .
.	14 ..
5 .,
.	29 ..
.	41 ..
.	31 ..
.	27 .
.	44 .
.	11 ..
.	9 .,
Ases. 4-46 2.70 .... 70.14 2.25 .... 39.94 8.85 .... 13.90 9.51 6.05 3.60 1.65 13.05 15.43 16.56 .... 31.57 .30 6.72 2.85 6.30
15.56 11.22 13.65 23.19 7.47 3.58 12.40 8.08 4.95 4.56 17.60 5.90 3.46
Total ......11,323
$4,109.83
Preostanek 1. aprila 1946 ..$361,840.81
Prejemki: Prejeli od
društev ............$4,109.83
Obresti od obveznia .......... 196.90—$ 4,306.73
Izplačila:
Kredit za prestopile v odrasli oddelel»...$ 74.06 Prenos v odra-20.49 sli oddelek— 1.05 rezerva članov 6.80 in članic raz-
16.23 reda "BB" ...... 445.07
14.38 Prenos v odra-.60 sli oddelek— 5.68 stroškovni 2.70 sklad za me-
3.90 sec marec ........ 977.08
Izplačana rezerva ...............
$366,147.54
22.28 37.00 44.59 1.50 4.50 4.05 3.00
48.86—$ 1,545.07
Preostanek 30. aprila 1946..$364,602.47 JOSIP ZALAR. glavni tajnik.
Joliet, Illinois, 30. aprila 1946.
Ko sta Jezus in sv, Peter potovala. * -
(Legenda)	I Sv. Peter je odhitiel v gostil-
Nekoč je šel Jezus s sv. Pet-1 no, toda jajc ni več našel v peč-rom mimo njive, na kateri je, niči. Ko je to povedal Jezusu,
17.50 14.04 .60 .95 7.53 20.28 17.53
21.83
20.84 104.33
5.37 17.81 51.86 6.60 32.70 4.32
15.90 1.65
•43.20 24.78 .60 36.21 46.28 4.89 8.11 6.70 24.10 1.50 14.06 22.01 44.19 12.25 21.63 43.49 3.20 24.45 25.45 20.09
55.85 4.20
98.45 73.88 4.65
1.05
141.60
55.91
oral kmet.
"Kako se ti orje, kmet?" ga je vprašal Jezus.
"Oh, slabo, preveč vroče je," mu je potožil kmet.
"Pa kaj misliš, ali še ne bo dežja?"
"Nemara bo kmalu, ker so muhe tako sitne," je modro povedal kmet.
Jezus je s sv. Petrom krenil dalje. Prišel je do njive, na kateri je oral drugi kmet.
"Kako se pa tebi orje?" ga je vprašal Jezus.
"Zanič, gospod, prJšuho je," mu je potožil kmet.
"Pa kaj misliš ali še ne bo dežja?"
"Lahko bi ga bilo, če bi nam ga On tiam gori dal," je rekel kmet in pokazal v nebo.
To je bilo Jezusu všeč. Vprašal je kmeta:
"Ali hočeš iti z nama?"
"Zakaj pa ne," je rekel kmet, "če se mi bo dobro godilo."
"Bo se ti, bo," je obljubil Jezus. "Pošlji pastirja z voli domov in pojdi z nama!"
Proti večeru so prišli do neke gostilne in si naročili kuhanih jajc. Ko so se najedli, je Jezus ukazal sv. Petru, naj jajca, ki so ostala,-spravi v pečni-co.
Ponoči je Jezus storil, da je kmet postal spet lačen. Kmet se je spomnil jajc v pečnici. Vstal je, vzel jajca in jih pojedel.
Ko so se zjutraj zbudili, so šli dalje.
Takoj za vasjo je Jezus rekel sv. Petru:
"Peter, hitro se vrni in pri-nesi jajca, ki si jih spravil v pečnico."
se je ta obrnil h kmetu in ga vprašal:
"Ali si ti ponoči pojedel jajca, ki so nam ostala?"
"Pri moji veri, jaz jih nisem," je zatrjeval kmet.
Šli so dalje in prišli do morja.
Voda v morju se je takoj razdelila, da je ostala v sredini suha pot. Jezus je s sv. Petrom stopil nanjo in krenil na drugo stran morja, Kmet pa se je bal, da utone in ostal je na obrežju.
"Le pojdi iz nama," ga je vzpodbujal Jezus. "Nič se ne boj!"
Kmet je stopil v morje, a voda se je nad njim razlila, da se je začel potapljati.
Jezus mu je rekel:
"Priznaj, da si pojedel jajca in ne boš utonil."
Ko je kmet videl, da mu ne grozi nevarnost, je tajil dalje:
"Pri moji veri, gospod, jaz jih nisem pojedel."
Jezus ga ni dalje izpraševal. Povedel ga je s seboj v tujo deželo. Pred kraljevsko palačo v glavnem mestu te dežele so se ustavtili. Jezus je ukazal kmetu:
"Vzemi šibo, pojdi v palačo in reci, da si zdravnik. Kralj ima bolno hčerko, ki je noben zdravnik ne more ozdraviti. Ko te privedejo do bolnice, ji položi šibo na prsi."
Kmet je odšel v kraljevo palačo in še predstavil za zdravnika. Odgovorili so mu:
"Brez števila najznamenitejših zdravnikov je bilo že tu, a nihče ni znal pomagati, kako boš potem znal ti?!"
Kmet pa je prosil toliko časa, da so mu res dovolili stopiti
v bolniško sobo. Položil je šibo na prsi bolne kraljičine. Kraljičina je začela kričati od bolečin. Kmet je v strahu pobegnil, med begom pa so ga pošteno namlatili.
Kraljičina bolezen se je še poslabšala.
Kmet se je vrnil k Jezusu. Jezus ga je vprašal, kakšno plačilo so mu dali za zdravljenje.
"Oh, tepen sem bil, tepen!" je potožil kmet.
Jezus je vzel drugo šibo in ukazal kmetu:
"Pojdi še enkrat tja in povej, da si zdravnik. Ta šiba bo pomagala."
Kmet se je prijel za zadnjo plat, kajti bal se je, da bo znova tepen. Po dolgem obotavljanju pa je vendarle ubogal in šel. Komaj je položil šibo bolnici na prsi, je ta začela od veselja peti, tako ji je odleglo.
Vprašali so kmetia, kaj si želi za nagrado.
"Denarja si želim, kaj pa drugega!" je odgovoril kmet. »
Odvedli so ga v zakladnico in mu veleli, naj si s kupa zlata vzame denarja, kolikor hoče. Kmet si je nabral polno vrečo.
Ko se je vrnil k Jezusu, ga je ta vprašal, kaj ima v vreči.
"Denar,"' je povedal kmet.
Šli so dalje skozi mestne ulice, kjer je hodilo mnogo ljudi. Kmet bi se s polno vrečo rad izmuznil. Neopaženo je krenil v stransko ulico in pustil Jezusa in sv. Petra sama.
Jezus je opazil, da kmeta ni, pa je povprašal sv. Petra, kam je šel.
"Najbrž jo je popihal," je odgovoril sv. Peter.
"Prestriživa mu pot!" je predlagal Jezus.
Pohitela sta in prekrižala pobeglemu kmetu pot.
"No, kje pa si ti hodil?" ga je vprašal Jezus.
"Samo krajšo pot sem si izbral," je lagal kmet.
"Zdaj pa pojdi spet z nama!" je velel Jezus. "Zunaj mesta si razdelimo denar."
