Primorski Gospodar List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primopjti. Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici t p. Izdaj2 „Goriško kmetijsko društvo |He». 20. 1 gorici, dne SI. oktobra 1912. Jeeaj f|i|. 'Obseg: 1. Kmetovalci poprimite se podelovanja kmetijskih pridelkov v tehnične izdelke; 2. Prva pomoč pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini (Nadaljevanje) ; 3. Kraški teran; 4. Poročila; 5. Društvene vesti; 6. Na novo priglašeni za pristop k »Gor. kmet. društvu«' Kmetovalci poprimite se podelavanja kmetijskih pridelkov v tehnične izdelke. Preden spregovorim o načinu podelavanja kmetijskih pridelkov v tehnične izdelke, se mi zdi neobhodno potrebno, da pojasnim besedo tehnični izdelek. Vsakovrstno žito, korenstvo, go-moljnice (krompir, topinambur), grozdje, sadje, mleko, meso i. t. d. imenujemo kmetijske surove pridelke. Ako se pa podelajo ali pretvorijo kmetijski pridelki s pomočjo gotovih pripomočkov in sredstev v večvredno ali v drugovrstno blago, potem pravimo temu blagu kmetijsko tehnični izdelki. Podelavanju kmetijskih pridelkov v razne izdelke pa pravimo kmetijska tehnika. Če se bavi kak kmetovalec le v majhni meri s takim podelavanjem, t. j. da podelava le lastne pridelke v razne izdelke, potem pravimo, da se bavi z domačo-kmetijsko tehniko, izdelku pa pravimo domači kmetijsko-tehnični izdelek. Ako pa se bavi kdo v veliki meri ali kot kak tvorničar-fabrikant s podelavanjem nakupljenih kmetijskih pridelkovvrazne izdelke, potem mu pravimo kmetijsko tehnični obrtnik ali celo kmetijsko-tehnični tvorničar (Fabrikant). Enak naslov pritiče kakemu podjetju tudi tedaj, če se združi več posameznikov, ki tvorijo nekako društvo ali pa akcijsko-zadružno podjetje. Da bo vsak citatelj vse to lažej razumel, navesti hočem nekaj primerov. 2ito se pri nas s pomočjo domače-kmetijske tehnike že davno več ne p-odelava v više ali večvredni kmetijsko-tehnični izdelek, t. j. v moko, ker so prevzeli to opravilo naši mlinarji, -oni se toraj ukvarjajo s kmetijsko-tehnično obrtjo ali z mlinarstvom. Moka ali kmetijsko-tefmični izdelek prve vrste pa se podelava pri nas na kmetih s pomočjo domače kmetijske-teh-nike v kruh. V večjih naselbinah, kakor v trgih in mestih, je pa prešlo to kmetijsko-tehnično podelavanje moke že zdavno v roke posebnih rokodelcev, katere imenujemo »pekicc. Iz žita se napravi s pomočjo kmetijsko-tehnicnega postopanja tudi še druge več vredne kmetijsko-tehnične izdelke, o katerih pa ni sedaj in morda ne bo tudi v doboče v naših kmetijskih gospodarskih niti sledu o njih. Iz žita se dobivajo namreč tudi škrob ali štirka in opojne pijače. Kot opojna pijača se dobiva žito v kupčiji pod imenom pivo ali pod imenom špirit. Pivo je bilo še pred komaj 100 leti v avstrijskih severnih deželah, osobito na Češkem, Moravskem, v Šleziji i. t. d. ter še celo na slovenskem Koroškem in Gorenjskem, izdelek domače kmetijske tehnike. Dandanes pa je postalo pivo, kot nekdanji kmetij-sko-tehnični izdelek, tvorniški ali fabriški izdelek. Kakor je bilo nedavno od tega v »Prim. Gosp.« povedano, se je pivovarstvo dandanes tako močno razvilo, da škoduje ono najbolj našemu vinarstvu. Iz krompirja in topinamburja se napravlja, in sicer le v tvornicah, škrob in špirit, iz sladkorne pese pa sladkor. Iz grozdja se napravlja mošt oziroma vino. katero je pri nas še vedno izdelek domače, kmetijske tehnike, namesto da bi se, kakor je bilo v letošnjih člankih, priobčenih v »Prim. Gospodarju« pod naslovom: »Ali nam je mogoče z našimi dandanašnjimi vini, z današnjim pivom tekmovati ali konkurirati?