lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-invest.si
D INVEST d,
.0.0.
Podjetje za nvettlcijtko dejavnost, trgovino in storitve
t Izdelava projektne dokumentacije za vse
vrste objektov
-» Tehnično svetovanje —i nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 11. maja 2012
letnik LXV • št. 37 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
g KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC -
RADIOPTUJ
89,8*98.e*ICH3 www. rad ¡o-ptu ¡ .si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
se
36
10
maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www. pol i maraton .si
dni i 16. JUNIJ
Aktualno
Ptuj • Raj ko Fajto: „Državni svet ni privesek..."
O Stran 2
Po naših občinah
Ptuj • Kaj
skrivajo v Domu upokojencev?
O Stran 5
Štajerski
Sara Isakovič •
Samozavestno proti Londonu
O Stran 11
Klemen Bingo •
»Nič o odhodu«
O Stran 11
Spodnje Podravje • Urejanje okolja in ocvetličenje
Čas za cvetlice in prireditve
Majsko dogajanje na območju Spodnjega Podravja je izjemno bogato. Prireditve se vrstijo kot po tekočem traku. Maj je čas za cvetlice in prireditve, ki uvajajo v novo turistično sezono.
Na vsakem koraku je zaznati skrb za okolje. Vrtičkarji hitijo s sajenjem sadik paradižnika, paprike in drugih. Ljubitelji lepega okolja pa sadijo grmov-nice in cvetlice, z njimi so oziroma še bodo napolnili tudi korita ter jih izobesili na okna in balkone. V majskih dneh je aktivno tudi TD Ptuj, ki vsako leto med stanovalce starega mestnega jedra razdeli nekaj tisoč sadik. Zaradi vključenosti Ptuja z okoljem v mednarodno tekmovanje o urejenosti okolja in kvaliteti bivanja (Entente Florale), ki ni samo tekmovanje med ocvetličenimi mesti, TD Ptuj in mesto pozivata k še večji skrbi za okolje. Mednarodna komisija bo Ptuj obiskala 27. junija, v šestih urah, kolikor bo trajal ogled, bo imela možnost pogledati v številne kotičke mesta in okolja, ki v tem trenutku še niso zgledno urejeni.
MG
Ptuj • 23. razstava dobrot
Letos poudarek ekološki pridelavi
Od četrtka, 17., do nedelje, 20. maja, bo na Ptuju dišalo po dobrotah. Mesto tisočerih dobrot bo gostilo že 23. razstavo Dobrote slovenskih kmetij, največjo prireditev v Sloveniji, ki združuje toliko kmetij oziroma kmetijskih proizvajalcev.
Vabljeni na predizbor ansamblov za
« Narodno, jFabavne ^plub.
Ptuj 2012
Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 27. maja ob 13. uri, izpred družbe Radio-Tednlk Ptuj, Raičeva ulica 6.
Med prispelimi kuponcki do petka,
18.5.2012 bomo izžrebali 40 potnikov, ki bodo s seboj lahko
pripeljali še eno osebo. O izidu žrebanja boste obveščeni pisno po pošti.
Pemtnina Ptuj
Letošnja razstava daje poudarek ekološki pridelavi in 50. obletnici skupne evropske kmetijske politike, katere sestavni del je od leta 2004 tudi slovenska kmetijska politika. Cilj projekta SKP (Skupna kmetijska politika) je osvešča-nje prebivalcev Slovenije o njenem pomenu, dosežkih in novih ciljih. Kmetijsko-goz-darska zbornica Slovenije, ki je eden izmed organizatorjev razstave, bo na priložnostni razstavi predstavila pregled zgodovine razvoja skupne kmetijske politike.
O Stran 2
Z vsem srcem!
(g; (jg
Telekom Slovenije ifj
» _-
Ptuj • Pogovor z Rajkom Fajtom, državnim svetnikom
„Državni svet ni privesek ..."
Ptujčan Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole Ptuj in mestni svetnik, predstavlja v Državnem svetu lokalne interese. Z njim smo se pogovarjali o trenutno zelo aktualni temi, „ukinjanju" Državnega sveta, katerega delovanje je za zdaj še opredeljeno v ustavi.
Kot pravi, je razmišljanje o njegovi ukinitvi popolnoma legitimno, moteč je edino način, kako se je tega vprašanja lotil predsednik Državnega zbora Gregor Virant, glede na to da vemo, kakšen je postopek spreminjanja ustave. Ne vzdržijo tudi argumenti, da je Državni svet samo privesek nečesa. „Spoštujem ustavo, predsednik Državnega zbora je nenazadnje četrti človek v državi. Predsednik Državnega zbora se s predsednikom Državnega sveta ne more pogovarjati na način, kot da gre za neko obrobno zadevo." Čeprav Državni svet deluje v senci Državnega zbora, to ni nobena ovira pri samem delu, če delaš korektno, pravi. S svojim delom namreč opozarjaš na kakšno zgodbo, za katero
Uvodnik
meniš, da jo mora slišati širše okolje.
Rajko Fajt kot človek, ki je Državni svet in njegovo delovanje spoznal od znotraj, letos se namreč izteče njegov prvi mandat državnega svetnika, ki ga je začel leta 2007, glede na izkušnje, ki jih je v tem času pridobil, pove, da ga osebno ne bi ukinjal, bi pa ga preoblikoval. Do vzpostavitve nezdružljivosti županske in poslanske funkcije je v Državnem svetu sedelo tudi veliko županov, zato so se potrebe lokalnih okolij bolj slišale, večji pa je bil tudi vpliv na zakonodajo. Zdaj, ko županov v Državnem zboru ni več in je občutek, da so lokalna okolja malo prikrajšana, bi ta drugi dom glede na to da še nimamo regij oziroma pokrajin, še
Kaj je že pri nas evropskega?
V sredo smo obeležili dan Evrope. Skorajda ni več stvari, dogodka in celo bolezni, ki ne bi imela svojega dne v letu. In tako smo tudi 9. maj izbrali kot dan, ki ponuja priložnost za dejavnosti in dogodke, ki Evropo približajo njenim državljanom in narode Unije zbližajo med seboj.
Vsekakor! V teoriji zveni odlično. V praksi pa se najbrž marsikdo sprašuje nekaj povsem drugega: kaj je že pri nas evropskega? Kdo bi si upal trditi, da čuti povezanost z Evropsko unijo in njenimi članicami? Najbrž je malo takšnih. Morda v smislu, da smo vsi v podobni zagati, eni večji, drugi manjši. Toliko širokoustenja, kaj vse bomo pridobili z vstopom v Evropsko unijo, je bilo, zgodilo pa se ni kaj veliko. Pozitivna sprememba je odpravljanje notranjih meja držav članic, večina ostalih stvari pa nam je prinesla le poslabšanje. Cene so zrasle v nebo, plače stagnirajo ali se znižujejo, naše gospodarstvo je na psu, konkurenca s Kitajske pa nas bo najbrž še bolj zdelala.
To je slovenska različica Evrope in vstopa v Evropsko unijo. Pa vendar se naši politiki hvalijo, kakšne dosežke imajo za seboj. Če je dosežek, da si na papirju v veliki družini, ki operira z enormnimi zneski, državljanom pa gre vse slabše, potem si zaslužijo pohvalo. Francija se je že odločila za novo pot. Ne glede na to, kakšna bo, so varčevanju dali košarico. Ne želijo si več hvalospevov Evropske unije le zato, ker sami zategujejo pasove. Sicer smo na volitvah izbrali eno pot, a naša izkušena politika je kljub temu naredila po svoje. Vprašanje je, ali bi bilo kaj drugače, če bi vladala druga opcija. Bila bi pa tista, ki si jo je izbrala večina. Socialdemokrate smo leta 2008 izbrali sami, zato je kljub krizi bilo manj negodovanja kot danes. Sicer ne vem, kaj je socialnega in demokratičnega v tem, da vzameš štipendijo mladoletnim dijakom, otroške dodatke polnoletnim šolarjem, podražiš vrtec, ker se upoštevajo vsi dohodki, vključno z varčevalnimi računi otrok, ipd. Očitno še nismo dojeli, da politika zmeraj dela po svoje in zase. Nekateri evropski narodi pa so že dokazali, da se nepokorščina volje državljanov kaznuje. Nam manjka enotnosti, da bo tudi naša prihodnost svetla, pa naj bo evropska, kitajska ali kakršnakoli že! Da ne bomo delali le za preživetje, ampak za dostojno življenje!
Dženana Kmetec
moral obstajati oziroma bi v njem morali dati večji poudarek lokalnim interesom. Predstavnikov lokalnih interesov je v Državnem svetu v tem trenutku 22. Tem bi morali do vzpostavitve drugostopenjske lokalne samouprave na nek način dati večji poudarek. Res pa je tudi, da je v Državnem svetu zastopana širša sfera: ob predstavnikih lokalnih interesov še predstavniki delodajalcev, delojemalcev, kulture, znanosti, svobodnih poklicev in kmetijstva. Tudi ta širina je eden od argumentov, da bi Državni svet še moral obstajati. Na vsak način pa bi se morali tudi ob morebitnem preoblikovanju Državnega sveta obdržati lokalni interesi, da se ne bi vse dogajalo za zeleno mizo, v poslanskih klopeh, da je tu še nekdo, ki bi bdel nad vprašanji, ki zadevajo lokalna okolja.
Ves čas mandata so si prizadevali za t. i. četrto branje, da se ne bi zgodilo tako kot na primer pri družinskem zakoniku, kjer sta bila sporna dva člena, ki pa sta na koncu podrla vse oziroma zakon ni bil sprejet. V danih razmerah je treba dati pripombo na cel zakon, potem pa izglasovati veto na cel zakon ali tudi ne, kar je nesmisel; bolje bi bilo dati pripombo na en ali dva člena, s čimer izraziš svoj pogled. „Poslanci morda gledajo na zgodbo drugače kot mi predstavniki lokalnih interesov," pravi Fajt.