Ko so bili zunaj mesta, je Jezus obrnil vrečo in vsul denar na kup. Razdelil ga je na štiri enake dele.
To se je kmetu zdelo čudno. Vprašal je:
"Čigav je pa četrti delež? Saj smo samo trije!"
"To bo pa od onega, ki nam je jajca pojedel," je odgovoril Jezus.
"Pri moji veri, jaz sem jih pojedel!" je hitro priznal kmet.
"Zato, ker si priznaj si vzemi ves denar, kajti midva ga ne potrebujeva," je rekel Jezus in obraz mu je zasijal v žarki luči odpuščanja in usmiljenja, "Toda vdrugič nikar ne laži, sin moj!"
Kaj so carine?
(Nadaljevanje s 4 strani)
se pobira' carina, ločimo uvozne in izvozne carine. Običajno i-mamo le uvolzne carine, kar gre v breme domačega prebivalstva. Izvozne carine so bolj redke. Morejo jih lahko naložiti države, ki samo one pridelujejo iz-vestno blago na svetu. (N. pr. država Čile za čilski soliter.) Izvozne carine služijo tudi temu, da se prepreči izvoz blaga v iz vestno državo.
Za zacarinjeno blago se plačuje carina po določenih postavkah, pri čemer se upošteva teža in kakovost blaga. V ta namen ima vsaka država cel seznam, ki se menja ob priliki trgovskih pogodb.
Običajno tvori državna meja tudi carinsko mejo. Možno pa je, da imata dve državi le eno carinsko mejo in to tedaj, če sta sklenili carinsko zvezo. Take zveze ne drže dolgo, ker je medsebojni obračun izredno težak.
-o-
Storimo svoj del za utrjenje naše narodnosti in naše vere v Ameriki: Delujmo za našo K. S. K. Jednoto!
-C- TJirTTnTTTiFCilfriiiTiiiiicaliiMiiiMiiniiMiiiiiiiicaliuiiiiiiMcaliiiiiiiniicaliMiiinnimiiMiiiiiTiciliiirrii Iif inm i Iiiiiiiic3iinim]iirc3in umi II1C3II It.**.
JOSIP JURČIČ:
i jurij kozjak, slovenski janicar '
Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine
«iiiiciUMiiHiNiBNinuiiiioiiiiniiiiiniinNMUinuuNnmoiiiiNiniMN
"Tačas," pravil je menih zvedavi druščini, "bilo je žito v klasju in že zrelo, le srpa in ženjice še ni bilo. Samson si izmisli, kako bi se maščeval nad Filistrani. Bilo je pa v Jutro-vem veliko lisic in lisjakov. Samson jih nalovi tri sto, ter jih zveže po dve in dve ;za repe. Med repe priveže goreče pla-menice in tako spusti lisice po polju Filistranov, svojih sov» ražnikov. Ostrašene lisice lete vse prek po žitu in požgo do bilke vso strnino. Filistranje niso imeli kaj jesti po zimi. — Potem gre Samson v neko jamo v okraju Judovega. Filistrani zvedo, kam da zahaja tisti, ki jim je toliko nesrečo naklonil. Cela vojska se zbere in oblega Samsona v jami, celo 3000 mož iz rodu Judovega se jim priduži. Le-ti pridejo k Samsonu in mu vele, naj se vda. On reče: "Ako prisežete, da me ne umorite, pa še vam vdam." Prisežejo in zvežejo Samsona ter ga odvedo v tabor Filistra-nom. Sovražniki ga hočejo brž prijeti. Zdajci pride Gospodova moč čezenj in naglo pretrga vrvi, kakor da bi bilo končevje; zgrabi neko oslovsko čeljust, ki je ležala na tleh, plane nad Fi-listrane in jih potolče blizu tri tisoč. Drugi pobegnejo."
To mirno veselje pa jim je prestrigel deček, ki je zavpil: "Lejte, lejte, Turki!"
Res so dirjali čudni možje proti vasi. Napol oblečeni, umazani in rjavi, sedeli so na iskrih konjičih, ki so je urno nosili ko lastovke po zraku.
Strah je bil prevzel vso družbo, ko so začuli krik: "Turki!"
To niso Turki, cigani, so!" pravi star mož, oprt o palico, "Ti nam ne store nič zalega na vasi, posamezne bi morda že prijeli."
Hudobni ljudje so to brez vere in Boga," reče kmet, ki je držal motiiko —; "sam Bog nas varuj in Mati božja, ko bi le kaj mož več bilo tukaj, vse je na polju!"
"Le-sem jezdijo!" pravi neka ženska, "bežimo v hiše!"
"Ne bojte se," pravi oče Bernard, "če imajo tudi slabe namene, Bog varuje nedolžnega." Rekši pa se je starcu roka tresla; nevede prime dečka Jurija za roko s svojo blagoslovljeno desnico, ki bi ga bila morda branila pred . tridesetimi leti, ali zdaj je delala križe, za bran je bila pretežka.
Cigani so bili že tukaj. Bilo jih je res strašno gledati, kako
"Stoj, pritepuh! Ne boš ga, ne," pravi kmetiški mož, ki se je podpiral na motiko, vzdigne svoje orodje in gotovo bi bil ciganu črepinjo razklal, ko bi ne bil ta naglo ko maček odsko-čil. Starec, ki je slonel o palici, jel je na pomagaje klicati; vendar cigani naglo poskačejo s konj in oba kmeta sta ležala pri tej priči prebodena in krvava na tleh. Prikazal se je tam pa tam kak možiček izza vogla, toda uvidevši, da je on sam, sovražnika mnogo — skril se je tudi on.
Samol zagrabi fantiča za roko in ga posadi na konja, usede se za njim, in preden je človek vedel, od jahali so bili cigani naglo ko strela. Ode Bernard omedli.
Vaščanje so se zdaj šele zbirali; eni so prileteli s polja na veliko kričanje in vpitje, eni iz hiš, eni so strmeli, eni molili, nobeden ni vedel, kam bi se dejal; in preden so se zmenili, da bi bilo dobro v grad to grozovito novico naznaniti, bili so cigani lahko že za deveto dolino. Nazadnje vendar teko kakovi trije na grad Kozjak in vpijejo, da so cigani dva kmeta ubili, očeta Bernarda na tla po-tepli in gospodiča Jurija na konja posadili in odpeljali.
Peter se je delal osuplega. Nič ni zapovedal, ne tako, ne tako. Hlapec Ožbe pa brž zdrami hlapce na konje, da bi jo vdrli za cigani. Zdaj šele se Peter domisli, da bo tudi on šel; zapove torej, naj še njega počakajo, da se opravi,in meč opaše. Da se mu pri tem opravku ni nič kaj posebno mudilo, to si lahko vsak sam misli. Tudi stari hlapec bžbe je ob tla bil s peto na dvoru in zadosti razločno godrnjal: "Ta pokveka ni za drugo kakor za zamudo in nagajivost." Malo je manjkalo in bil bi nepokoren od jahal. Morda bi bilo bolje.
Solnce je že zahajalo, ko je z grada Kozjaka dirjalo krdelo v svetlem orožju, na čelu gr-bavi in grčavi Peter, ciganom po sledu. Pa kmetje, ki so gledali za njimi, videli so precej, da so že pri gozdu po napač-1 nem potu zavili. "Na levo! Na levo!" kričali so sicer, ali kdo bi jih bil slišal daleč!