« obrazloženo in utemeljeno, spremenilo v zadružno kmetijsko-tehnično podjetje. Iz sadja se napravlja sadjevec ali sadni mošt, nadalje žganje (slivovka, češnjevka), a napravljajo se iz njega pa tudi razne tako zvane konserve. Iz mleka se napravlja surovo in kuhano maslo, sir in skuta, iz mesa se delajo klobase, salami i. t. d. Toraj sedaj bo gotovo vsakemu čitatelju dovolj jasno, kaj se razume pod besedo kmetijska tehnika in kaj pod besedo kme-tijsko-tehnični izdelek, zato pa hočem preiti na to, kako se dado ne le pridelki, ampak tudi odpadki kakega kmetijsko-tehničnega izdelka, podelati v še dovolj vredne in celo dragocene kmetijsko-tehnične izdelke. Katere izdelke imam tu v mislih, povem kasneje pri nadaljevanju tega članka. Zdaj hočem odgovoriti najprej na neko drugo najbolj važno vprašanje t. j.: »Katere kmetijsko-tehnične naj bi napravljali naši kmetovalci, da bi jim namreč kmetijstvo več donašalo, nego jim donašajo surovi pridelki?« Odgovor na to vprašanje bi bil sledeči: Da bi se podelavalo pri nas pridelano žito v več vredne izdelke, t. j. razeri v moko in v pecivo, na to seveda niti misliti ni, kajti prideluje se ga mnogo premalo ter se ga mora uvažati in sicer v obliki zrnja osobito pa v obliki moke. Isto velja tudi o našem korenstvu in gomoljnicah, ali ne o našem grozdju, sadju in mleku. Grozdje je glavni surovi pridelek naše goriške dežele, sosedne vipavske doline in Istre. V članku, ki sem ga že danes omenjal, je bilo dovolj jasno povedano, na kakšen način naj bi se napravljalo naše vino, zato nočem govoriti o tem nadalje, pač pa hočem spregovoriti o gotovo jako važnem kmetijsko-teh-ničnem izgotavljanju cenih, da deloma celo dragocenih izdelkov, kateri se zadobe lahko s pravilnim podelavanjem vinskih odpadkov. Tak odpadek so v prvi vrsti grozdne tropine. V 17 številki »Prim. Gosp.« sem povedal, kako se zamore napraviti iz grozdnih tropin prav dober vinski kis. Tak kis je že sam na sebi tržno blago, katero bi moralo, k o b i s e g a i z-delovalo pravilno in v veliki meri, spodriniti običajno v današnji trgovini nahajajoči se kis ali kisovo esenco. To bi se moralo zgoditi že zato, ker je iz tropin napravljeni kis pač enakega okusa, kakšnega je iz vina napravljeni kis, česar pa oni trgovini se nahajajoči, esenčni kis nima. Ta poslednji pa je ne le pekoč, ampak tudi zdravju škodljiv. Po predpisih našega zakona se sme iz tropin napravljeni kis slobodno prodajati, ali seveda le pod imenom vinski, ne pa pod imenom pravi vinski kis. (Sledi še.) Prva pomoe pri nenadnih boleznih in nezgodah pri živini. (Nadaljevanje.) Kri in krvna obtočila. Kri je prenašalka hranilnih snovi, v vse telesne dele. V ta namen služijo krvna obtočila in sicer: srce, odvodnice (Arterien), odvodnične oziroma privodnične 1 a s k o v i c e (Haargefasse) in p r i v o d n i c e (Venen). Srce je močna mišica obstoječa iz dveh (desne in leve) strani; vsaka stran ima p r i d v o r (Vorkammer) in prekato (Herzkammer). Iz leve prekate vodi kri čim dalje, tem v tanjše žilice in končno v la-skovice cepljajoča se odvodnica v vse telesne organe. Skoz odvodničtie laskovice, ki opletajo stanice, pronica hrana k sta-nicam; iz stanic pa prehajajo neporabljive snovi v privodnice, ki so ravno tako kakor odvodnice s svojimi laskovicami razširjene po vsem telesu. Zdrava kri je svetlordeče barve. Če se pa kri nasiti, oddavši svežo hrano stanicam, z njihovimi nepo-rabljivimi snovni, dobi temnejšo, modrordečo barvo; ta kri hiti po čimdalje večjih žilah nazaj k desni srčni prekati in od tam k pljučam, kjer se spet osveži z zračnim kisikom, kojega zamenja z ogljenčevo kislino in postane spet svetlordeča; kot taka se kri toči nazaj k levemu pridvoru, da začne nanovo že popisani pot, na katerem se toraj telesu prinaša hrana (veliki obtok). Na poti iz srca v pljuča (mali obtok) pa se kri i z č i š č a in osveži. To pretakanje krvi se vrši brez presledka, noč in dan. dokler je v živali življenje. Na tistih mestih, kjer gredo odvodnice plitvo pod kožo čez kak trši rob, se da tok krvi opazovati v tistih presledkih, kakor srce udarja na minuto; pri zdravem k o-n j u, če je v