Državni svet - koristna varovalka
Kot človek periferije je drugače gledal tudi na študentsko delo. „Naši študentje vseeno živijo v malo drugačnem okolju kot tisti iz Ljubljane. Nekoga, ki študira v Ljubljani in prihaja s Ptuja ali Murske Sobote, že stanovanje stane veliko, kaj šele drugi stroški, kot sta prehrana in prevoz. Ob upoštevanju vsega tega nisem podprl vseh strogih omejitev, ki bi jih zakon o študentskem delu prinesel. Tudi glede regionalizma, o katerem smo razpravo vodili še v mandatu prejšnje vlade, smo imeli državni svetniki, predstavniki lokalnih interesov, drugačno mnenje. Regionalizem smo v celoti podpirali. Pri tem so
Foto: Črtomir Goznik
„Osebno bi Državni svet obdržal, nekoliko bi ga le preoblikoval. Drugi dom bi ohranil vse do vzpostavitve pokrajin."
tako mene kot druge vodili impulzi iz okolja. Osebno bi Državni svet obdržal, nekoliko bi ga le preoblikoval. Drugi dom bi ohranil vse do vzpostavitve pokrajin."
Rajko Fajt ocenjuje, da so v obdobju 2007-2012 v Državnem svetu dobro delali, delitev na pozicijo in opozicijo je bilo v razpravah in odločitvah zaznati le v malem delu. Na očitke, da gre za državni organ, odgovarja, da se politika pri državnih svetnikih na nek način sicer izraža prek elek-torjev, ker če ima neka stran-
ka v občinskem svetu večino, si bo izvolila svojega elektorja in si tako izvolila tudi svojega predstavnika.
Pri svojem delu, pravi, je šel vedno čez politiko delitve, sestajal se je s predstavniki lokalnih interesov iz cele Slovenije. Vsi skupaj so se trudili, da bi sprejemali odločitve v korist cele države. „Bili smo konstruktivna varovalka," poudarja. Glede na to da so se opirali na moč argumentov, so bili tudi odzivi vlade pozitivni. Ministri in državni sekretarji so si vedno vzeli čas
za Državni svet, ko je bilo to treba, in sicer zato, da so dobili vse potrebne informacije o za državo pomembnih dokumentih. Pred vsakokratnimi državnozborskimi volitvami pa so se znašli v zatišju, tako ob volitvah leta 2008 - svoj mandat so začeli leta 2007 -kot tudi ob lanskoletnih volitvah. V tem času so kar dvakrat ukinjali Državni svet, v bistvu pa so na koncu ukinili sami sebe. Poti v Ljubljano v povezavi z Državnim svetom pa je znal izkoristiti za obiske ministrstev, tudi za potrebe šole. V vlogi državnega svetnika so ga tudi drugače obravnavali, kot če bi se pojavil kot Rajko Fajt, pove. To je pozitivna izkušnja, spoznal je nove ljudi, tudi marsikatera nova vrata so se mu odprla, ki so bila prej zaprta. Odprla pa so se tudi zaradi interesov lokalnih okolij, ki jih je skušal po najboljših močeh zagovarjati.
„V mandatu državnega svetnika sem si nabral kilometrino. Če se bo Državni svet obdržal, bi želel še enkrat kandidirati, če bom dobil podporo lokalnega okolja. Elektorski glasovi so tisti, ki bodo odločali," je o morebitni svoji drugi kandidaturi za Državni svet povedal Rajko Fajt.
Mesečno nadomestilo za državnega svetnika znaša dobrih 400 evrov neto, sejnina po seji pa je 74 evrov neto. Za prevoz na sejo je stroški obračunajo po veljavnem ceniku, v primeru uporabe javnega prevoza pa se povrnejo stroški javnega prevoza.
MG
Ptuj • 23. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Poudarek ekološki pridelavi
Nadaljevanje s strani 1
Na tiskovni konferenci pred 23. razstavo, ki je bila 10. maja v Mestni hiši na Ptuju, so sodelovali Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora razstave, ptujski župan Štefan Čelan, Bogdan Štepec, direktor Zadružne zveze Slovenije, Igor Hrovatič, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, in Aleš Viher, direktor Deželne banke Slovenije - Poslovne enote Podravje.
Državna razstava Dobrote slovenskih kmetij ni pomembna samo za slovenski prostor, počasi gre v smeri srednjeevropskega projekta - razstave dobrot evropskih kmetij. Po besedah ptujskega župana Štefana Čelana predstavlja razstava eno pomembnih razvojnih priložnosti tega prostora. Njeni organizatorji se vsa leta zavedajo, da dobrote, ki jih pripravljajo slovenske kmetije, predstavljajo eno pomembnih tržnih priložnosti v programu razvoja
slovenskega podeželja v novem programskem obdobju, poudarja predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič. V letošnjem letu poteka deset let od zaščite znaka dobrot, ki je postal prepoznaven za izdelke, ki prejemajo priznanja na ptujski razstavi. Od pokrajin se letos podrobneje predstavlja ljubljanska pokrajina z Zasavjem. Od 1347
izdelkov, kolikor so jih slovenske kmetije in kmetije avstrijske Koroške prijavile v ocenjevanje, je doslej zlata, srebrna in bronasta priznanja prejelo 649 izdelkov. Včeraj se je zaključilo ocenjevanje mlečnih izdelkov, v torek, 15. maja, pa bodo ocenili še največjo skupino izdelkov, kar 355 krušnih dobrot.
MG
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference pred 23. razstavo Dobrote Slovenskih kmetij, ki bo od četrtka, 17., do nedelje, 20. maja
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Spodnje Podravje • V Saubermacherju kljub krizi zadovoljni
Uspešni tudi pri uvedbi ločenega zbiranja odpadkov
V družbi Saubermacher Slovenija so s poslovanjem v minulem letu 2011 zadovoljni, saj so kljub gospodarski in politični krizi uspeli slediti postavljeni strategiji; obdržali so stabilno rast poslovanja, pričeli ločeno zbiranje odpadkov in celo povečali število zaposlenih.
Nova okoljska zakonodaja je tudi v minulem letu bistveno vplivala na poslovanje te družbe, saj je zahtevala dvig standarda ob nespremenjenih cenah. Kljub težki gospodarski situaciji pa jim je uspelo zadržati nivo prodaje na ravni leta 2010. Po besedah direktorice mag. Mojce Letnik so v letu 2011 dosegli poslovne prihodke v višini 20.936.552 evrov oziroma 21.553.645 evrov celotnih prihodkov ter rezultat poslovanja v višini 1.316.579 evrov. V primerjavi z letom 2010 se je spremenila struktura ustvarjenih prihodkov od prodaje, v letu 2011 se je namreč za okoli 1,2 milijona evrov zmanjšal obseg nakupa in prodaje sekundarnih surovin. Najbolj pozitivno sta se razvijali dejavnosti odvoza odpadkov od obrti in industrije ter prevzemanja nevarnih odpadkov. Zelo pomembno pa je, da so skladno z nacionalno strategijo ravnanja z odpadki v dogovoru z občinami Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij uspešno pristopili k uvajanju dodatnega ločenega zbiranja odpadkov.
Ob tem je direktorica podjetja Saubermacher Slovenija mag Mojca Letnik poudarila:
»Težave, s katerimi se srečuje okolje, v katerem nudimo svoje storitve, je vplivalo tudi na likvidnostno sliko naše družbe. Likvidnostne težave večjih poslovnih partnerjev, pa tudi posameznih gospodinjstev v okviru javne službe so se prvič po dolgem času pokazale kot izrazita nevarnost za poslovanje podjetja. Zato je bila skrb za zdravo finančno strukturo podjetja in kvalitetne kazalnike tudi v minulem letu temeljna naloga vodstva naše družbe. Intenzivna izterjava, limitiranje in selekcioniranje poslov so bile aktivnosti, s katerimi smo uspeli ohraniti dokaj zdravo jedro brez večjih likvidnostih težav. Dobro se nam je uspelo izogniti tudi odprtim terja-
tvam s poslovnimi partnerji, ki so zaradi stečaja v letu 2011 prenehali poslovati.«
Ob vseh teh prizadevanjih za omilitev posledic negativnih okoliščin je pozitivno tudi dejstvo, da je bilo v letu 2011 v podjetju Saubermacher Slovenija zaposlenih kar 21 odstotkov več delavcev kot leto poprej. Tako imajo danes že 160 zaposlenih, od tega je dobrih 21 odstotkov z več kot 10 let delovne dobe. S pomočjo večjega števila zaposlenih so dosegli optimizacijo številnih procesov znotraj družbe, pri čemer Mojca Letnik dodaja:
»Hitra rast v preteklosti in nove tržne razmere zahtevajo od nas spremembe v procesih. Nova organizacija nam omogoča boljše obvladovanje procesov, njihovo načrtovanje, nadziranje, kontroliranje in izboljševanje. Vse ključne procese bomo skozi podprojekt Ecoware informacijsko podprli, jih poenostavili in naredili bolj 'prijazne' do zaposlenih, menedžmentu pa nudili vir pravih in kvalitetnih informacij za lažje odločanje.«
Smeli načrti za letošnje in prihodnje leto
Stabilno poslovanje v letu 2011 so Saubermacherju omogočile tudi številne investicije, ki so jih lani realizirali v višini 2,8 milijona evrov. Med najpomembnejšimi je bila investicija v sortirno linijo v višini 1,5 milijona evrov, investicija v parkirišče in krožišče v višini 465 tisoč evrov, investicija v skladišče v Kidričevem v višini 150 tisoč evrov ter nabava smetarskega vozila MAN v višini 192 tisoč evrov. V letošnjem letu pa se pripravljajo na realizacijo predvidenih strateških investicij, ki so jih lastniki potrdili že v letu 2009. Pri tem velja izpostaviti izgradnjo centra za nevarne odpadke v Kidričevem, za kar so pred slabim
Foto: M. Ozmec
Mag. Mojca Letnik : „V občinah Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih goricah smo pristopili k uvajanju dodatnega ločenega zbiranja odpadkov."
mesecem že vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Oddana vloga vključuje dve fazi; prva predvideva obnovo 6.000 m2, druga faza pa obnovo še dodatnih 2.000 m2, odobritev vloge pa načrtujejo v mesecu dni. Letos načrtujejo tudi razširitev centra za ravnanje z odpadki v Lenartu ter izgradnjo centra za ravnanje z odpadki na Vrhniki. V okviru strateškega projekta - razširitev centra za ravnanje z odpadki v Lenartu - že pripravljajo idejne načrte širitve in potrebno infrastrukturo za delovanje centra. Na Vrhniki pa je v fazi priprave potrebna prostorska dokumentacija ter tudi idejni načrti za razvoj centra.