Tema nastane. Kmetje se razidejo žalostni in zapro in za-pahnejo tisto noč posebno trdno vežna vrata. Gori v gradu prečujejo vso noč in čakajo, kdaj se bodo vrnili hlapci in s
očeta, vrlega Marka Kozjaka, ki pač ni zaslužil take hude nesreče.
Sedmo 'poglavje.
Potihnil ti vihar ni v persih boja;
Le hujši se je zbudil červ nekdanji,
Ak prav uči, me v revah skušnja moja,
Bolj grize, bolj po novi ker-vi vpije.
Fr. Prešeren.
Preteče zopet mesec dni. Hrup zavoljo ciganskih roparjev potihne. Kmalu se je le še malokdo menil o tem. kajti časi so bili hudi. nemirni; vsak dan so se godile čudne reči. Plemenitniki, mogočni gospodje so se bezali med seboj, drezali in tlačili so kmete podložne, najhujše pa so pritiskali Turki. Tako je v splošnem vretju izgubil se, rekel bi, posamezni človek.
Nekega dne se oglasi na gradu Kozjaku krošnjar, ki je vsakovrstno drobno robo prodajal od grada do grada, od «hiše do hiše, pri tem pa prenašal novice kakor vsi kramarji.
"No!" začel je grajski hišni, stari Mari, in drugim ženskim služabnicam na Kozjaku, "ali bomo kupčevali kaj, deklici? Jaz nosim v tovoru na hrbtu lepe nogavice, lepe. pisane, na Laškem delane; imam lepe čepice, zavijače, s srebrnimi nitmi prevezane; gladke šivanke in ostre iglice; tanko končevje, zdravila za trebuh, za zobe, za rane; potlej nosim tudi igrače otrokom; hajdi, moji deklici; barantajmo, vse dam na pol zastonj, le polovico boste mi plačale."
"Igrače in vse lepe stvari bi vam bili pri nas pokupili," odgovori stara hišna Mara, ko krošnjar razklada svoje lepe reči strmečim dekličem po mizi, "pa morali bi bili priti pred kakimi tedni, zdaj smo žalostni, grozno žalostni, ne moremo kupovati kratkočasnih reči," in starka si briše s predprtom solze iz oči; "imeii smo gospodiča, lepega dečka, ko angela z neba pa cigani so ga vzeli in j duhovnega očeta so pobili, da gotovo umrjo, preden gospod pridejo iz vojne."
"Tako morate pa že žalostni bitii," govori prodajavec, gredoč
so malim konjem viseli naprej seboj Pripeljali ljubega dečka,
1 ljubljenca
čez grivo ter jo naravnost proti j /
vsakega posebej.
hruški drvili. Zdaici razbeže!Zlasti očet,a Bernada ie vrgla otroci in žene, le menih z graj-'skrb na P0stel.lo. tembolj ker skim dečkom in nekaterimi moškimi ostane na mestu.
Vi imate tukaj lepega dečka,"
pravi dolgi cigan Samol ter stopi s konja in ž njim tudi eni njegovih tovarišev, "'ali bi ga ne hoteli nam izročiti? Sicer
je menil, da je te nesreče — grozovite nesreče le on kriv.
Kmetje doli v vasi so dobro zaprti ugibali, kaj bodo cigani z mladim gospodičem. Eni so menili; "Kri mu bodo izpili, da bodo večno živeli." Eni so
mu dobro ravno ne bo pri nas,jrekli: "Ne- *mPak živemu bodo pa vendar radi bi ga, in stare- iztr^ali Korko srce> da bodo ča"
rovnije ž njim uganjali, ciganke so vse čarovnice." Eni pa
mu očetu tudi nima kaj prido-vati." Rekši pristopi c i g a n j zasmehljivo in zagrabi malega so si okovan ki-i Postavili v kot dečka, ki se je zastonj jokaje za vrata- da bi se ciganom bra-skušal skriti za očeta Bernada. nlli> ako Pridejo še po njihove Kaj bi radi? Proč!" reče sinove-
menih Bernard in brez strahu
Drugi dan je solnce vzhajalo
stopi ciganu nasproti, "poberite | lepo, rdeče, da nikdar tako, ali se, kajoni, da vas božja roka ne. Petra in hlapcev le ni bilo z zadene. Kaj hočete s tem deč- j dečkom. Šele proti večer ju kom?? Nihče se ga ne bo do-( pridejo — pa brez njega, ki so taknil brez kazni, nedolžna kri ga iskali. To se ve, da ga je v nebo vpije."	{Peter le na videz iskal, zapove-
"Ha, ha!" zasmeje se divjak,' doval je nalašč jezditi po po-"slabo ste naleteli na poslu- tih, ki so bili najbolj vhojeni, šavce, ako ste menih, kakor se j koder ne bi bil nihče roparjev mi vidi; nas se take pridige ne sledil. Vendar delal se je groz-primejo." Drugi cigani, ki so no skrbnega, in ker ga ljudje sedeli še na konjih, priganjali niso poznali, bili so res toliko so glavarja, naj naglo opravi, neumni, da so ga imeli za ne-zato zgrabi stari hudodelnik utolažljivega. slabega starca in ga odrine, da Po vsej okolici so milovali bi prijel dečka.	ubogega otroka in njegovega
V BLAG SPOMIN
18 LETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA IN LJUBLJENEGA NAŠEGA OČETA
John Železnikarja
ki je preminul 7. junija 1928
OB TVOJI GOMILI
Srce Tvoje večne bije, ločil si se le za čas. Onkraj lepše sonce sije, tam je pravi dom za nas. Pregloboka ni gomila, previsok ni sveti raj, da ljubezen ne združila, bi nas tam na vekomaj. Večno Bog Ti daj plačilo, ko si svetu dal slovo. Drago nam srce premilo, spavaj v grobu zdaj sladko!
Žalujoči ostali:
MARY ZELEZNIKAR,
soproga, in hčerke.
Fontana, California, 7. junija 1946.
pa je pripovedoval kupčevav-kam: toliko velja to, toliko to; "ali tudi v žalosti je treba veselja, zato barantajmo, kupčuj-mo! • Kako, ali bova midva kaj poiskala, stari?" vpraša starega Ožbeta, ki je z vratarjem in hlapci zraven prišel. "Jaz i-mam lepe nožice, oglavnice za sokole —."
"Kar je rajni stari gospod umrl, ne lovimo več ptičev; sokolov nimamo, čemu nam bodo o g 1 a v niče. odgovori Ožbe. "Kaj imate še?"
"Vse imam; kaj bi pa radi, moj stari?" vpraša krošnjar.
"Ali imate tudi sedla?" pravi Ožbe in namežika hlapcu, ki je ogledoval drobninarsko blago.
"Ne, tega pa že nimam," odgovori prodajavec malo bolj tiho.
Družina izbira in izbira, kupuje in plačuje. Gredoč pa jim krošnjar razklada, kaj je tukaj pa tukaj novega videl ali slišal. Najznamenitejše, kar jim je povedal, bilo je pač to, da je vojska pred Celjem, v kateri je bil tudi grajski gospod Marko, pregnala sovražne čete Vitovčeve in da se vojska kmalu povrne nazaj. Ta novica je veliko veselje zbudila med grajskimi; ko so se pa domislili, da bo gospod našel vse prazno in ljubljenega sina ne bo, utihnilo je vse.
Krošnjar pobere svojo zbrav v visoki svoj tovornik, prime za gorjačo. opaljeno in z železom okovano, ter se poslovi. "Stojte, nekaj bi bil pozabil, le za las je manjkalo!" Obrne se s temi besedami krošnjar že na vratih. — "Kaj, ko bi poklical eden vašega gospoda, naročeno mi je nekaj, da mu povem."