miru udarja 36 do 40 krat, če dela ali je vznemirjen pa 60 do 80 krat, pri žrebetu do 2. leta 40 do 72 krat; pri t e 1 e t u, ki sesa, 100 dollO krat, do 1 leta starem 80 do 100 krat, pri o v c i 62 do 88, pri svinji 62 do 96 krat, pri biku 40 do 56, pri k r a v i 70 do 80, pri volu 36 do 48 krat. D i h a n j e. Dihala imajo nalogo, da čistijo kri, da vzemajo kisik iz ozračja in izločujejo ogljenčevo kislino Najvažnejši organi za ■dihanje so: nos in goltanec, sapnik z grgavcem (Kehlkopf) in pljučmi. Sapnik se v prsih razcepi v 2 veji (dušnika, bronhiji), ki voditi k pljučnim krilam; zadnji izrastki pljučnih kril so pljučni mehurčki, ki so napolnjeni z zrakom in opleteni z laskovicami pljučne odvodnice in privodnice; na teh mestih se toraj vrši izmena kisika in ogljenčeve kisline. Prsna votlina se pri vdihu zveča na ta način, da se splošči proti prsam napeta nežna prepona, podprsnica (Brustfell) v nastale praznine pa pritiska zunanji zrak; na drugi strani pa se pljuča prilegajo neprodušno k notranjim stenam prsne votline in tako se zgodi pri vdihu, da zunanji zrak sili skozi nos, grgavec in njegove veje (bronhije) v pljuča in jih razširi. Kri, prišedša iz desne srčne strani, zamenja ogljenčevo kislino z zračnim kisikom. Pri izdihu se skrčijo prožne pljučne stene, podprsnica se vzboči nazaj proti prsni votlini in jo na ta način znatno zmanjša; na ta način potisnejo pljuča zrak spet po tistem potu nazaj, odkodar je prišel. V toliko je toraj utripanje srca v zvezi z dihanjem. Da bi kri, kojo požene srce z enim udarcem skozi žile, posrkala ves zrak, ki ga vdihamo z enim vdihom v pljuča, je nemogoče, če pomislimo, da znaša pri človeku vsa površina pljučnih mehurčkov kakih trideset kvadratnih metrov; pri različnih živalih seveda mnogo več; zato pride tudi na en izdihljaj več srčnih udarcev. Počivajoč zdrav konj dihne v 1 minuti 12 (7—16) krat, tele 50—60 krat, krava 20—2.2 krat, ovca in svinja 15 do 20 krat, vol 12 do 20 krat. Če je živina bolna, diha hitreje, tudi čez 50 krat na minuto. Sicer pa število izdihov ni vedno enako niti pri normalnih razmerah; hitreje diha živina v mladosti in starosti, pri vročini, v toplem hlevu in med prebavljanjem, če se močno giblje in če je drugače razčiljena; v nasprotnih slučajih je pa število izdihov manjše. (Sledi še.) Kraški teran. Spisal Maksimilijan Ripper, nadzornik na c. kr. kmet. kem. poskuševališču v Gorici. Poslovenil E. Klavžar. Uvod Avstrijsko Primorje vštevamo med najstarejše vinorodne pokrajine; ono obsega pokneženo grofovino goriško in gra-diško, mesto Trst z okolico in istrski poluotok. Najstarejša poročila o vinoreji v tej pokrajini*) pravijo ne samo, da so tu sadili, oziroma pridelovali prav mnogo vina, ampak tudi da so V Strabo (o času ces. AvgustaJ pripoveduje v svojem zemljepisju. lib. VII., da je bilo baje v oglejskem ozemlju toliko vina, da so ga morali v lesenih sodih odpravljati. napravljali vina izbornih vrst in da so jih izvažali na vse strani takratnega sveta.**) Vina te pokrajine so ostala na dobrem glasu ves čas srednjega veka do začetka 19. stoletja. Tako piše Valvasor (»Die Ehre des Herzogthums Crain Laibach 1689, goriške pokrajine: »Und sonst viele andere Guttungen mehr) von den allerkostlichsten Weinen) dergleichen man beydes der Manich-faltigkeit und Vortrefflichkeit nach) sonst nicht leieht irgendswo in einem anderen Lande fitiden wird. Wie nobel (wie delieat) wie kriifftig diese Weine sein milssen) erscheint daraus (dass man sie offt (in Teutschen Liindern) fiir Vin d' Canea (oder Candiotischen Wein) oder aueh fiir Malvasier (und fiir andere dergleichen Kraftweine) verkauft. (In sicer še več drugih vrst izmed najslastnejših vin, kakoršnih ni glede mnogovrstnosti in izbornosti drugače lahko najti v kateri drugi deželi: Kako plemenita, kako slastna, kako krepka morajo biti ta vina, razvidno je iz tega, da