V aprilu je podjetje uvedlo tudi nov način ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, saj se skrb za to iz javne službe prenaša na uvoznike in proizvajalce same. Uvozniki in proizvajalci so koncesijo za ta namen podelili podjetju Ekomo-bil, katerega ustanovitelji sta poleg podjetja Saubermacher Slovenija še podjetji Karbon in Avtotransporti Kastelec. Pomembna novost, ki jo opredeljuje nova uredba, je uvedba
strogih kazni za tiste, ki se vozila znebijo ali se z razgradnjo ukvarjajo nelegalno. Kazni za kršitelje tako znašajo od tisoč do 20 tisoč evrov. Sicer pa Su-bermacher še naprej skrbi za zbiranje izrabljenih motornih vozil na štajersko-prekmur-skem območju, po novem na osmih zbirnih mestih, na katerih je možno predati neuporabno ali nevozno vozilo. Odsluženo vozilo lahko predate brezplačno na enem od zbirnih mest, kjer lastnik dobi potrdilo o uničenju, s katerim se nato na upravni enoti vozilo odjavi iz prometa.
Pomembna je tudi nova uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Glavna zahteva direktive in uredbe je obdelava vseh odpadkov pred odlaganjem in odlaganje preostanka odpadkov po obdelavi. Podane so tudi smernice za preprečevanje ali zmanjševanje čezmerne obremenitve okolja, zlasti onesnaževanja površinskih voda, podtalnice, tal in zraka med celotno obratovalno dobo. V podjetju Saubermacher Slovenija so si zadali, da bodo postavljali nova merila na področju ravnanja z
odpadki, zato so v Centru za ravnanje z odpadki v Lenartu izvedli tehnološko posodobitev linije za obdelavo 24.000 t/l mešanih komunalnih odpadkov, linije za sortiranje ločeno zbrane odpadne komunalne embalaže s kapaciteto 10.000 t/l ter enote za predelavo nenevarnih odpadkov v trdo gorivo. S posodobitvijo tehnološkega procesa bodo dosegali izpolnjevanje predpisanih ciljev direktiv, proces obdelave odpadkov bodo avtomatizirali in zmanjšali negativne vplive na okolje.
Ločeno zbiranje odpadkov uspešno
Skladno s slovensko strategijo ravnanja z odpadki so v podjetju Saubermacher Slovenija v dogovoru z občinami Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah pristopili k uvajanju dodatnega ločenega zbiranja odpadkov na izvoru njihovega nastajanja, torej pri samih povzročiteljih. Cilji novega sistema so, da se storitve zbiranja odpadkov čim bolj približajo
njihovim povzročiteljem, da se skrajša čas, transportne poti in zmanjšajo stroški za prevoz posameznih vrst odpadkov do ekoloških otokov ali v zbirne centre, da se ekološki otoki razbremenijo s povečanimi količinami ločeno zbranih odpadkov in da prebivalstvu omogočijo aktivno sodelovanje pri ločevanju odpadkov. V okviru novega sistema so tako vsa gospodinjstva opremili z zabojniki za zbiranje papirj a ter vrečkami za zbiranje odpadne mešane embalaže, prav tako pa so jim omogočili oddajo biološko razgradljivih odpadkov. Nov sistem zbiranja odpadkov je bil pri občanih pozitivno sprejet, kar se kaže tudi v okoli 20-odstotnem povečanju količin odpadkov za ponovno predelavo. Posebej pomembna je čistost odpadkov, kar je pogoj za njihovo nadaljnjo uporabo v predelovalne namene. Na podlagi zahtev Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, po kateri je dovoljeno odlaganje samo obdelanih odpadkov z zmanjšano vsebnostjo biološko razgradljivih odpadkov, so v letu 2011 v ločeno zbiranje teh odpadkov uspeli dodatno vključiti čez 1.500 gospodinjstev in na ta način dodatno razbremeniti odlagališča odpadkov. To ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastajanja in prevzemanje čim bližje mestu nastajanja že prinaša dobre rezultate glede količin in čistoče prevzetih odpadkov, saj prinaša zmanjšanje odpadkov za odlaganje na 45 % celotnega snovnega toka odpadkov. Mehanska obdelava odpadkov prav tako omogoča dodatno zmanjševanje količin odpadkov za odlaganje in pridobivanje materialov za termično izkoriščanje za cca 15-20 %. Nov sistem zbiranja odpadkov pa ne povzroča večjih dodatnih stroškov za povzročitelje, saj se frekvence zbiranja prerazporedijo, zmanjšajo pa se stroški odlaganja odpadkov.
M. Ozmec
Za tiste, ki se izrabljenega motornega vozila znebijo nelegalno, kot je videti na od tisoč do 20 tisoč evrov.
Foto: M. Ozmec
posnetku, so kazni
Ptuj • Vojna za Slovenijo 1991 v literaturi
„Če si ne bomo sami pisali zgodovine, nam jo bodo drugi"
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj sta skupaj z Vojaškim muzejem Slovenske vojske pripravila razstavo z naslovom Vojna za Slovenijo 1991 v literaturi. Odprl jo je minister za obrambo Aleš Hojs.
Avtorja razstave sta major mag. Zvezdan Markovič in višji vojaški uslužbenec dr. Blaž Torkar iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Kot je uvodoma povedala Melita Zmazek, knjižničarka v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj in koordinatorka projekta, želijo z omenjeno razstavo obuditi spomin na dogodke, ki smo jim bili priča pred 21 leti in počastiti spomin na tiste, ki so sodelovali pri osamosvojitvi naše države.
Po besedah direktorja ptujske knjižnice mag. Matjaža Neudauerja, pa je ta razstava pomembna tudi zato, ker kaže, kaj vse smo Slovenci sposobni doseči, ko smo enotni. Prepričan je, da je razstava, ki kaže pregled dogodkov iz leta 1991 v literaturi, pomembna tudi za mlajšo generacijo, ki premalo pozna polpreteklo zgodovino. Iz tega razloga je povabil tudi ministra za obrambo Aleša Hojsa, da na osnovne in srednje šole naslovi obvestilo, da si jo ogledajo tudi šolarji.
Da je seznanjanje mladine z dogodki med osamosvojitvijo izjemno pomembno, je prepričan tudi Vlado Žgeč, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj. Kot je dejal, je ključnega pomena, da se mladi spomnijo na tista pomembna leta in o njih tudi kaj vedo.
S prepričanjem Žgeča in Ne-udauerja pa sta se strinjala tudi
ptujski župan dr. Štefan Čelan in minister za obrambo Aleš Hojs. „Pisni viri so izjemno pomembni," je med drugim dejal Čelan.
Minister: Pomembne vrednote so enotnost, domoljubje in dokumentiranje zgodovinskih virov
Da je bila enotnost ena ključnih vrednot, ki nas je pripeljala do osamosvojitve, pa je prepričan minister Aleš Hojs. Po njegovem mnenju je tudi danes čas, ko moramo stopiti skupaj.
Ob enotnosti je izpostavil še domoljubje in dokumentiranje zgodovinskih dokumentov kot izjemno pomembni vrednoti. „Ne gre samo za domoljubje v časih, ko nam grozi vojna nevarnost ali ko smo v krizi. Gre za domoljubje, ki ga moramo izkazovati v vsakem trenutku. To je tisto, kar je izpostavil direktor knjižnice: z veseljem bom napisal ta dopis šolam in verjamem, da boste tudi vi storili enako. Slovenska vojska je v letih osamosvojitve pokazala, kaj zmore in kaj zna in danes je prerasla v vojsko, ki je enakopraven partner v zavezništvih. Je urejena vojska, ki bo in je služila slovenskemu narodu.
Mag. Zvezdan Markovič je ministru Alešu Hojsu in županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu razkazal razstavo.
Druga vrednota, ki bi jo izpostavil, pa je dejstvo, da je treba zgodovinska dejstva in stvari, ki smo jih doživeli ustrezno dokumentirati in predstaviti. Ravno taka razstava je ena tistih, ki bodo te vrednote pomagale ohraniti," je povedal obrambni minister ob otvoritvi razstave.