"Gospod ne pridejo doli, morate k njim ali pa meni povejte, da jim naznanim," -odgovori Ožbe.
"I no. povejte mu, ako če, naj pride: jaz sem se oprtal, krošnje ne odložim. Mož mi je pa velel, da moram besede njemu samemu povedati."
Peter pride in škiljavo pogleda krošnjarja. Marsikoga je
skrbelo, kaj li bi povedal tujec, gospodu na skrivaj, ali že na pogled Petrov se odmaknejo vsi.
"Kaj hočete?" vpraša Peter krošnjarja osorno.	' ■
"Doli v dolu v hosti sem srečal človeka, rjavega in hudo-gledega, da bi se ga bil kmalu ustrašil; gorjačo sem bil že stisnil. Ta mi je naročil, naj vam povem, da pridete drevi doli pod skalo — morate že vedeti kje je — pa da prinesete s seboj tisto, kar ste mu potlej obljubili. Ko bi se ne domislili, rekel je, vnaj vam imenujem, — jaz sem že pozabil ko-
ga."'
¡To je Petra pretreslo in omehčalo. Namestil prejšnje osornosti bila ga je sama uljud-nost; kajti posnel je iz proda-javčevega govora, da nihče drugi ni, ki ga kliče, kakor sam cigan Samol, ki mu je bil bratovega sinu prodal. Naglo poseže v žep in stisne možu dva
Knjiga, ki bo vsakega zanimala
AMERICAN
wild life
V knjigi je natančno popisano življenje posameznih živali, živečih na suhem, v morju in v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno pestro živalstvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njej našel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu dosedaj še ni bilo znano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda je slednjič izšlo v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse živali, ki jih je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ,ali škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštete VSE RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij); 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter ima 778 strani, velikost knjige je 9 x 6 inčev. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, ribe, kače in živali, ki so ravnotako na suhem kot v vodi doma.—Vezana je v močno platno z zlatimi črkami.
^ V ANGLEŠČINI Cena $3.50
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
216 WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.
£J
K. S. K. JEDN0TA
posojuje denar članom in nečlanom na zemljišča in posestva po 4% obresti
brez kake provizije ali bonusa
ES Posojila so napravljena na tak način, da se na == glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
| glavni urad k. s. k. jednote
351-53 NORTH CH1CAGO STREET —	JOLIET, ILLINOIS
pošiljanje denarja
V VSE DRŽAVE V EVROPI
POTOM KABLA, ZRAČNE POŠTE ALI NAVADNE POŠTE Pošiljatev v Jugoslavijo: (Po navadni pošti)
Do $10.00 ..........'..$1.00
Od $10.00 do $300.00 .$1.50 Za pošiljatev po kablu pošljite nadaljnih $1.85 Za pošiljatev po zračni pošti pa dodajte še 30c
national bank of north chicago
1811 Sheridan Road, North Chicago, 111. Telefon: MAjestic 2505.


zap0jm0!
Priljudna zbirka slovenskih narodnih pesmi. Izdala in založila Slovenska ženska zveza. Naroči se v uredništvu Zarje: 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. V knjigi je 215 pesmi. Knjiga stane 50c, po pošti 3 cente vež.
VLOGE
v tej posojilnici
zavarovane do 35,000.00 po Federal Savings & Loan Insurance Corp. Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge.
LIBERALNE OBRESTI
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Avenue—HEnd. 6570 CLEVELAND 3, OHIO
zlata v roko, roteč ga, naj ne spregovori nikomur nič o tem.
"O Bog vai-uj!" reče krošnjar, ko vidi rumenjaka v roki. — "Jaz znam jezik za zobmi držati, ne bojte se, gospod!" Rekši vesel odide kupec.
(Dalje prihodnjič)
V poletni vročini
Vsaka kuharica je v poletni vročini često v zadregi, kaj naj da na mizo, da bo zadovoljila svoje omizje, kajti mnoga jedila in pijače, ki so dobrodošla pozimi oz. v hladnem vremenu, niso niti dobra niti vabljiva v vročih poletnih dneh. — SLO-VENSKO - A M ER IŠ K A KUHARICA vam nudi zelo mnoge jedi in pijače, glede katerih sko-ro ne more biti dvoma, da bi jih vaše ozmizje ne sprejelo z zadovoljstvom in s hvaležnostjo kuharici za njen "trit," za njeno skrbnost in umnost. —■ Ako še ni te važne in koristne knjige v vaši kuhinji, je v interesu vaše družine in vas samih, da si jo takoj naročite, kajti ta obsežna in praktična knjiga je vsakdanja svetovalka in pomočnica vsaki kuharici v vsakem letnem času. — Naročite jo lahko po poštnem povzetju, ali pa pošljite 5 dolarjev na: Ivanka Zakrajšek, 302 E. 72nd St., New York 21, N.Y.
Naročite si dnevnik!
-
V	Clevelandu izhaja it nad 49 let«lovenski list m Imenom
"AMERIŠKA DOMOVINA"
V	teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en
SLOVENSKI DNEVNIK Ako te niste naročeni na
"AMERIŠKO DOMOVINO"
nam «poročite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $7.00, za pol leta $4.00, za četrt leta $2.50
Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel.
AMERIŠKA DOMOVINA SI 17 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
'i

V vsako slovensko hišo
NAJ BI ZAHAJALA LISTA
"amerikanski slovenec"
IN DRUŽINSKI MESEČNIK
"novi svet"
OBA LISTA STA ZANIMIVA IN POUČNA
AMERIKANSKI SLOVENEC izhaja vsak torek in petek in stane letno za Zdr. države $4.00, za pol leta $2.00. Za Chicago in Kanado $4.50 letno, za pol leta $2.25. Za Evropo $5.00 letno, polletno $2.50.
NOVI SVET stane letno za Zdr. države $2.00, za pol leta $1.00. Za Kanado in Evropo $3.00 letno.
Naročnine za oba lista sprejema:
uprava amerikanski slovenec
1849 W. Cermak Road Chicago 8, El.
0201020102000002010201020201000202020101010001010002000201000202
LET US CONCENTRATE ON JUVENILE ACTIVITY CLUBS!
JS
OUR
PAGE
**
The Spirit of a Rejuvenated K.SKJ"
ST. PATRICKS OF GIRARD TO BE HOSTS TO OHIO KSKJ BOOSTER MEETING JUNE 16
Girard, O. — St. Patrick Society No. E50 is ready to welcome the Ohio KSKJ Boosters on Sunday, June 16th. The meeting will be held at 3 P. M., Eastern Standard Time, in the Slovenian Home on North State Street, Route 422, Girard, Ohio.
We extend a cordial invitation to all Ohio Kay Jay Boosters from Lorain, Cleveland, Barberton and Youngs-town.
So long until we all meet again in Girard!
ST. PATRICK KAY JAYS.
Uncle Sam Says
¿Su??
OFFICIAL NOTICE
Herewih be it known that the membership of St. Joseph's Lodge No. 169 KSKJ, Cleveland, Ohio, has voted at a special meeting oh May 23, 1946, to leave our Central Sick Benefit Fund, and from June 1, 1946, on sick benefit will be paid to their sick members out of the lodge treasury.
For the KSKJ Headquarters:
JOSfePH ZALAR, Supreme secretary.
Joliet, Illinois, June 3, 1946.