jih mnogokrat v nemških deželah prodajajo za »Vin di Canea« (ali kandijotsko vino) ali tudi za Malvazijca in za druga takšna krepilna vina.) Isto tako je morala dati množina pridelanega vina, kakor dandanes, povod vinskim krizam; kajti cesar Ferdinand1) je izdal leta 1552. za Goriško in Gradiško zakon, da se ni smelo uvoziti nobeno tuje vino pod kaznijo zaplembe nakladi in čolnov. Leta 1549. so spoznali goriški stanovi, da je potrebno pre-uravnati cesto na Koroško (predelsko cesto), da se »njihov glavni pridelek«, vino spravi v promet.2) **) Plinij. Hist. natur lib. XIV. Cap. 8, 6. »Julia Augusta L XXXII anno s Pucino vino rettulit acceptos non alio usa. Gignitur in sinu Adriatici maris n on procul a Timavi fonte saxo coIIp, miritims adflatu pancos coquente amp-horas nec aliud aptius medicamentis indicatur. Hoc esse crediderium, quod Graeci celebrantes miriš laudibus Praetianum appellaverunt. ex Adriatico sinuc. (Julija Avgusta, soproga Avgusta pripisovala je svojih 82 let puciniškemu vinu, ker ni pila drugega. Ono raste ob zalivu jadranskega morja, ne daleč od izvira Timava na skalovitem bregu, kjer ga vsled morskega vetra dozori le malo amfor. Vendar pa ni najti nobenega vina, ki bi bilo primernejše za zdravila. To je. kakor sodim, tisto vino. katero imenujejo Grki z največjo pohvalo pre-cijansko in ki raste ob zalivu jadranskega morja J VMorelli, Storia della Contea di Gorizia. 2) CzSrnig. Pas Land Gorz und Gradišča. Str. S!0. Tekom 19. stoletja sta se popolnoma poizgubila veljava in slutstvo primorskih vin; raznovrstne okoliščine so vplivale za to; med njimi bodi posebno omenjeno, da ni našla trtna bolezen »O i d i u m« pri plemenitih domačih trtah skoro nobene odpornosti. Nekdaj toli slavljena vina imajo dandanes skoro zgolj lokalen pomen. Pri vsem tem so povzročile talne lastnosti, vrste vinskih trt, njihov obdelovanje, način napravljanja vin itd., da se je ohranilo nekoliko zanimivih tipov, ki so pač vredni, da jih rešimo pozabnosti in ki vsled svoje posebnosti, odlične dobrote in izvrstnih lastnosti po vsej pravici vzbujajo zanimanje kolikor v krogih vinskih veščakov, toliko med ljubitelji dobre vinske kaplje. S takimi vinskimi, na Primorskem pridelanimi tipi, ki zaslužijo po mojem mnenju, da se njihov glas raznese v najširše kroge, ali pa ki nudijo kaj zanimivega v enotehničnem oziru, ali pa imajo gospodarsko važnost za našo deželo, hočemo se polagoma prav temeljito baviti. Vspehi naših preiskav naj vzbujajo domače producente in jih poduče, da treba ta vina pravilno napravljati; pa ne samo to, kažejo naj posebno, da so posamezni tipi naših vin, kakor o času Rimljanov in kakor v sred njem veku radi svojih odličnih lastnosti vredni, da jih uvrstimo med najboljša vina vseh dežel. Kakor smo že omenili, imajo dandanes vsi naši domači vinski tipi večinoma samo lokalen pomen in lokalni interes. Med njimi zavzema kraški t e r a n v toliko odlično mesto, ker je ta črnina rned domačimi vinskimi veščaki jako čislana in se vsled tega med vsemi namiznimi vini na Goriškem najdražje prodaja. Posebno Tržačanom je teran priljubljeno vino; oni porabijo malo da ne ves dotični pridelek. A. L a s t n o s ti kraškega terana. N ilahko z besedami obrazložiti značilne lastnosti tega vina. Zato sem si izbral v ta namen izvrstno obliko, v kateri je K. Ji. K o c h v svoji slavni knjigi »Moselwein<( označil molzel-sko vino. Začenjam torej z lastnostmi, ki jih vino nima. Kraški teran bi bilo označiti tako-le: Teran ni težek, niti gost, Ampak teran je poln in močen, ni trpek, niti tolst. Je vonjav, cveten in rezek, ni mehek, niti mlabav., je krepek in jeklenast, ni top, niti mrtev, je čil in dobro označen ni zagaten niti plehek je poln življenja, svež, pršiv in šegetljiv, slednjič ni nežen in ne sladak. je temno boj en, rubinasto leskeč. Kraški teran se odlikuje po nežni sadni, na