Da so želeli zgodovino dogodkov iz leta 1991 prikazati skozi literaturo in strniti spomine na enega največjih dogodkov v slovenski zgodovini, s katerim smo se iz naroda prelevili v nacijo, pa je dejal eden izmed dveh avtorjev razstave mag. Zvezdan Markovič. Skupaj s kustosom v muzeju Slovenske vojske dr. Blažem Torkarjem sta razstavo razdelila v dva sklopa:
prvi obsega zgodovinopisna dela, drugi pa pričevanja o teh dogodkih. Predstavljenih je 63 del, ki so podkrepljena tudi z dokumentarnimi fotografijami in posnetki.
„Če si ne bomo sami pisali zgodovine, nam jo bodo drugi," je še dejal Markovič in zaključil z besedami, da že imajo vabila za gostovanje razstave po drugih krajih Slovenije.
Razstavo si je v ptujski knjižnici mogoče ogledati do 29. maja, za organizirane skupine pa bodo po predhodni najavi možni tudi vodeni ogled, za katere bodo zadolženi predstavniki Vojaškega muzeja.
Dženana Kmetec
Ptuj • Festival mladinskih gledaliških, lutkovnih in rok skupin
Ta vikend kraljuje mladinska ustvarjalnost
Danes se na Ptuju pričenja tridnevni festival mladinske ustvarjalnosti Vizije. Predstavile se bodo gledališke, lutkovne in rok skupine iz cele Slovenije.
V organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije se bo letos prav v našem mestu odvijal festival z naslovom Vizije. Ptuj je priložnost za gostovanje festivala dobil kot partner v projektu Evropske prestolnice kulture in jo seveda sprejel z odprtimi
rokami.
Festival Vizije se je pričel danes in bo trajal vse do nedelje. Gre za tradicionalno srečanje najboljših mladinskih gledaliških in rok skupin iz Slovenije in zamejstva, letos prvič pa se bodo predstavile tudi lutkovne skupine in mladi interpreti lite-
Foto: Slavko Podbrežnik
Festival Vizije se je pričel danes in bo trajal do nedelje.
rarnih besedil. Nastop in vizije vseh udeležencev bo ocenjevala strokovna žirija v sestavi Goj-mir Lešnjak - Gojc, Matevž Gre-gorič in Predrag Stojmenovic. Najboljši vizionarji bodo tudi nagrajeni, ogled vseh predstav in koncertov pa je brezplačen. Selektorji Ana Ruter, Jelena Sitar in Daniel Leskovic so si skupaj ogledali 41 gledaliških in lutkovnih predstav, 11 nastopov recitatorskih skupin in 40 nastopov rok skupin, ki so se za sodelovanje na Ptuju potegovale na regijskih srečanjih. To priložnost pa so dobili le najboljši, in sicer 8 gledaliških, 3 lutkovne, 2 recitatorski in 11 rok skupin. Pestro dogajanje ta vikend se bo odvijalo na štirih prizoriščih, od dopoldanskega časa do poznih večernih ur. Lokacije bodo: ptujski Center interesnih dejavnosti, Stara steklarska delavnica, Mestno
gledališče Ptuj in Narodni dom Ptuj.
Današnje dogajanje se pričenja ob 11.30 v ptujskem gledališču s predstavo Igra s pari, zaključilo pa se bo s koncerti rok skupin v Centru interesnih dejavnosti Ptuj.
Kot poudarjajo organizatorji, namen festivala ni tekmovalnost, temveč odpiranje prostora, kjer se lahko mladi ustvarjalci iz različnih področij srečujejo, povezujejo ter nabirajo nova spoznanja. Vsi udeleženci bodo lahko sodelovali tudi na brezplačnih gledaliških delavnicah ter okrogli mizi o letošnjih izbranih predstavah.
Kakorkoli, vikend v našem mestu bo nedvomno v znamenju mladinske ustvarjalnosti in ker ta ne pozna meja, tudi Vizije obetajo zanimivo in pestro dogajanje.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Od tod in tam
Ormož • Koncert učiteljev glasbene šole
Foto: arhiv Glasbene šole Ormož
Glasbene šole poleg koncertov svojih učencev rade pripravijo tudi koncerte, na katerih se predstavijo učitelji. To prakso so na Glasbeni šoli Ormož v zadnjih letih nekoliko opustili, a so jo s koncertom, ki je potekal pred prvomajskimi prazniki v Beli dvorani, ponovno obudili. Ravnatelj Slavko Petek je povedal, da imajo na šoli dovolj mladih učiteljev, ki so še nedavno študirali in tudi starejših, ki imajo pripravljen program, zato so se odločili, da se predstavijo javnosti. Publika je koncert zelo lepo sprejela, saj je bila dvorana polna, zato bodo s tovrstnimi nastopi učiteljev nadaljevali. Program je obsegal deset točk, občinstvo pa je imelo priložnost slišati skladbe za različne instrumente in tudi dve pevki. Zaigrali in zapeli so Larisa Petek (klavir, orgle), Tina Pečar Laznik (sopran), Gorazd Premoša (klavir), Vladimir Kr-ničar (trobenta), Helena Verbančič (flavta), Darja Žganec Horvat (klavir), Renata Horvat (sopran), Rado Munda (alt saksofon), Sandra Pokrivač (bobni), Eleonora Bruk (violina) in Franc Štuhec (diatonična harmonika).
Viki Ivanuša
Ptuj • Praznična razstava Vrtca Ptuj
Foto: Črtomir Goznlk
Vrtec Ptuj, ki letos praznuje že svoj 28. praznik in 67 let organizirane predšolske vzgoje v MO Ptuj, je v Murkovi ulici 3 na Ptuju 8. maja odprl razstavo otroške ustvarjalnosti pod naslovom Gozd, ki bo na ogled do 15. maja. V okviru celoletnega projekta Ohranimo gozd oziroma enajstihpodprojektov so v vsaki enoti Vrtca Ptuj celovito obravnavali to tematiko. Nastali so številni izjemni izdelki, ki so dokaz več, da so otroci zelo doživeto osvojili vsebino projekta. Praznično prireditev pod naslovom Gozd pripoveduje pa bodo ob letošnjem prazniku, 9. maju, izvedli danes ob 18. uri v dvorani OŠ Ljudski vrt.
MG
Ptuj • Vrnitev po nepreklicnem odstopu
Foto: Črtomir Goznlk
V svetu ČS Jezero je prišlo do nove zamenjave predsednika sveta. Potem ko je jeseni lani z mesta predsednika sveta ČS Jezero nepreklicno odstopil Črtomir Rosic, ga je zamenjala Marija Cvetko. Zaradi porušenega zaupanja med člani sveta in predsednico je trpelo tudi redno delo sveta, zato je dogajanje na seji sveta, ki je bila 9. maja, logična posledica vsega, kar se je dogajalo v zadnjih mesecih. Po nekajmesečnih medsebojnih obtoževanjih so se odločili zadevo presekati. Dva od članov sveta, Črtomir Rosič in Janez Žitnik, sta pred sejo podala tudi odstopni izjavi, napisala jo je tudi že Viktorija Bezjak, a je ni oddala. Pred glasovanjem oziroma izbiro novega predsednika sveta je Črtomir Rosic odstopno izjavo preklical, Žitnik pa je dejal, da bo o njej še razmislil. Z večinsko podporo sveta je bil Črtomir Rosic vnovič izvoljen za predsednika sveta ČS Jezero. Vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj mag. Janez Merc se je Mariji Cvetko zahvalil za njeno delo, saj kar zadeva MO Ptuj, pripomb na njeno delo ni bilo.
MG
Svet je majhen
Konec intercityja Merkozy
V Franciji je postal predsednik Francois Holland, politično neznana oseba, ki je prišla do kandidature v socialistični stranki zaradi škandala, ki seje - seveda popolnoma slučajno - dogodil bivšemu predsedniku Svetovnega monetarnega sklada Straus-su Kahnu lansko leto v New Yorku. Prvič v zgodovini povojne Francije dosedanji predsednik ni dobil drugega mandata.
Novi vodja druge največje evropske države predstavlja tipičen produkt starega francoskega socialističnega aparata. Na obzorju ni nobenih pomembnejših novosti ali filozofskih osvežitev. Po štiridesetih letih se še vedno govori le o večjih davkih in o večjih državnih investicijah. To je vse in zagotovo ni veliko.
Celotna volilna kampanja je temeljila na notranji politiki. V zadnjem javnem soočenju sta Sarkozy in Holland zunanji politiki namenila le dve minuti, vendar bi se izbira, ki zna biti pogubna za same Francoze, lahko za Evropo izkazala za zmagovito, če bo novi predsednik uresničil obljube iz kampanje glede zamrznitve sprejema fiskalnega pakta Evropske unije. Če je Sarkozy slepo sledil Angeli Merkel in nemški suhoparni tehnični logiki po potrebi večjega nadzora nad javnimi financami, Holland napoveduje drugačno vodenje nemško-francoskega vlaka. Strojevodji se bosta verjetno v kratkem morala ustaviti na kakšni vmesni postaji in se globlje pogovoriti glede proge in pogona. Medtem ko se po stari celini vrstijo volitve, na katerih se uveljavljajo skrajne stranke, so nam Francozi mogoče podarili delno rešitev, s katero ustaviti val nezadovoljstva in napredovanja lokalnih nacionalizmov, s tem, da so v Elizejsko palačo nastavili človeka, ki si želi spremembo pogodb o Evropski centralni banki, uveljavitev skupnih evro obveznic in spremembe ukrepov, ki lahko zagotavljajo tudi rast skupnega evropskega gospodarskega prostora in ne le njegovo dušenje s fiskalnimi ukrepi. Evropska unija potrebuje drugačno krizno upravljanje in sedaj je način „markozy" prišel do končne postaje. To, kar smo želeli, da bi predlagala naša država pred meseci, bodo sedaj Francozi. Konec bo z avtoritarnimi metodami, kaotičnimi evropskimi vrhovi brez javne debate in pomanjkanja komunikacije, ki bi omogočila demokratičen nadzor in - zelo pomembno - Evropejcem zagotovila primerno obveščanje o težavah. Brez takšnega ukrepa se državljani nagibajo k strahu, negotovosti in na koncu ekstremnim stališčem, ki so že neštetokrat bila pogubna za našo civilizacijo.