LODGE NOTICES
41: ST. JOSEPH
Pittsburgh, Pa. — For the information of those members who were not present at our last meeting: Brother Joseph L. Ba'horich, 5314 Duncan St., Pittsburgh 1, Pa., has been elected as our new secretary.
It was also decided that in the future our meetings will be Veld one hour earlier, that is, at one o'clock instead of at two, every fourth Sunday of the month.
Fraternally yours,
John C. Golob, pres.
144: SS. CYRIL and METHODIUS
Sheboygan, Wis. — The members of SS. Cyril and Methodius Society, No. 144, are requested to attend the regular Society meeting Sunday, June 16th at 2 P. M. in the school room. There will be an election of delegates and alternates who will represent our lodge at the 21st regular K. S. K. J. convention which will be held in Pueblo, Colo., in the month of August.
John Udovich, sec'y.
-o-
165: BL. VIRGIN HELP OF CHRISTIANS
West Allis, Wis. — At our last meeting we decided to have a party on October 12 for all our members who were in service. You will hear more about this at a later date.
All members who have not
already done so, are again requested to bring their confessional slips before June 16. I hope you will take care of this, as it is your duty.
We wish to remind you all to attend the next meeting on July 7. Important topics are to be discussed and refreshments will be served after our meeting.
Delegates who were elected for the convention are Josephine Windishman and Mary Pe-trich. Alternates are Mary Se-zon and Katie Horvath.
Congratulations to our members Rose Radovicevic and Theresa Horvath graduating from West Allis High.
Congratulations are also extended to Mr. and Mrs. Joe Mohar on their 25th wedding anniversary. Mrs. Mohar 'has always been a loyal and faithful member of our lodge. May they have many more happy years of marital life together and the best of luck in the future.
I am happy to announce that one of our bowling teams received a trophy for high bowling and it was given to the captain of this team, Tillie Muren. Congratulations! The trophy was given by the man who took charge of the alleys where we bowled.
We're wishing a speedy recovery to all our sick members.
Mary Petrich, sec'y.
Sixty-three years ago this month, i Americans discovered a new way of joshing a neighbor who investel his money unwisely: "Go buy you -self Brooklyn Bridge." Brooklyn Bridge had- just been opened. Scir. ; , people actually turned over their savings to confidence men who soi l them the great New York span. I
I	could say to you today: "Go buy ¡yourself a bridge," and I would b:: i giving you sound advice. Th? bricks
II	have in mind consists of United States Savings Bonds ... a bridge between the present and your future.
U. S. Treasury Department
UNITED STATES TO HAVE FIRST CITIZEN SAINT IN CANONIZATION OF MOTHER CABRINI JUNE 13
BROOKLYN SINGING CLUB TO PLAY HOST TO EX-SERVICEMEN
Brooklyn, N. Y. — Now that hostilities have ceased and the majority of t'he Slovenian boys and girls have returned home, it is really a pleasure to have them with us again. The boys rallied quite rapidly in their effort to get back to civilian life. Yes, they are doing very well and seem none the worse for their experiences which in most cases were quite hazardous as we all know.
To help them make life a little more pleasant, Singing and Dramatic Society "Domo-vina" is to be host to all men and women whose names appear on the "Honor Roll," at 'the American Slovenian Auditorium. Yes, these same men and women will be their guests of honor at a supper and dance on Saturday, June 15, at 7 P. M. This has been a long planned affair, but since most, of the men were in the service, we kept postponing it until most of them returned. Now, that most of them are back and our plans are complete, they can all get together and have a grand old time.
If you are one of these, be sure you make no other date for that day but come to the American Slovenian Auditorium and take in an everting of fun and festivity you will long remember. Now don't forget the date, June 15, 1946, at the American Slovenian Auditorium at 7 P. M.
Anthony L. Zaletel, sec'y-
Washington, D. C. — Fran-cesca, the new U. S. citizen saint who will be formally canonized June 13, led a life that proved her an extraordinary character.
Despite her mighty labors and travels, Mother Cabrini possessed a delicate constitution and was small and slight in build. An American biographer quoted t'he description of a Chicago business man who knew her; "An energetic little woman with a very candid face and large brown eyes, who spoke English with a pronounced Italian accent, but when speaking gave you the impression that as far as she was concerned you were the
only person in the world."
He also mentions how the New York police would tip their caps reverently to "that little Italian nun," who would venture fearlessly into dark places in the Little Italy slum district where they did not dare to enter alone. An Italian writer mentions that she possessed the "caliber of a great man ... of a general . . . of an excellent ambassador."
One of 13 Children
Mother Cabrini was born in the village of Sant' Angelo Lo-digiano in Lombardy on July 15, 1850,.the youngest of 13 children. _ She lost both her (Continuad on Paca •>
I AM COURTESY
I am a little thing with a big meaning. I help everybody. I unlock doors, open hearts, dispel prejudice. I create friendship and good will. I inspire respect and admiration. Everybody loves me. I bore no one. I violate no law. I cost nothing. Many have praised me, none has ever condemned me. I am pleasing to those of high and low degree. I am useful every moment of the day ... I am courtesy.
MARRIAGES
Catholics should be married at a Nuptial Mass. The pastor should be notified at least a month before, to enable him to publish the names three times and to procure any dispensations that may be necessary.
KOPRIVSEK'S BATON SCORES ANOTHER HIT IN NEW YORK
Brooklyn, N. Y. — The "York Catholic Chorus," under the able direction of Jerry Koprivsek, set a precedent among amateur choral groups in the Ridgewood section of Brooklyn, when.it put on four singing shows for the veterans at St. Alban's Naval Hospital on Sunday, June 2. Since Jerry's return from the service, he took over the "York Catholic Chorus," as its director. By the way, this was by popular request.
Upon his suggestion, contacts were made with the Red Cross and other organizations who could use singing groups.
Facilities in various wards could not allow the appearance of the entire group of 40 mixed voices, so a small group of 10 mixed voices was selected by Jerry.
A Red Cross bus, donated by Grover Cleveland School pupils, and driven by a beautiful WAVE, picked up the group at a designated place in Ridgewood at 5 P. M. Upon arrival at the hospital the singers were greeted with sandwiches, fruit and drinks.
Beginning at 7 P. M., four shows were put on in as many wards and same were heartily applauded by the unfortunates of this past war. ^T.our reporter acted as M. C. for the evening.
Evening gowns worn by the five beautiful girls drew sighs and kidding remarks from the audience. The length of the wards caused the singers to face different angles so that all the bed-ridden boys could get a good lopk. *
"My Hero,'" sung by soprano Nan Gibbons, seemed to take the house in every ward. Encores for Nan seemed to be the order of the day. The program consisted of "Bells of St. Mary's," "Sweet and Low," "Let the Rest of the World Go By," "Ave Maria" by Arcadelt, "Marching Along Together," sung by the entire group, and a tenor solo "Toora-Loo-ra-Loora," sung by Ben Widman, and "My Hero," sung by Nan Gibbons.
The same bus with the same WAVE took the group back to Ridgewood and pulled alongside the Slovenian Dom where the balance of the evening was spent in eating, drinking, singing and dancig.
Mr. ad Mrs. Jerry Koprivsek and Mrs. Zaletel are members of St. Joseph's, while your reporter, as you know, is a^ member of the Knights of Trinity.
Books are open for membership in the "York Catholic Chorus" and anyone wishing to join, please contact Jerry or yours truly.
Between radio, church choir, hospitals, graduation exercises and a giant concert in the near future, this organization has plenty of work for itself.
But nothing seems too hard or impossible with Jerry Koprivsek as our director. Lots of luck, Jerry!