malinov duh spominjajoči vonjavi in po posebni blagovkusni kislini. Prav ta posebnost kisline mi je dala prvi povod, da sem se lotil kemične preiskave tega vina. Ta prijetna kislina v teranu nas draži in vabi, da ga le naprej pijemo in nam prav očitno vzbuja tek, da nam po njem tudi jed diši. To zadnje omenjeno lastnost povzdigujejo vsi njegovi poznavatelji in ravno radi nje je teran tako priljubljen. Pa tudi če pogledamo malo pregloboko v kozarec,, nam ne škoduje. Oživljajoča moč, dobrota in dobrodejnost terana so pri nas obče znane. On razvedri, pa ne zapušča za naslednji dan niti glovobola, niti kakoršnekoli nadležnosti v prsih. Še oni, ki se ga preobilo tiasrkajo, ne kažejo baje preocitnift znakov pijanosti. Še druga posebna in mnogo vredna lastnost teranova je ta, da prenaša mnogo vode. Če mu dolijemo petkrat toliko vode, kolikor je vina v kozarcu, ohrani še vedno, prijeten vinski okus. To lastnost cenijo posebno v južnih deželah. V gorkem in vročem obnebju je namreč vedno nevarno piti samo vino,, kakor je nevarno piti samo vodo. Samo z vodo pomešana črnina nudi v takih krajih zdravo pijačo, ki izdatno gasi žejo. Poseben način, po katerem je napravljen teran, brani, da ni to vino lahko pristopno boleznim; zlasti cik, ki je na jugu naj-navadnejša vinska hiba, poloti se prav redkokdaj pravilno napravljenega terana. Kraški teran postaja še le meseca aprila do maja goden,, to je, sposoben za konsum. Šele v tej dobi izgubi svojo prvotno surovo kislino, razvije svojo sadno vonjavo in novotvorjena mila kislina s šegetljivo ogljenčevo kislino, ki se je v tem času razvila, prilega se vkusu veščega vinopivca in ga razveseljuje. Obe teranovi lastnosti, da vzbuja namreč in pospešuje tek in da dobro prenaša primešano mu vodo, pa tudi neznatna vsebina čreslovine ga priporočajo na eni strani kot zdravilno črnino, na drugi pa kot vino za tropično (vroče) podnebje. Jako bi bilo želeti, da bi našel teran za oba ta dva namena svojo pot v širni svet. Kakor sem čul od raznih verodostojnih strani, je baje pokojni profesor Oppolzer na Dunaju v letih 1880 in 1882 v enem svojem veščaškem mnenju opozarjal na posebne prednosti terana za bolnike. Žal, da nisem mogel vzlic najskrbnejšemu poizvedovanju iztakniti besedila tega mnenja. r B. Kie in na kakšnih tleh uspeva teran. Poglavitna pokrajina, kjer pridelujejo kraški teran, sta oba sodna okraja komenski in sežanski v političnem okraju sežanskem in pokneženi grofovini goriški in gradiški, torej tisti del Krasa, ki ga obmejujejo proti severu Vipava, proti vzhodu Soča, proti jugu jadransko morje, proti zahodu tržaška okolica, Istra in Kranjsko. Ta pokrajina je gorska planota poprečno 300 m visoka. Množina pridelanega terana znaša v zadnjih 4 letih poprek približno 30.000 hI na leto. Koliko površine je nasajene s teranovo trto, je skoro nemogoče tudi le približno povedati, ker je primeroma le prav malo površine obdelane v čiste vinograde. Tla so kraško kamenje, kamenje ki pripada kredni tvorini, in sicer deloma komenskim plastem, deloma radiolitskemu in hippuritskemu vapnu. Kemično sestavo teh vapencev nam kaže po Avgustu Vierthaler1) naslednja tabela: čabla I. Analize kraških vapnencev. Is 5 < Vj, o a « c II 0 1 % o i 2 2 s s> ty a sa! o o 3 rt i s .2 > = o h. £ > ja o. rt rt a ^ i" 3 a z o » 3 03 E 3 ^ o ffl Ji v sto delih je vode......... 1-01 2-15 2-60 1 90 4-10 4-80 2-01 kremenove kisline . . . 007 060 0-02 021 0-29 0-47 0-09 [ organičnih tvarin .... 0-24 0-12 0-49 0-36 0 27 191 0 39 i ocelnokislega vapna . . 97-06 94'24 95-16 94-77 91-64 89-78 93-48 fosfor, kislega vapna . . 009 024 011 013 — 0-14 — j ogelnokisle magnezije . . 0-75 lil 1-10 0-90 106 0-73 7-79 železne gain aluminijevega okisa........ — sledovi sledovi 0-59 1-67 0-92 1-19 Trta kraškega terana, refoškova trta, uspeva najbolje v rdeči zemlji; zato jo sade sosebno v njo. To je tista rdeča zemlja, ki jo vidimo na Krasu skoro povsod in ki se posebno nabira v dolinah. Od kar je leta 1854. prvi izjavil Zippe,1) da je rdeča zemlja neraztopni, z železom spojeni, ilovnati ostanek po atmosferilijah raztopljenega vapna, so si skoro vsi geologi, i) Boltettino della societa. adriatica di scienze naturali in Trieste. Vol. III. p. 68. i) Zippe, Ueber die Grotten und Hohlen von Adelsberg, Lueg, Planina und Laas. Wien 1854. prisvojili to mnenje. Nikdar obdelana rdeča zemlja je kazala po .Avgustu Vierthaler2 naslednjo sestavo: oglenokisle magnezije.......... 1.32%. Če primerjamo to sestavo rudeče zemlje z ono kraških vapnencev, ki je izkazana v tabli I., razvidimo, da ne moremo odstotne sestave rdeče zemlje prav tako lahko razlagati iz ,prhlenin kraškega kamenja.3) Če dalje preudarimo, da je rdeča zemlja pogostoma nakopičena v mogočne plasti tam, kamor ni mogla priti po vplivu vode, moramo reči, da Zippe-jevo mnenje, naj si je le danes geologi smatrajo za pravo, še ni tako, da bi se mu ne moglo ugovarjati. Jaz soglašam z mnogimi, ki natančno poznajo Kras, da o tvoritvi rdeče zemlje do danes še nismo prav na jasnem. Toda, naj bo, kakor hoče, to je gotovo, ■ da znatno vsebino železa in prijetno vonjavo dobiva teran od rdeče zemlje. Obdelana zemljišča rdeče zemlje so po Avgustu Virthaler1) sestavljena tako-le: i) Bollettino della societa adriatica di scienze naturali in Trieste. Vol. VI. p. 275. Dalje sta od istega pisatelja v omenjenem časniku Vol. V. p. 319, navedeni 2 analizi rudeče zemlje i? Bazovice. 3) Naši pomisleki proti dosedanji domnevi se naslanjajo posebno na znamenito vsebino kremenove kisline in ilovice v rdeči zemlji, dočim imajo kraški vapnenci prav malo teh snovi v sebi. 4) Bollettino della societa adriatic di [scienze naturali in Trieste "Vol. IV, p. 50. Kremenove kisline . . žvepleno - kislega kalcija železnega okisa . . . ilovice .... oglenokislega kalcija 76.43% 0.38% 12.39% 5.27% 4.16% OUTJEA; auDiuEg io aSiufl rs j: v Č> o C. ro L— 5C r0 C E -o «3 C rs 4) C >u E D 2C ■E3 H3 uansin .1 i (SnS d) (S 0 s) <0 %) EflzonSHH <0 "O) OH—' cr. tO CM o b Čo -r p ip os 00 M- o = O 00 b b o ^ TO o CM to o tO TT 00 o 1 - O o o O o o o o o aj o CJ b o c/} to ,_ co CM ■ — tO — o r- > > o o O o "3 o O •a p o O o o o u b b to CO KH _< Os tO lO to ' OS _ uO tO T LO O O o O p O O o o 6 o o o o O b b b o o H CM — tO tO ■si- 'O CO tO t— tO to to tO —■ >—i o o O o O C o o b b b o o o o • r" C0 CO — "o o to > 00 > -f l> LO O TJ *— CM p o — CM r— — tU o O b aj o b O C Vi to „ O O CN o LO a> 00 OS tO tO o tO 00 -tr «5 tO LO CM CM LO CM o b tb b cb do < — '—1 '—1 O o to tO a. o CM OJ CO O tO tO tO CN CM LO CM CtJ co ip CO to t^ CS —1 CM o ■41 ■>1 o cb CN) tO CTi a; CC ■—i — —* OS o oo o CO P CM r- as tO CO LO tO tO r-- — ob T—' tO '—' cn CM LO CM — CFl oo d) *M b tb b -1 —- i - tO CO tO — o ' to X' tO tO as : o CO tO ep o p o C0 C0 CM O o b o b o b b b b -rt* t-- C0 b ai oo"" O t*- CM o to tO oo CM OS 00 CM CO tO ,p CM tb LO ■i? T^H LO CM CM CM O} -—1 ■o CM as tO O CM —. ** 00 O N OS o f- LO CO co CO oo 00 p o O Tj- ib f- cb 00 tb -1 - ib v—l Tj* co tO tO tO to -tf _vO t^__ o o „ To -"O OO 00 oo M p —1 CM 05 as O) cb tb o 00 tb cb 00 CO co CO CO CO !M CO CO CC o o o o O) O O o o (M Tj- -i- tO tp as p O ^ T •>»< b ČJ CM CM to tO tO CO >o ■ O O O M ttO > C/5 O -25 c o oc M C o 0£ CC CQ fe D c Številka rj.' 7? c/)< n s JO o 3 a N Ki c < o t' P o < o 03 "n S> > _ P*S 3 3 ■o ■D cr > n. o C S S! — t— o< 3 o" rs C/5 •5' 4-05 tO tč oo CK tn CO tč CD 1-76 Cn Cn Cn C/1 00 tč ob cn w CO _ 03_ 4^ 00 CO _ " m M O oo CJ Cn —J cji -g U' tO .ii O CD CŽi C0 0 C0 d> p ^ -4 "j 00 C 00 izguba 00 00 O oo tO On oc tO tO cc 00 00 to CC CD CO 00 OO 4^ tO K--- cc 00 00 00 OJ 4i CC 00 to tO 00 CO O ostanek cra" ; i tO o> OO to 0 cr. 01 00 tč 1 1 1 i p 0 1 raztopilo < i 1 cd o-, o CJI -J o> 00 ^ tč CO 1 1 1 1 tO S 1 neraztopno Q i 1 1 1 1 1 1 1 1 1 SI 02 ' i. 1 — 1 O) 1 1 1 1 CO CO Ca 1 Fe2 03 C i 1 1 d) 00 ^ ž , 1 1 1 h- Co Cn 00 1 AI2 03 ps t 1 1 o Cn cn C ob 4» O cb to C tO Cn 0 oh 00 O C« O 0 db to O o"> Ca 0 0 -=) i 1 o Cn 00 o H* CO O CO tO 1 1 1 0 55 1 Mg 0 ffi o tO cc O tO Oo o to p to CD p CO O (33 JŠ. co O to O ji. tO 0 ob 0 4i 01 3.2 0 o o -J O o ac o o C o tO 0 O O O Cn p 0 p O O CTi C 0 01 O O -J P.' 05 o to o o to o ^ cn p 0 0 00 O 4a. 0 to CD 0 to 0 O 0 0 O tO Z 1 1 CD tO cji O Cn -J tč 00 ^4 0 00 1 1 I 1 02 CO d> 1 Si 02 1 1 C o OC —1 oo Cn ZK n 3 Ci< 3 01 3 CJ HI c/>< iT- a> c. n n< n fB 3 "O o € o 3" ai n TČ" Fizikalične lastnosti in kemična sestava zemljišča vplivajo brez dvorna znamenito na dobroto in množino vina, ki se na njem prideluje. Če tudi ne moremo danes iz kemične ali fizikalične analize zemljišča izvajati nobenih sklepov o tem obstoječem vplivu na kakovost vina, je pa to glede množine, ki jo je možno pridelovati do neke stopinje vendar mogoče. Spoznal sem torej za potrebno, da sem vzlic izvrstnim delom prof. A. V i e r t h a 1 e r-ja izvedel še nadaljne analize kraške obdelane rdeče zemlje, posebno takih zemljišč, kojih vina so se tudi kemično preiskala. V ta namen sem si preskrbel iz 11 različnih kraških pokrajin uzorce rdeče zemlje, ki jih je asistent na c. kr. kmetijsko-kemičnem poskuševališču v Gorici, gospod dr. F. W o h a c k. preiskal. Za to trudapolno delo mu izrekam na tem mesto svojo toplo zahvalo ter podajam v naslednji tabli 111. izkaz njegovih analiz.1) Iz Vierthalerjevih in Wohackovih analiz je posneti, da je v redeči, na vapnencih naloženi zemlji prav malo vapna, da je pa polna kremenske kisline, ilovice in železnega okisa in da jo je tedaj uvrstiti med močno z železom spojena, ilovnata tla. Istočasno pa je označiti ta tla kot ubožna na fosforovi kislini in kaliju. (Sledi še.) POROČILA. Načrt novega vodopravnega zakona. Načrt novega vodo-pravnega zakona, ki ga je predložila vlada predarelskemu deželnemu zboru, je bil od istega v deželnozborski seji, vršeči se 17. t. m., z malimi spremembami sprejet. Največje odlikovanje. Tvrdka »Titania-Werke«, tvornica kmetijskih in pohišnih strojev v Welsu na Gorenjem Avstrijskem, je bila odlikovana za njene izborne stroje že večkrat, a odlikovana je bila tudi letos na razstavi v Welsu na Gorenjem Avstrijskem. Na ti razstavi se ji je podelila sreberna državna kolajna. Razkazovanje plugov na motor in na paro. Kakor nam je sporočila c. kr. kmetijska družba dunajska, se bodo vršili od 15. do 17. novembra t. 1. na posestvu barona Drasche v. Martin-berg. nahajajočem se v Erbreichsdorf-u pri Dunaju, poskusi s i) Dr. F. Wohack objavi o svojem času fizikalične analize teh rdečih zemlja v zvezi s statistiko goriških obdelanih zemljišč. plugi na motor in paro. Vsi oni kmetovalci, ki žele prisostvovati temu razkazovanju, se vabijo, naj se zglase pismeno z navedbo svojega natančnega naslova pri »Maschinen Verkaufs-bureau der k. k. Landwirtschafts-Gesellschaft in Wien, L, Schauflergasse 6 (Telephon 23.914), da se jih svoječasno natančno obvesti. Ta prireditev obeta biti ena izmed največjih od onih, ki so se priredile doslej v osrednji Evropi in udeleže se je predstojniki raznih oblastniji. Doslej so prijavile udeležbo naslednje tvornice: Gas Trac-tion Co. — Amerika, Holt Caterpillar — Amerika, Intern. Har-vester Co. — Amerika, Mac Laren, Anglija, Bauche - Francija, Kaulen — Nemčija, Kernna — Nemčija, Kyffhauserhiitte Nemčija, Schroder et Wurr — Nemčija, Stock — Nemčija. Un-tarilp — Nemčija, Michl — Avstrija, Pejzek — Avstrija, Utiger-mann — Avstrija. Oddelek c. k. kmetijske družbe na Dunaju t. j. tako zvam »Maschinen-Verkaufsbureau« je pripravljen iti na roko vsem onim, ki bi si hoteli nabaviti pluge na motor. Ta urad bo posloval na licu mesta, kjer se vrše poskušnje. Kdor želi