Evropska unija potrebuje ponoven dialog in sodelovanje vseh svojih institucij ter držav članic. Verjetno se bo pisala beseda konca delitve med severnimi in južnimi državami. Holland bo skoraj zagotovo našel primernega sogovornika v italijanskem predsedniku vlade Montiju in tako izoblikoval popolnoma novo vzdušje v Bruslju. Če bo političnemu novincu na svetovnem parketu uspelo vse navedeno in ne bo več delitve med uspešnimi in neuspešnimi, med liberalci in keyne-sianci, med razvitimi in nerazvitimi, potem bo naredil veliko za našo prihodnost. Unija potrebuje dolgoročno razvojno strategijo in srednjeročne cilje. Do danes, ko smo osredotočeni na preživljanje iz dneva v dan, jih še nimamo. Bruselj je v globoki agoniji. Napočil je čas, v katerem moramo resnično poiskati izhod iz krize, zgraditi unijo, ki bo temeljila na meddržavnem sodelovanju, ter ustanoviti legitimno in delujočo demokracijo znotraj evrocone, ki nam bo zagotovila stabilnost in kredibilnost.
Napad na borze, ki so jih sprožili špekulativno vodeni sistemi takoj po objavi izidov volitev v Grčiji in Franciji, je klasičen pokazatelj naše nekredibilnosti, ki jo nekateri želijo zamajati do kraja. Ker smo se izkazali za nepripravljene pri odgovarjanju na krizne trenutke v zadnjem letu, so finančni špekulanti izkoristili prostor in zaslužili mastne vsote denarja, nam pa povzročili politične krize. Evro in EU sta „usodni skupnosti", kot pravi bivši predsednik ECB Trichet, in tega ne bi smeli nikoli pozabiti. Če pride do kolapsa Unije ali evra, je skoraj neizbežna pot v preteklost stare celine: veliki in mali egoistično razdeljeni. Mogoče nam je usoda poslala neznanega socialista, da nas reši pred lastnim neznanjem pri upravljanju najhujše mednarodne krize sodobnega sveta.
Laris Gaiser
Ptuj • Seja sveta Doma upokojencev zaprta za javnost
Kaj skrivajo v Domu upokojencev?
Čeprav je v 2. členu poslovnika Doma upokojencev Ptuj povsem jasno zapisano, da je delo sveta javno in da se javnost lahko izključi le, če je v skladu z zakonom treba zagotoviti tajnost podatkov, so se svetniki na predlog računovodkinje Andreje Kuret odločili, da ponedeljkovo sejo v celoti zaprejo za javnost. Kar vse dokumente, vključno z dnevnim redom, so označili z oznako zaupno. Kljub našemu vztrajanju pa nihče od pristojnih ni želel pojasniti, zakaj novinarji na seji nismo dobrodošli; brez odgovorov in pojasnil so nas enostavno postavili pred vrata.
Seje Doma upokojencev Ptuj, ki je bila sklicana v ponedeljek zjutraj, so se udeležili vsi svetniki z izjemo predstavnice stanovalcev in še enega svetnika, ki se sej sploh ne udeležuje.
Takoj po tem, ko so se ostali svetniki zbrali v sejni dvorani, je postalo jasno, da novinarji tam nismo zaželeni. Še pred uradnim pričetkom seje in predstavitvijo dnevnega reda, je računovodkinja Doma upokojencev Ptuj Andreja Kuret predlagala, da se seja zapre za javnost. Tak predlog je dala na glasovanje in brez kakršnihkoli vprašanj so ga štirje svetniki potrdili. Vsi razen Janeza Rožmarina so soglašali s tem, da sejo izpeljejo brez prisotnosti novinarjev. Kljub našemu vztrajanju, da naj pojasnijo, katera točka dnevnega reda je označena z oznako zaupno in zakaj, odgovora nismo dobili. Na naše vprašanje, ali lahko enostavno zapišemo, da javnosti svojega početja ne želijo pojasniti, so tako svetniki kot direktorica Doma upokojencev Kristina Dokl in predlagateljica tega sklepa ra-čunovodkinja Andreja Kuret, ostali brez odgovora. Povsem očitno jim je bilo malo mar, kaj si bo javnost o njihovem početju mislila. Pomembneje je bilo, da zadeve, za katere ne želijo, da bi postale javne, ostanejo skrite.
Čeprav gre za javni zavod in je povsem jasno, da gre za podatke in dokumente javnega značaja, očitno tudi tokrat niso veliko stavili na transpa-rentnost delovanja.
Javni zavodi sicer imajo to možnost, da sejo zaprejo za javnost in podatke označijo z oznako zaupno, a kot piše v 2. členu poslovnika ptujskega Doma upokojencev je delo sveta javno. „Javnost se lahko omeji ali izključi le, če tako sklene svet v primeru, da je treba v skladu z zakonom zagotoviti tajnost podatkov oz. zadev, o katerih se razpravlja," še piše v poslovniku.
Odgovora na to, kateri dokumenti so zaupni in imajo zakonsko podlago za zaprtje seje sveta in zakaj so se odlo-
Svetniki z izjemo Janeza Rožmarina niso prav nič kolebali in so javnost postavili pred vrata, zato se postavlja vprašanje, kaj takšnega je bilo na dnevnem redu, da ni za javnost.
čili, da gre za poslovno skrivnost, nismo dobili.
Kuretova je le dejala, da imajo po poslovniku možnost, da sejo zaprejo za javnost, a tudi sama ni odgovorila, kaj so razlogi, da so se odločili za to potezo in zakaj so zaprli celo sejo ne le določene točke dnevnega reda.
Rožmarin sprašuje o premnogih neznankah pri delovanju Doma
Svetnik Janez Rožmarin, ki je tudi sam izrazil nestrinjanje s početjem svojih svetniških kolegov, je pojasnil, da je bilo celotno gradivo - z dnevnim redom vred - označeno kot zaupno. Ali so imeli ustrezno zakonsko podlago za zaprtje celotne seje, je zato vprašljivo. Zanimivo pa je, da je za izločitev javnosti s te seje glasoval tudi predstavnik ministrstva v svetu Doma upokojencev Ptuj Tomo Brezovar.
Kaj se je na seji po odhodu novinarjev dogajalo, tako ostaja uganka. Rožmarin je pojasnil, da so na dnevnem redu med drugim bila tudi vprašanja, ki jih je sam zastavil vodstvu ptujskega Doma upokojencev.
Zanimalo ga je, kje natanč-
no je sklep, s katerim naj bi svetniki potrdili gradnjo enote Doma upokojencev v Kopru. „Kaj so aktivnosti za gradnjo, lahko različno razumemo. Vsekakor niso gradnja. Ko so znane finančne obveznosti za gradnjo, mora biti investicija vključena v letni finančni načrt, ki ga mora potrditi svet zavoda, kar pa ni bilo storjeno. Zato lahko rečemo, da je bil dom grajen brez soglasja sveta zavoda. Za dom v Kopru najdemo v letu 2010 samo pripravo investicijske dokumentacije," je prepričan Rožmarin.
Drugo njegovo vprašanje se je nanašalo na finančni načrt za leto 2011. Zanimalo ga je, zakaj temu ni bila priložena obvezna priloga v posebnem delu, ki se nanaša na načrt investicijskih vlaganj v letu 2011.
Svetnike je opozoril tudi, da je direktorica Doma upokojencev Ptuj Kristina Dokl navedla, da je bil 12. 8. 2011 na seji sveta sprejet sklep o gradnji sončne elektrarne pod točko 4. Kot pravi, to nikakor ne drži, saj je pod to točko bil obravnavan povsem drug dokument. Zato je prepričan, da DU Ptuj nima sklepa sveta o gradnji sončnih elektrarn, saj ta gradnja menda ni bila vključena v noben letni finančni načrt.
Rožmarin pa je vztrajal tudi
pri obravnavi revizijskega poročila, saj je po njegovem mnenju pravilnost cen v Domu vprašljiva. Nepravilno naj bi bile oblikovane in zaračunane tudi cene nadstandar-dnih in dodatnih storitev.
Seja z novinarji 17 minut, brez njih tri ure in pol
Doslej smo novinarji na sejah Doma upokojencev Ptuj načeloma lahko prisostvovali. Nezanemarljivo pa je dejstvo, da se je na primer ena izmed sej s kar 14 točkami dnevnega reda končala v pičlih 17 minutah. Da je tokratna seja, na kateri so obravnavali le pet točk, bila še kako zanimiva, pa dokazuje tudi podatek, da je trajala 3,5 ure. Kakorkoli, uspelo nam je izvedeti, da se je na seji ob vprašanjih svetnika Rožmarina med drugim razpravljalo tudi o obravnavi pritožbe, naslovljene na dom. Franc Kodela, ki ima v Domu upokojencev Ptuj očeta, je namreč podal pritožbo za vračilo preveč in napačno zaračunanih storitev. Kot pravi, je bila njegova pritožba zavrnjena brez kakršnihkoli pravnih argumentov. A Kode-la bo vztrajal in se pritožil na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Ptuj • Gradnja kongresno-kulturne dvorane
Skrajni čas, da se je začela obnova
V noči iz četrtka na petek prejšnji teden se je sam od sebe zrušil strop, steber in del oboka v delu južnega trakta dominikanskega samostana oziroma prehoda na južno dvorišče. Po mnenju stroke je do tega prišlo po vsej verjetnosti zaradi dotrajnosti. Dogajanje na objektu kaže, da je bil zadnji čas, da se je samostan pričel obnavljati. Dela urejanja kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu je pridobilo avstrijsko podjetje Strabag, gradbena dela izvajajo konzorcijski partner gradbeno podjetje Remont iz Celja in podizvajalci.