John P. Staudohar.
During the last fifty years the Monks of St. Be^nad and their famous dogs have saved the lives of at least two thousand five hundred travelers in the Swiss Alps.
To Our Fathers On Father's Day
Just a message to remind you That you're ALWAYS very dear,
And it's TWICE AS NICE to
say so,
Now that Father's Day is here;
And the heartfelt thoughts and wishes That this greeting carries, too,
Are meant to show how much it means To have a DAD LIKE YOU!
THE "FLY TO PUEBLO" NEW MEMBERSHIP DRIVE IS ON!
BROOKLYN ST. JOSEPHS UNHORSE TRINITY IN SECOND SERIES OF PIN MATCH, 2450-2364
CHISHOLM MEMBER OFFERS FIRST MASS SUNDAY, JUNE 16
Chisholm, Minn. — T'he Rev. Rudolph Pakiz, son of Mr. and Mrs. Anton Pakiz of 200 Ninth St., N. E., Chisholm, was born Feb. 5, 1921. After completion of the eighth grade in the Chisholm Junior high school in 1935, he attended Nazareth hall. After being graduated in 1941, he went to the St. Paul seminary.
Father Pakiz will celebrate his first Solemn r.l 1J:G0 o'clock Trinity Sunday, June 16, in St. Joseph's church, Chisholm. He will be assisted by the Rev. John E. Schiffrer, pastor of St. Joseph's parish, assistant priest; Father Sku-mavc, as deacon; and Father Grossman, as subdeacon. The Rev. Gregory Manning, Chisholm, will be master of ceremonies. The Rev. Thomas Stack, Virginia, will deliver the sermon. Mrs. Louis Regis will direct the choir.
Among those who will be present at the first-Mass of Father Pakiz are his two brothers, Tony, who returned from the New Guinea-Borneo theater of war last January, and Victor, who returned recently from service in India. A reception will be held at t'he home from 3 to 5 o'clock in the afternoon.
Rev. Rudolph Pakiz is a member of Friderick Baraga Society, No. 93 KSKJ, Chisholm, Minn.
-o-
PECCAVI
Dear God: I know that I'm no saint,
I've lived a life free of restraint:
And all those things which are taboo,
I've tried . . . because I've
wanted to. Despite my feelings here confessed,
Your blessings have been man-nifest;
Belated thanks for all You've
done
And yet not spoiled my impish fun. No further favors shall I ask Which might increase Your
endless task; In fact, don't even tell me
"when"— I leave that, too, to You. Amen.
—H. J. Higdon.
--o-
With graceful feet a maiden sweet,
Was tripping the light fantastic,
When she suddenly tore for the
dressing room door— You can't trust this wartime elastic.
-o---
In thought, speech, action —when you finish pumping, let go of the handle.
Brooklyn, N. Y. — 'Mid the blowing of bugles (many have head colds) and the presence of beautiful señoritas, the St. Joseph bowlers knocked off the Trinity Knights in a return match on Wednesday, June 5, at the American Slovenian Dom.
The unsuspecting Knights fell prey to a team out for revenge. All sorts of underhanded methods and schemes were devised and used to regain the mythical crown so gallantly earned by the Trinity Knights just two weeks before.
My undercover agents returned with reports, too late for the match, which would raise hair on a bald head.
I'll enumerate a few. Upon investigating nightly noises coming from the alleys, people living near the Dom discovered that hammers and chisels were being used on both alleys to chop out grooves. When questioned, t'he St. Joe chiselers claimed that new plumbing was being installed. (Can you imagine the size of the ditches?) These were cleverly ca-omuflaged and none but St. Joes knew how many boards to count from each gutter to hit strikes. Their strikes were so numerous and consistent that John L. Lewis' ears must have rung all night.
For a week and a half they ate and slept on the alleys and several of their wives have already contacted Reno for desertion.
The lighting system was so manipulated that shadows played tricks whenever the Knights bowled, by the mere pressing of a button, causing us to roll where the pins weren't.
The pin boys, who had constant police protection due to threats on their lives, worked with their pants rolled over their knees and whenever we rolled, they stood in the pit decoying our ball for their legs instead of the pins.
As a quarter barrel of beer was at stake, this wasn't tapped by the home team until they were about 80 pins ahead and then it flowed so freely you'd think it was for nothing.
(What did t'hey care, they weren't paying ror it.) Each time they were handed a glass it seemed strange to see them walk into a corner. I later discovered they were dumping it-to remain sober.
We had to bowl with one eye on the score board and one on the alleys — They were keeping score — so that for three days my eyes were so crossed that many mistook me for Ben Turpin.
In between games the pin boys strangely disappeared but I discovered that t'hey massaged ther bowlers in the back room.
You'd think it was the Grand Central when we rolled, the way they crossed our paths and at times we actually had to walk around someone to roll and they had a great habit of conversing and yelling to one another across the alleys but when they rolled it was so quiet you could 'hear a pin drop. (Catch?)
The paid St. Joe rooters surely earned their 5 cents the way they yelled themsfelves hoarse.
t
Just wait until we meet them in a rubber match on Wednesday, June 26th. I have some tricks up my sleeve, too.
Now let's get serious. For the first two games the St. Joseph boys were in the groove. (I don't mean the ones they chiseled.) They beat us by 84 and 74 pins and the Knights had a job to do trying to overcome a 158 pin handicap.
Our boys rolled up 15 consecutive marks at the start of the last game and for a time it looked like we would overcome the difference, but St. Joes were a determined lot and only allowed us to whittle down 74 pins, thereby falling short of 84.
Trick splits were expertly executed by both teams, the best two being Lou Erhartic's 4-7-9-10 and John Zakel's 6-7-10. Several others were also made to the delight of the appreciative audience.
Honors went to C. Guardia of St. Joes for a high game of 197 and a 531 high total. S.
(Continued on Page 8)
/ '7v|) l^j'ä!
, ?v-< a
\ '
I¿m¿i l¿a.tO-.
ME BUT THIS PIECE GOES TO THE FAT SALVAGE DRIVE.'
Canonization of Mother Cabrini
KNOW THE JOY OF LIVING
^cchiiiumi tr»m oatr« 7i
parents at an early age, and grew up under the guidance of her sister, Rosa, who was a teacher. She became a teacher herself, and later the superintendent of an orphanage. When she sought to be admitted to a sisterhood, the Bishop of Lodi asked her instead to found her own community.
She inaugurated the Institute of the Missionary Sisters of the Sacred Heart in November, 1880, in an abandoned Franciscan convent at Codog-no. Nine years later, when she was considering a missionary project in China, Pope Leo XIII directed her to go rather to the United States, where the Italian immigrants arriving in great numbers were in dire need of spiritual and material help from their Church. She arrived in New York city ready to take charge of an orphanage, according to her instructions, but the plan had gone wrong, and she had to set up her own institution, beginning with a rented house and two orphans.
Crossed Ocean 24 Times
This was the start of 28 years of organizing and building, during which the frail little Italian nun crossed the Atlantic ocean 24 times and traveled thousands of miles through rough mountain paths in Central and South America, founding schools, hospitals, orphanages, and convents.' When death finally ended her labors in Chicago in 1917 she had established 67 institutions, and the religious community which she initiated was carrying on Christ's work in eight countries in North and South America and Europe.