poizvedeti eno ali drugo o plugih na motor in na paro, kakor tudi glede drugih kmetijskih strojev in orodja, se obrne lahko že sedaj do* zgoraj imenovanega urada. Goriško vinarsko društvo nam je predložilo računski zaključek za VI. upravno dobo ali za leto 1911. in iz istega smo posneli naslednje: Koncem V. upravne dobe je štela zadruga 267" članov s 314 deleži, a v teku VI. upravne dobe je pristopilo 13 članov z 18 deleži, izstopilo pa je 9 članov z 9 deleži, potemtakem je štela zadruga dne 31. decembra 1911. — 271 članov s 323 deleži, kar odgovarja glasom pravil jamstvu 323.000 K. Skupno je bilo vina v zalogi 1578 hI 34 1, prodalo se ga je 1355 hI 51 1. Denarni promet je znašal K 230.990 v 56. Konečni dobiček,, po izbacnjenju vseh dvomljivih tirjatev, je znašal K 26 v 79, kateri znesek se je pribil rezervnemu zalogu, ki znaša skupno K 757 v 08. Glasom sklepa letošnjega občnega zbora so se spremenili naslednji §§. društvenih pravil in sicer 7, 12, 22, 23, in 26. Vsak zadružni delež znaša odslej ne več 20 ampak 40 K,, zato pa se je jamstvo znižalo od 49kratnega na 24kratno. tako- da jamči vsak društvenik za vsak delež še vedno samo s 1000 K,, kakor je jamčil poprej. Za ta povišani delež pa sme dati zadružnik društvu ne le 15 kv grozdja ali 10 hI vina, ampak 30 kv grozdja ali pa 20 hI vina. Premenjena pravila, oziroma stara pravila z dodatki, so se razdelila pred kratkem vsem zadružnikom, kdor jih slučjno m prejel, naj se zglasi pri »Gor. vinarskem društvu« v Gorici. Društvene vesti. »Goriško kmetijsko društvo" v Gorici. — Korenjski trg (Attemsova palača) ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine: Amonjev sulfat z 20 ys% dušca, posušen in semlet kv po 38 K kg pa po 40 vin. Super fosfat s 14% v vodi raztopne fosforove kisline kvintal po 7 K; Kalijevo sol 42 odstotno kvintal po 13 K 50 v; Tomaževo žlindro znamka »Zvezda" in sicer zajamčeno 16% po 6 K, 17%kv po 6 K 38 in 18%kv po 6 K 76 v. Sezamove semlete tropine, zajamčene s 50% beljakovin in tolšče, v vrečah po 75 kg, po 19 v kg z vrečo vred. Množine pod 75 kg po 20 v kg; Klajno apno in sicer prazioitat s poprečno 38% skupne fosforove kisline, od katere je citratno raztopne nad 90%. Na debelo t. j. v vrečah po 50 kg po 24, na drobno pa po 28 v kg; Seme prav zgodnjega in zgodnjega grahakg po 2 K 10 v in 1 K 50 v. Amerikansko lepivo ali »Tree Sticky" za love-nje malih pedicevin sicer v kositarnih škatljah držečih Vt kg po 2 K 30 v. Papir za nastavljanjelepivnih obroče v, na katere se namaže lepivo za lovenje pedicev kg po 60 v. Dendrin ali v vodi raztopni karbolinej za po-končevanje mrčesa in njegove zalege na sadnem drevju v zimskem času kg po 80 vin. Razen prej navedenega blaga ima vedno v zalogi pristne debele in drobne otrobe, sol za živino, različna jeklena orala, slamoreznice itd. Društveniki, bivajoči na Krasu, si omislijo lahko tu navedene kmetijske potrebščine po zgoraj navedenih cenah pri »Centralni podružnici za Kras" v Sežani. Sprejemajo se tudi naročbe na cele vagone Tomaževe žlindre in sicer do 3 0. novembra t. 1. V celih vagonih (10.000 kg) se oddaja Tomaževa žlindra po naslednjih cenah: 16% po 520 K, 17% po 553 K in 18% po 585 K. Cene za žlindro na debelo ali na cele vagone je razumeti franko postaja Trst, t. j. naročnik plača le toliko vozarine, kolikor bo znašala iz Trsta do doma. Na rtovo priglašeni ud 1. Pupis Viktor — Kazlje — p. Sežana; 2. Milič Josip — Zgonik 14 — p. Prosek ; 3. Furlan Blaž — Doi Ceroyo 1 — p. Št. Ferjan ; 4. Kofol Josip, c. k. mlek. inštruktor — Gorica; .5. Levpušček Josip — Levpa 9 = p. Avče; : ,,Gor. kmet. društvu1. 6. Miklavec Josip — Dane 9 — p. Sežana; 7. Brajdih Ivan — Selo 13 — p. Sežana; 8. Dimitri baron Economo — oskrbništvo — Spessa — p. Kopriva pri Krminu ; 9. Basa Alojzij — Dornberg 111; 10. Hlače Avgust — Štomaž — Sežana; 11. Bole Franc — Štorje 63.