Sreča v nesreči je bila, da je prišlo do sesutja v nočnem času, ko ni bilo na gradbišču nikogar, saj je padlo veliko gradbenega materiala. Prehod na južno dvorišče je bil pozidan v 17. stoletju, predelan v 19. stoletju, dodatna prezidava, ki ni bila najbolj strokovna, pa je bila izvedena v prejšnjem stoletju. Po projektu je bil steber sicer predviden za rušitev in ponovno pozidavo, ne pa tudi del oboka. Zaradi sesutja dela oboka kulturni spomenik ni utrpel omembe vredne škode, iz iste opeke ga bodo znova pozidali. Poškodovana pa na srečo ni bila nobena likovna sestavina, nedotaknjena je ostala freska iz 17. stoletja na južni strani v neposredni bližini porušene strukture.
Glede na projekt obnove v tem času poteka rušenje stropa v cerkveni ladji, izvajajo se dela na strehi, manjša restavratorska dela pa so v grobem v glavnem zaključena, je povedala Mojca Horvat, vodja Oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj.
Še vedno pa ni rešeno financiranje konzervatorsko-resta-vratorskih del, kar lahko tudi ustavi ta dela. V MO Ptuj raz-polagajajo s številnimi sklepi, pisnimi dogovori, zapisniki, iz katerih izhaja, da naj bi ministrstvo za kulturo zagotovilo dva milijona evrov za arheološka izkopavanja, ki tečejo nemoteno, in za konzervator-sko-restavratorska dela. Minister za gospodarstvo Radovan Žerjav je podpisal pogodbo za obnovo, na kar so v MO Ptuj čakali od maja lani. Te dni bo MO Ptuj podala zahtevek za milijon evrov; dokler ni bilo tega podpisa, je namreč MO Ptuj morala sredstva za dela v sklopu projekta obnove dominikanskega samostana zagotavljati iz proračuna. Gradnja kongresno-kulturne dvorane ne bo končana do septembra 2012, ker je bilo treba dela upočasniti zaradi tega, ker ni bilo sredstev, in nekaterih drugih del. Trenutni zadnji rok za dokončanje gradnje je 31. oktober letos, je povedala Mojca Horvat. Uporabno dovoljenje pa naj bi bilo prido-
bljeno novembra. Rok pa bi	teh del, se vrednost gradbene	evrov, gradbena dela izvaja	la. Prvotni rok za dokončanje
se lahko zamaknil zaradi kon-	pogodbe, ta je bila sklenjena	konzorcijski partner gradbe-	del pa je bil osem mesecev po
zervatorsko-restavratorskih	z avstrijskim podjetjem Stra-	no podjetje Remont iz Celja in	uvedbi v delo.
del. Če ne bo prišlo do zamika	bag v višini okrog 3,1 milijona	podizvajalci, ne bo spreminja-	MG
Foto: Črtomir Goznik
Zaradi dotrajanosti so se sesuli steber, del oboka in stropa v prehodu na južno dvorišče dominikanskega samostana. Do sesutja je po vsej verjetnosti prišlo zaradi dotrajanosti.
	H		1	
NIZKE CENE in SVEŽI IZDELKI J				
< TRA
tus
V novi trgovini vas čakaj'o ekstra ugodne cene vsak dan.
Ni vam potrebno spremljati akcij in prebirati drugih letakov, saj ima več kot 10.000 izdelkov znižano redno ceno. Vsak nakup se vam splača, hkrati pa vas bo dodatno prepričala ekstra kakovost svežih izdelkov.
Preverite sami.
<D
U
o o o m
<5
> o
C
> ro
4-»
%n <U
U
-d "D
>i/i
3 +J
O 00
: i
NAJBOLJŠA IN NAJCENEJŠA
PONUDBA MESA V EKSTRATUŠU NA PTUJU
Akcija velja do 15.5.2012.
Svinjski vrat s kostjo
• postrežno 1 kg
Ormož • Kako varni smo bili lani
Pazite na premoženje in denarnice
Komandir Policijske postaje Ormož Edvard Cvetko je na nedavni seji ormoškega občinskega sveta svetnike seznanil s trendom varnostnih pojavov na območju PP v letu 2011. Tako smo izvedeli, da so lani na področju kriminalitete zabeležili skupno 361 kaznivih dejanj, kar je približno enako kot leto poprej.
V lanskem letu je bilo delo PP Ormož pri preprečevanju kriminalitete usmerjeno v področje premoženjske kriminalitete, kajti kazniva dejanja zoper premoženje namreč zajemajo kar polovico vseh tovrstnih kaznivih dejanj. Lani jih je tako bilo 182. Lani se je povečalo število tatvin, policisti pa to pripisujejo tudi vedno slabšemu ekonomskemu stanju prebivalstva na tem območju. Uspešni so bili pri raziskavi serije vlomov v Tovarni sladkorja Ormož, kjer so osumljenci izvajali tatvine bakra. Najbolj odmevni pa so bili primeri drznili tatvin tujih državljanov po trgovskih centrih, ko so kradli denarnice. Zoper njih so podali več kazenskih ovadb. Tako je bilo lani zaradi suma kaznivega dejanja državnemu tožilstvu ovadenih kar 267 osumljencev, kar je 23 % več kot leto poprej. Med osumljenci kaznivih dejanj je bilo 13 mladoletnih oseb, kar sicer
ni velika številka, a je v primerjavi z letom 2010, ko jih je bilo 7, skoraj dvakrat višja. Ormoški policisti so zelo uspešni pri preiskovanju kaznivih dejanj, saj so s 78-odstotno preiskanostjo visoko nad slo-
venskim povprečjem, ki znaša 46 %, pa tudi nad rezultatom PU Maribor (50 %).
Obravnavali so tudi 8 kaznivih dejanj s področja zlorabe droge, kar je štiri manj kot leto poprej, poleg tega pa so
zasegli tudi več pripomočkov, namenjenih predelavi drog oziroma laboratorij v hiši. Testirali so tudi 9 udeležencev v prometu in pri štirih potrdili, da so vozili pod vplivom drog.
Na Ormoškem ga pogosto pihajo
Na področju javnega reda in miru se je lani število kršitev zmanjšalo za 8,6 %, na 223 primerov. Policisti so največ energije vložili v zagotavljanje varnosti na javnih zbiranjih ob različnih športnih in zabavnih prireditvah. Aktivno so se vključevali v preprečevanje nasilja v družinah. Delovali pa
Na objavljen razpis za omenjena dela so prispele tri ponudbe. Ponudba podjetja Asfalti Ptuj, d. o. o., je bila najugodnejša. Ob tej priložnosti je župan Sok povedal, da so s podjetjem že večkrat sodelovali in dobro poznajo eni druge, zato težav ne pričakuje, kljub temu da je prišlo v zadnjem času v podjetju do lastniških sprememb.
Vrednost pogodbe znaša 730.000 evrov, obsega pa modernizacijo 13 odsekov v vseh krajevnih skupnostih v skupni dolžini 8,5 kilometra. To je sicer nekoliko manj, kot bi želeli, in manj kot pretekla leta. Kljub dobremu tempu modernizacije cest namreč v občini ostaja še za 100 kilometrov makadamskih cest. Občina razpolaga z obsežno cestno infrastrukturo, na območju občine je prek 400 kilometrov
so tudi preventivno, saj so obiskali vse žrtve nasilja v družini iz leta 2010 ter na ta način želeli preveriti dejansko stanje.
Pri prometni varnosti so bile razmere v letu 2011 po oceni Edvarda Cvetka relativno slabe, saj se je skupno število prometnih nesreč povečalo na 118. V njih je bilo udeleženih 200 ljudi, od katerih je ena oseba umrla, 8 je bilo huje in 43 lažje telesno poškodovanih. Vzroki so še vedno enaki kot v preteklih letih: na prvem mestu je neprilagojena hitrost, sledijo premiki z vozilom in nepravilna smer oziroma stran vožnje. Prisotnost alkohola je bila ugotovljena pri 8 povzročiteljih prometnih
lokalnih cest in javnih poti. Če bo vreme ugodno in se bo izvajalec dela lotil tako kot v preteklosti, bi moralo biti delo v celoti zaključeno do konca avgusta, je prepričan župan Sok. Siniša Koščak se je zahvalil za ponujeno priložnost in zagotovil, da se bodo vsa dela izvedla v predvidenih rokih. Napovedal pa je tudi, da bo že kmalu na čelo ptujskega podjetja, ki je skupaj s podjetjem Cesta Varaždin v lasti francoskega podjetja Colas, prišel direktor iz domačega okolja, saj je postopek izbire že pri koncu.
Končno denar za vodovod
Ob tej priložnosti je župan povedal tudi veselo novico, da je občina Ormož pred prvomajskimi prazniki dobila
nesreč, povprečna stopnja al-koholiziranosti pa je bila 1,75 g/kg krvi. Zgodilo pa se je tudi 20 prometnih nesreč s pobegom, od katerih so okoliščine polovice raziskali.
Podžupan Branko Šume-njak je bil neprijetno presenečen nad zelo velikim številom preizkusov alkoholiziranosti z alkotesti, ki so jim bili lani izpostavljeni udeleženci v prometu na območju PP Ormož. Pihati je namreč moralo kar 2761 posameznikov, pozitiven alkotest pa je bil v 146 primerih. Do iztreznitve so pridržali 71 oseb, zasegli so 17 vozil in začasno odvzeli 107 vozniških dovoljenj.