Her body was taken from Chicago to West Park, N. Y., and placed in the small cemetery of the novitiate she had founded there. At'the time of
__| Because our minds are hu-
onized in 1930 — Saints John'nmn, our thoughts and our
Brebeuf, Isaac Jogues, Rene feelings tend to swing like pen-Goupil, John Lalande, Antho- tiulums, or like the pointer on ny Daniel, Gabriel Lalemant,' a balance scale, from one ex-Charles Gamier, and Noel j treme to another, from happi-Chabanel. These men died in mess to sadness, from noble re-N.w York or Canada.	'solve to cold indifference a.1-
St. Rose of Lima, born in Li- j most before we know it. The , ia, Peru, in 1586, died in: whole world is prey to this ill.
1617, and canonized in 1671, the f irst canonized saint of the New World.
St. Peter Claver, S.J., Apostle of the Negroes, born in 1580, died in 1654, canonized in 1888, who did amazing work on behalf of slaves in Colombia. In 1896 he was declared the patron of all enterprises in favor of Negroes. He was born in Catalonia, Spain, and died in Cartagena, Colombia;
St. Turibius Alphonsus de Mogrobejo, born in Spain in 1538, died in 1606, canonized in 1726. He was named Archbishop of Lima, Peru, in 1580, and put through strenuous reforms among the Spanish conquerors, whose evil was blocking native conversions. He died near Lima and was canonized in 1726.
St. Philip of Jesus, patron of Mexico City, who was crucified as a martyr in Japan at Nagasaki, 1597. Born in Mexico, he joined the Discalced Franciscans, but left to go into business and went to the Philippines, where he rejoined the order. He was canonized in 1862.
St. Louis Bertrand, born in Valencia, Spain, in 1526, became a Dominican, worked in Colombia, 1562 to 1569, and i}ied in Spain in 1581. He was canonized in 1671. He converted 6,000 Indians in Panama, 10,000 in Tubera, 15,000 in the Province of St. Martha, and many thousands (the canonization record is indefinite here) in Mompox. He had the miraculous gift of tongues, and
If you suffer from it you suffer not alone. There are hundreds of thousands like you. And yet there is a remedy.
It,is spiritual greatness. We ftll admire, perhaps even envy (yet all too seldom imitate) the spiritual greatness that even obscure men and women have possessed: that courageous simplicity which encounters danger and trouble with tranquility and firmness, which raises the possessor above revenge; makes him disdain selfishness and meanness and all unkindness.
Whence comes this nobility of soul? From but one source: a calm confidence in the goodness and ,al mightiness of God, born of the sure knowledge that He loves us, and will eventually right all wrongs, if not today, then tomorrow. This is a Christian belief.
If we have been victimized by propaganda, by the queer mass hysteria that in the course of the years has erected a false, unlovely image of God as a cruel tyrant, instead of a kindly Lawgiver; as an intruder, uppn man's individuality, instead of the Bestower of man's dignity; as a fearful spectre, instead of the Spirit of immeasurable goodness and love; let us pray, then, humbly, patiently, that He may restore in us the trusting faith the firm confidence, the quieting love that made the Faith of our Fathers a daily joy and an eternal blessing.
"Ask," calls Christ, "and you shall receive." — Taken from "Leaves."
NATIONAL K. S. K. J. ATHLETIC BOARD
Chairman
Joseph Zorc, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, 111.
District Directors
District No. 1—Frank P. Kosmach, 4112 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
District No. 2—John Mutz, 1017 Nicholson St., Joliet, 111.
District No. 3—Walter Grom, 834 Wadsworth Ave., Waukegan, 111.
District No. 4—Cleveland Area: Anthony Strnisa, Jr., 867 E. 73rd St., Cleveland, O.; Outside Cleveland Area: William Cerne, 1737 E. 32 St., Lorain, O.
District No. 6—Milwaukee-West Al-lis Area: Victor Prangesch, 1701 So. 71 St., West Allis, Wis.; Sheboygan Area: Louis Francis, 1026 So. 8 St., Sheboygan, Wis.
District No. 6—Rudolph Gazvoda, Chisholm, Minn.
District No. 7—Pittsburgh Area: Martin Berdik, Jr., 207—57th St., Pittsburgh, Pa.; Outside Pittsburgh Area: Frank Bevec, Stra-bane, Pa.
District No. 8—John Zakely, 1869 Linden St., Brooklyn, N. Y.
District No. 9—Nick Mikatich, Jr., 208 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo.
District No. 10—Frank Velikan, 937 No. Ketcham St., Indianapolis, Indiana.
STOP ACCIDENTS!
her beatification, the remains	despite the shortness of 'his la-
were exhumed and placed in a	bors was so successful that he
s rir.A in Blessed Cabrini high	gave adequate' instruction be-
sr'hool, New York city.	fore admitting his converts to
Although the canonization	Baptism. He is known as the i
on June 13, in St. Peter's Ba-	Apostle of South America, silica, Vatican City, will give Besides these canonized
the United States its first citi-	saints, there are numerous oth-
zen saint in Francesca Cabrini,	ers in the New World whose
she will by no means be the	causes are already before the
first American canonized saint,	■ Roman curia or who are some
for there are already 14 of	day likely to be considered, i, them. The word. American
SICK CALLS
Urgent sick calls will be attended at any hour of the day or night. Persons should not delay in calling the priest in the early stages of sickness. When a priest is called to administer the sacraments there should be prepared a small table or stand, covered with a white cloth, upon which are
here is used for all the Americas.
The other American saints include:
The Martyrs of North America, seven Jesuits and two laymen, who were put to death for their faith by' Indians at various dates between 1642 and 1649 and who were can-
.	,, •	• ,, , placed two wax candles m can-
Among them is our saintly i1, . ,	...	, ,
, ^ , ■ . j,	dlesticks, a crucifix, some holy
Bishop Frederick Baraga, the	'	'	-
Apostle of the Chippewas.
-o-
"Mama, mama! Come here quick, I just learned to write."
"Really, Tommy? What does it say?"
"I don't know, I haven't j learned to read yet."
—Pathfinder.
SEARCHING GARBAGE FOR LEFT-OVERS
water, a white cloth about the size of a napkin, a glass of fresh water, and a teaspoon. As the priest enters the house with the Blessed Sacrament he should be met at the door by someone of the household carrying a lighted candle, who will direct him to the sick persons room. All those who are pre-jsent should kneel and remain | on their knees until the priest has completed the ceremony.
The basement stairs were never intended as a storage place. Keep them clear of brooms, mops or anything that might cause a person to trip. Bulky loads should never be carried when ascending or descending stairs.
• » »
Open windows are a source of attraction for children. If the window must be open, use a protective screen which will ventilate and at the same time prevent an inquiring child from losing his b a la n c e
through over-reaching.
♦ • »
Teach the children to pick up their toys from the floor and anchor all' small rugs to polished floors. Two or four jar rubbers sewn under the corners of rugs will hold them in place and prevent a very
common cause of accident. » * »
Chairs, especially rockers, should not be used in place of a sturdy ladder or st6p stool. This type of accident in 1943
resulted in 16,200 deaths. * * ♦
Washday blues will not fly away while nursing mangled fingers. The hands should not be held too close to washing ma. chine rollers or the rolls of an electric ironer.
Don't reach for the light cord while still in the bath tub. This is one of the most common causes of death by electrocution. Take time to step out of the tub and dry the hands before touching any light switch.
Digging into hotel garbage cans for possible lood scraps, this European liousfwife hopes to supplement Her family's meagre ration. This is a common sight in European cities. (American Red Cross Photo.)
"We string together 1 i t tie words
Like tiny cymbals keeping time, Or little beads whose colors \ match—	|
And that is rhyme.
Great thoughts, in noble measure cast,	. j
Beauty and grief, fidelty, The love of country, home and
God— And that is poetry.
Our highest praise, our deep-
est needs Though never uttered to the air,	j
Ascend -unhindered to the j throne of God,	,
And that is prayer."
-o--j
"Discouragement is a part of life's plan, take the road fearlessly, walk on, one step and then another, so hilltop will follow valley as surely as day follows night."
Poisons and dangerous medicines have their place in the home but should not be kept within children's reach. A locked cupboard with the key available only to parents will ensure safety.
WORLD'S DEEPEST LAKE
If we could believe a certain Irish story we would' believe that the deepest lake on our planet is in Ireland. It is called "the Devil's Punch Bowl," and lies near the summit of a mountain in the Killarney region.
"This lake," a witty Irishman guide once told me, "is so deep that no one could find bottom until an Australian visitor dived into it. He kept going down until he reached Australia. Then he sent a cablegram asking that his clothes be shipped to him."
I repeated that story to an audience of school children. After my talk, a boy raised his hand to ask a question.
"That wouldn't be possible, would it," he asked, "even if the lake were as deep as that?"
I agreed that it would not be possible, and let it to him to state his reason to the other pupils, if they were curious. For one thing, he could have said, "Anyone going down into the earth would have to stop when he reached the center, because gravity would hold him there."
Even though such a deep lake as that does not exsist, there are some very deep ones. Lake Baikal, in Siberia, is believed to be the deepest fresh water lake. At one point, is has a depth of 5,600 feet, more than a mile.
Great Salt Lake, in Utah, is famous because it has water so laden with salt that a person cannot sink in it, unless he dives from a high point or holds heavy weights. It is dangerous to dive into Great Salt Lake. The water is so heavy that a diver is likely to hurt his head when he strikes it,. The presence of so much salt makes it very easy for a person to float in this body of water.
The Dead Sea, on the border of Palestine, is really a lake. It contains salt water, but the strangest fact is that the surface is 1,292 feet below the level of the Mediterranean Sea.
Lake Superior is the world's largest fresh water lake. It is fed by more than 200 streams and covers more than twice as many square miles as Switzerland. Its greatest depth, however, is about 900 feet.
Lake Lucerne, Switzerland, is one of the world's most beautiful stretches of fresh water. Almost all around it are high mountains, and the scenery is lovely. I agree with the man who wrote these words in a travel booklet: "The sight of the blue-green waters, with towering mountains rising from its shores, and dazzling snow peaks beyond, is a sight never to be forgotten."
Lucerne, in north central Switzerland, is 23 miles long, but it is less than two miles wide on the average. It is 700 feet deep, contains 44Vg square miles, and is 1,434 feet above sea level. — Selected.
-o-
They said

General of the Army, D. D. Eisenhower, at a dinner of the American Newspaper Publishers Ass'n in New York: . . . Until the day when the United Nations can guarantee our international security, we ourselves must assure our national security. But our security program if it is to be a bulwark of democracy must be the concern of every citizen and not merely the vocation of a small professional group . The security establishment comprises all the people, all our enterprises, all our government, if it is to be adequate in this atomic age. But it must so engage their efforts as to permit the full development of every aspect of peaceful life ... It must not be a belligerent and noisy horde, screaming threats of atomic destruction, disrupting world harmony. It must riot attempt to build the country into a warehouse or stockpile for war. Belligerence is the hallmark of insecurity— the secure nation doesn't need threats to maintain its position. Moreover there is no guarantee of security in military machines alone — twice in our lifetime we have broken the most powerful military machine in Europe and, during the latest war, we reduced its Pacific counterpart to a huge but helpless skeleton."
jor problems hangs . . . But delay is preferable to error in such vital matters . . The wrong answers will breed the wars of tomorrow. We must earnestly presist in striving for Allied unity; for unity within the principles which serve human rights and fundamental freedoms, which will win the moral judgment of the conscience of the world, and which may promise peace-for-keeps. We must try to understand each other. I do not despair of the result—particularly if the unselfish voice of America is a united one."
Secretary of State James F. Byrnes, in his report on the Paris meeting of the Council of Foreign Ministers:
"The situation which we will face in the coming months will be a test not only of others but of ourselves. There are now, and there will be in the future, many occasions which might impel us to say, as we did after the last war, that much as we would like to cooperate in the restoration of Europe, cooperation as a practical matter is impossible without a sacrifice of our principles, and that we must be content to cultivate and defend our own hemisphere. But we must forget that if we fail to cooperate in a peace which is indivisible, we may again find that we will have to cooperate in a war which is worldwide. Whether we like it or not, we live in one world."
Edward R. Stettinius, United States delegate to the United Nations, speaking in New York, "The problems with which the United Nations must dea were nourished by six years of war and have their roots in conflicts that in many cases go back to centuries. In some ases it will take years to resolve and adjust these conflicts; in other cases it may take generations. And the United Nations has been in existence just five months. What is new, what is vitally significant to the future, is not that real dangers or imaginary fears beset us, but this: — We have actually begun in an organized way to resolve and adjust these conflicts by demo-ratic and peaceful . means, around the council table and in full view of all the peoples of the world, instead of using the traditional methods of secret diplomacy and secret preparations for war."
-o-
JOES vs. TRINITY
(Continued from Da«e 7)
Erhartic took high 188 while L. Erhartic scored a high 518 for the Knights.
Score keeper for both matches was Mrs. Zaletel wh0 did a splendid job.
After the match Jerry Ko-privsek obliged by exhibiting his famous screw ball. ..You have to see it to appreciate it. St. Joseph—2450
J. Zakel ........156 168 175
T. Zaletel ..........162 156 139
J. Zagar..............162 193 148
Joe Zagar ..........161 151 148
C. Guardia..........197 159 175
Senator Arthur H. Vanden-berg, Republican, adviser to Secretary of State Byrnes at the Council of Foreign Ministers in Paris:
"The Council was not a success in gaining agreement upon severeal key questions upon which the solution of our ma-
838 827 785 Knights of Trinity—2364
J. Supancic ........-152 117 174
J. Ribic................123 165 163
L. Erhartic ..........171 181 166
S. Erhartic ..........171 137 188
J. Staudohar ......137 153 166
754 753 85? John P. Staudohar.
SAVE FAT-MAKE PAPER *
FAITH
The seed that in the darkness lies,
Deep hidden in the earth, Knows not that the day nor; yet the hour
Appointed for its birth.
Yet unafraid and undismayed I
It strives to reach the sun, | And trusts the radiance of that light,
When its long night is done, j
So we who seem in darkness now
Sometimes to grope our way, By faith can reach up to the light
Of everlasting day.
PLEASE .... NO DEPRESSION!
A Midwestern school super-indent on a recent journey fell into conversation with a nice old lady who shared his seat. Among the many things they discussed was the likelihood of another depression.
"I do hope there won't be another," the old lady remarked. "The last one was terrible, and it came at such a bad time . . when so many people were out of work." — Rudolph MacFar-lan.
I have been driven many times to my knees by the conviction that I had nowhere else to go. My own wisdom, and that of all about me, seemed insufficient for that day.
—Lincoln
i
11i ■ i —i — ■ ---— ~
Used cooking fat substitutes for industrial fats and oils that ars iii short all over the world, and helps make many essentials such ^ packaged soaps, floor coverings, fabrics, paint, asf well as paper bt<ng manufactured in a southern paper mill. Turn used fat i* fcl w**i '•Li?.ur-.Stnti-ft-fiSiiiUb	- — ---J