Viki Ivanuša
odločbo o dodelitvi kohezij-skih sredstev za izgradnjo vodovoda, ki ga načrtujejo zelo dolgo. Dokumentacija se je urejala skoraj sedem let. Celotna zadeva se je po mnenju župana nekoliko premaknila z mrtve točke po nedavnem obisku vlade v Ormožu, ko so jo seznanili s tem problemom. Z odločbo so bila občini dodeljena sredstva v višini 8,8 milijona evrov, od tega 7,5 milijona iz sredstev Evropske unije, 1,3 milijona pa bo morala primakniti država. Ostanek do 12,1 milijona evrov, kolikor je vrednost rekonstrukcije, pa si bodo razdelile občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki so nosilke tega projekta. Ta številka vključuje tudi davek na dodano vrednost, ki si ga bodo občine lahko povrnile, zato župan računa, da bodo tri občine morale iz lastnih virov za vodovod zagotoviti okrog 1 milijon evrov. Razpis bo že kmalu pripravljen, zato upajo, da bo izvajalec izbran v drugi polovici leta. Gre za velik projekt rekonstrukcije vodovoda od črpališča v Mi-hovcih do vodohrana na Jeruzalemu in naprej do Klumpe na Kogu. Projekt je za občino zelo pomemben, saj na vodovodnem omrežju nastajajo velike vodne izgube, ki jih je treba zmanjšati. Projekt mora biti končan do leta 2015.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Prokurist Asfaltov Ptuj Siniša Koščak (levo) in župan Alojz Sok sta podpisala pogodbo za modernizacijo 8,5 kilometra cest.
Foto: Viki Ivanuša
Edvard Cvetko, komandir Policijske postaje Ormož
Ormož • Modernizacija cest
Letos nekoliko manj
Župan občine Ormož Alojz Sok in Siniša Koščak, prokurist podjetja Asfalti Ptuj, d. o. o., sta podpisala gradbeno pogodbo, ki naznanja, da se začenja sezona modernizacij cest tudi v ormoški občini.
Videm • Kdo bo direktor občinske uprave?
Osem prijav za delovno mesto
V občini Videm, kjer so že od lanskega septembra brez direktorja oz. direktorice občinske uprave, so letos aprila končno objavili javni natečaj za omenjeno prazno delovno mesto. V zakonsko določenih petnajstih dneh od objave natečaja je na sedež občine prišlo osem vlog interesentov.
„Lahko povem, da so vsi pošiljatelji vlog znani ljudje iz naše in iz sosednjih občin. Zdaj imamo na občini na voljo 60 dni, da vloge pregledamo in izberemo primernega kandidata za mesto direktorja občinske uprave. Vsi kandidati, ki so nam poslali vloge, bodo o odločitvi natečajne komisije, ki bo pregledala vloge, obveščeni v roku, ki sem ga omenil, torej v dveh mesecih, najkasneje do 24. junija," je povedal župan Friderik Bračič, ki pa ni želel poimensko razkriti nobenega izmed prijavljenih kandidatov: „Kot sem rekel, gre za ljudi, ki jih poznamo, niti en kandidat za nas ni neznan. Več pa, dokler ne bo odločeno, kdo bo izbran, ne morem povedati."
Pogoji, ki jih po objavljenem
javnem natečaju morajo izpolnjevati kandidati, so precej ohlapni; poleg ustrezne (univerzitetne) izobrazbe mora kandidat imeti najmanj šest let delovnih izkušenj, znati mora uporabljati računalniške programe, imeti pridobljeno funkcionalno znanje upravnega vodenja, biti nekaznovan, imeti izpit kategorije B, govoriti vsaj en tuji jezik ipd. Pod aktivno znanje nemškega ali angleškega tujega jezika, kot natančneje piše v vsebini natečaja, se šteje „če se je kandidat izobraževal pri ustrezni izobraževalni instituciji, ali opravil večtedensko izobraževanje v tujem jeziku, ali če je kandidat uspešno zaključil tuji jezik v okviru srednješolskega izobraževanja." (konec citata).
Opravljen strokovni izpit iz
Občina Veržej je bila uspešna na javnem razpisu Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, za kar bo pridobila sredstva v višini 419 tisoč evrov, razlika do 943 tisoč evrov, kolikor je vredna naložba, pa bo zagotovljena iz občinskega proračuna. »Trg Slavka Osterca predstavlja jedro naselja, ki ga obkrožajo tradicionalne domačije, med katerimi jih je nekaj pod spomeniškim varstvom, med njimi tudi rojstna hiša skladatelja Slavka Osterca. Območje trga sodi v del veržejske kulturne dediščine, v njegovem središču pa se med zelenicami nahaja zavarovan spomenik Slavka Oster-ca. Trg je v neposredni bližini župnijske cerkve, zato je predvsem ob nedeljah in praznikih priljubljeno zbirališče večjega
Veržej • Prenova središča
Nova podoba Osterčevega trga
V prleški občin Veržej so pričeli z urejanjem osrednjega dela naselja. Izvajalec del gradbeno podjetje Pomgrad bo do konca avgusta poskrbel, da bo trg Slavka Osterca z okolico dobil novo podobo, prenovljene pa bodo tudi obstoječe dotrajane ceste s pločniki v osrednjem delu Veržeja.
Kdo bo zasedel prazen stol direktorja občinske uprave v Vidmu ob županu Frideriku Bračiču, naj bi bilo znano proti koncu junija. Kandidatov je osem.
upravnega postopka ni pogoj za pridobitev delovnega mesta, bo pa moral takšen kandidat opraviti strokovni izpit v roku treh mesecev po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Za državni izpit iz javne uprave (če še ne bo imel opravljenega) bo imel izbrani kandidat
na voljo eno leto po sklenitvi delovnega razmerja, za pridobitev funkcionalnega znanja upravnega vodenja pa bo imel na voljo 15 mesecev od začetka zaposlitve. Izbrani kandidat bo sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas petih let, za položaj direktorja občinske
uprave z nazivom podsekretar. Naj spomnimo: skoraj od ustanovitve občine oziroma zadnjih 11 let in sedem mesecev je mesto direktorice občinske uprave zasedala Darinka Ratajc iz Vidma. Lani konec poletja pa je med njo in županom očitno prišlo do hu-
dega kratkega stika, čeprav je uradno obveljalo, da ni nič narobe. Takrat je župan Friderik Bračič za naš časopis povedal: „Res je, da sem direktorico občinske uprave 29. septembra (2011) razrešil s funkcije, ki jo je opravljala, kar mi omogoča zakonodaja. Obvestilo je prejela 4. oktobra, saj je že nekaj časa v bolniškem staležu. Nikakor pa ni res, da bi prišlo do kakršnegakoli spora med nama. Razlog za razrešitev leži v izgubljenem zaupanju, ki pa je pri takšnem delu in sodelovanju nujno potrebno in to stoodstotno. Verjamem, da je za širšo javnost lahko ta moja odločitev nepričakovana, vendar sem pred tem dobro premislil in jo pretehtal ter sprejel kot najboljšo možno rešitev v danih okoliščinah." Takrat je župan tudi napovedal, da vsaj pol leta, dokler je bila Rataj-čeva še uradno zaposlena v občini Videm, čeprav ne več na mestu direktorice, ne bodo iskali novega direktorja občinske uprave.
Na podoben način oz. iz podobnih razlogov je bila že prej razrešena (in zamenjana) direktorica občinske uprave v občini Kidričevo Evelin Ma-koter Jabločnik, ki je od letos zaposlena kot direktorica občinske uprave v občini Zavrč. Po izteku petletnega mandata pa se je z delovnega mesta direktorice občinske uprave v Cirkulanah letos umaknila Kristina Kelenc, ki jo je zamenjala sodelavka v občinski upravi Milena Debeljak.
SM
število ljudi,« je o pomembnosti obnove krajevnega središča povedal župan občine Veržej Slavko Petovar. Z ureditvijo osrednjega dela bodo trški prostor povezali z okolico, kar bo celotnemu območju trga dalo nov privlačnejši videz, krajinska zasnova trga pa bo obsegala minimalne posege v trg, kot so razmestitev klopi, utrditev peščenih sprehajalnih poti ter zasaditev drevesnic. V sklopu naložbe se načrtuje tudi ureditev prometne infrastrukture z obnovo pločnikov in pešpoti. Prav tako bo prenovljena ulica Frana Kovačiča v Veržeju, ki vodi do naselja Bunčani, zaradi dokaj živahnega prometa pa bo za varnost poskrbljeno s postavitvijo pločnika in javne razsvetljave.
NŠ
Osterčev trg v Veržeju
Lesni center Štajerles se je razvil v Lesoteko
Lesoteka združuje tradicijo, enakomeren tehnološki razvoj, predvsem pa znanje in strokovnost ljudi, ki so bili oziroma so zaposleni v naši družbi. Nova blagovna znamka Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, d. d., predstavlja več kot le prenovljeno ime in podobo naših poslovnih centrov v Radljah, Slovenj Gradcu, Levcu in na Ptuju. V njej je začrtana prihodnost lesnopredelovalne industrije na Koroškem, v sosednjih regijah in dolgoročno na celotnem območju Slovenije. Najbolje nas opiše naš slogan, ki se glasi: »Mi smo za les.«
Na otvoritvi ni manjkal tudi predsednik države Danilo Turk.
Novi logotip Lesoteke v Ptuju.
Lesoteka je hiša za promocijo in pospeševanje prodaje slovenskega lesa. V Le-soteki na Ptuju in v Levcu se proda več kot 95 % lesa slovenskega porekla raznim mojstrom, ki mu dodajajo vrednost. Naši glavni kupci so krovci, mizarji, popoldanski mojstri in ljubitelja lesa. Najbolj prepoznavna sta prodajni program lesa za gradnjo in izdelavo ostrešij ter mizarski les smreke in bora, za kar imamo v podjetju tudi lastno proizvodnjo. Slednjega dopolnjujemo s prodajo izdelkov, kot so lesene masivne plošče, oplemenitene in surove iverne plošče, masivne obloge, vezane plošče, terasne in fasadne obloge, mizarski les različnih listavcev in iglavcev ter pohištveno okovje. Na Ptuju postajamo vse bolj prepoznavni na področju
razreza in robljenja lesenih plošč, za kar imamo na voljo dva stroja.
Strankam in poslovnim partnerjem Lesoteke pri nakupu in iskanju informacij svetujejo prijazni in strokovno podkovani prodajalci, ki poznajo vse načine uporabe in prednosti materialov oz. surovin, ki jih prodajajo. Za Lesoteko sta značilna oseben pristop zaposlenih do strank in prilagodljivost njihovim željam.
Pridružite se pri obujanju starih in odkrivanju novih sodobnih načinov uporabe lesa na vseh področjih. Naj les postane material = 21. stoletja!	§
Besedilo:Zan Pritržnik, vodja trgovin § Foto:lvan Stornik ij
Foto: SM
Foto: NS
Miklavž pri Ormožu • Koncert ob obletnici delovanja
Od tod in tam
Videm • Zlata poroka Bela
Foto: SM
Prva letošnja majska sobota je bila poseben datum za zakonca Vladimirja in Nežo Bela iz Sel v
občini Videm. Natančno na ta datum, 5. maja 1962, sta se namreč poročila, tokrat pa obeležila 50-letnico skupne življenjske poti. Oba zlatoporočenca sta bila rojena na Selih, kjer sta si tudi ustvarila svoj dom in kjer s sinovo družino živita še danes. V zakonu se jima je ob sinu rodila tudi hči, danes pa ju razveseljujeta dva vnuka. Zlata nevesta Neža je bila do upokojitve zaposlena kot šivilja v Delti Ptuj, mož Vladimir pa je delal doma na kmetiji. Sobotni slavnostni civilni obred zlate poroke je v kulturni dvorani na Selih opravil župan Friderik Bračič, zlato mašo v cerkvi sv. Družine na Selih pa patra Emil Križan in Jože Petek.
SM
Sveti Andraž • Zlata poroka Jaušovec
Foto: arhiv
28. aprila sta svoji zaobljubi po 50 letih zakonske zveze ponovno potrdila Ivan in Angela Jaušovec iz Novincev 18 pri Svetemu Andražu. Ivan je rojen leta 1942 v Stanovnem pri Ormožu, Angela pa leta 1939 v Novincih, kjer imata danes svoje skupno domovanje. Ljubezen je med njima vzklila na vlaku proti Ljubljani. Oba sta bila namenjena na arheološke izkope v okviru takratne mladinske delovne brigade. Poročila sta se 28. 4. 1962 v Mariboru in še istega leta se jima je rodila hčerka Silva. Kmalu za tem je bil Ivan vpoklican k opravljanju vojaške obveznosti v Zadar, od koder se je vrnil po dveh letih. Takrat so ponovno zaživeli družinsko življenje in leta 1966 se je njuna družina povečala za še eno članico, hčerko Lilijano, leta 1974pa se jim je rodila še hči Martina. Nekaj let sta zakonca Jaušovec prebivala v Nemčiji. A ljubezen do domovine ju je gnala nazaj in od leta 2002 ponovno živita v v Novincih. Sta ponosna dedek in babica vnukoma Sebastijanu in Štefanu.
Dženana Kmetec
Ormož • Koncert violinistk in kitarista
HE
Foto: Viki Ivanuša
V Glasbeni šoli Ormož so minuli petek gostili nastop učenk Konservatorija za glasbo in balet iz Maribora in študenta iz Kunst Universität Graz. V
Beli dvorani sta nastopili mladi violinistki Anja Kola-rič in Špela Hrastnik, obe iz razreda Zorice Todorovic. Za klavirjem ju je spremljala Simona Fišer. Nastopil je tudi Vid Turica, ki študira kitaro na Kunst Universität Graz pri Ortrudu Posedu. Na Glasbeni šoli Ormož so bili veseli priložnosti, da priredijo koncert izvajalcev, ki se še šolajo, saj so na ta način želeli svojim učencem in njihovim staršem pokazati, da imajo nadarjeni mladi glasbeniki na voljo tudi poklicno glasbeno pot. Nastopajoči so prav tako z veseljem izkoristili priložnost za nastop, ki je prepotreben trening pred izpitnimi nastopi, ki se počasi približujejo.
Viki Ivanuša
Miklavški oktet napolnil 20 let
Miklavški oktet, ki ga vodi Leon Lah, je pred prvomajskimi prazniki s slavnostnim koncertom v domači cerkvi pri Miklavžu pri Ormožu praznoval 20-letnico delovanja. Večino programa bodo letos izdali tudi na zgoščenki. Kot gostje so na koncertu nastopili člani Obrtniškega moškega pevskega zbora Šmarje pri Jelšah, ki ga vodi Franc Plohl, domačin s Kajžarja.
Duša Miklavškega okteta je vodja Leon Lah, ki je že leta 1982 pri Miklavžu ustanovil mešano pevsko skupino Beli cvet; ta je razpadla z njegovim odhodom k vojakom. Po vrnitvi je takoj ustanovil mešani pevski zbor, s katerim so konec 80. let nastopali tudi v Nemčiji, leta 1992 pa se je preoblikoval v moški pevski zbor. Številčna zasedba zbora se je spreminjala, včasih je bilo 10, drugič 12 in včasih le 9 pevcev. Da bi temu naredili konec, so se leta 1996 preimenovali v oktet in ime nosili ne glede na to, koliko pevcev je pelo. V tem pogledu in tudi sicer so se pri delu zgledovali po Slovenskem oktetu. Od leta 2004 pa jih dejansko poje le osem. Prvi tenor pojeta Milan in Drago Lukman, drugi tenor Leon Lah in Franc Janežič, prvi bas Jože Lah in Jože Kolarič, drugi bas pa Stanko Pesrl in Mitja Novak.
Kar pet jih v oktetu poje od vsega začetka, brata Lukman in Jože Kolarič so bili pred tem člani Kogovskega okteta, Mi-klavževčanom so se pridružili na prelomu stoletja in tako oktet zadnjih 10 let poje v enaki zasedbi. Miklavško-kogovska naveza je v oktetu včasih tudi predmet šale, saj tudi med Ko-gom in Miklavžem, kot med vsemi sosednjimi kraji, vlada malo rivalitete, ki pa se je v oktetu spreobrnila v odlično sodelovanje. Oktet močno prežemajo
in prepletajo tudi družinske in prijateljske vezi, saj je vsak pevec povezan z nekom drugim v zasedbi. Starosten razpon med najstarejšim in najmlajšim pevcem pa znaša kar 30 let.
Miklavški oktet je eden stebrov kulturnega ustvarjanja v kraju, pogosto pa pojejo tudi na prireditvah širšega značaja. Najbolj jim je ostal v spominu koncert iz leta 2008, ko so v goste povabili Slovenski oktet.
Pesmi izbira izključno pe-vovodja Leon Lah, pojejo pa ljudske in umetne, včasih pa so peli tudi črnske duhovne pesmi. V teh letih so se naučili čez 100 pesmi. Glede na dolgi staž skupnega petja imajo v
svojem repertoarju pesem za vsako priložnost, saj ko se jo enkrat naučijo, jo le malo ponovijo in že zveni, kot je treba. To gre pripisati tudi dejstvu, da večina pevcev poje po notah in zato je delo precej lažje. Največ dela vzame prav piljenje pesmi, saj vsi k petju pristopajo zelo resno, in kar delajo, želijo narediti kvalitetno. Da ne marajo polovičarskih stvari , se sliši tudi na njihovih nastopih.
„Potrudimo se ne glede na to, ali zapojemo na rojstnem dnevu, poroki, koncertu, reviji ali neformalnem druženju. Če ga fušamo, nam zborovodja to tudi da vedeti. Pa tudi sami radi dobro pojemo, saj pri pe-
tju uživamo. Udeležujemo se tudi revij in nekajkrat smo se udeležili tudi regijskih. Ne doživljamo jih kot tekmovanje, ampak se želimo iz strokovne ocene spremljevalcev prireditve naučiti kaj novega oziroma popraviti morebitne šibke točke, ki smo jih sami spregledali," je povedal Mitja Novak, ki društvu predseduje zadnjih 10 let. Oktet je namreč najprej deloval pod okriljem kulturnega društva, leta 1997 pa so ustanovili svoje pevsko društvo, v katerem je Miklavški oktet edina sekcija. Člani društva so družine pevcev in še nekaj podpornih članov.
Viki Ivanuša
Ptuj • Letni koncert MePZ DU Ivan Rudolf Breg - Ptuj
Najboljši že tretjič zapored
V Domu krajanov na Bregu je MePZ DU Ivan Rudolf Breg - Ptuj pod vodstvom zborovodje Danila Jeze v petek, 4. maja, odpel svoj letni koncert. Tokrat so se mu na odru pridružili člani moške pevske skupine Destrniški oktet KD Destrnik, katerega umetniška vodja je Marija Štoeger, sicer tudi pevka zbora gostitelja.
V letošnjem letu breški pevci praznujejo deveto obletnico uspešnega delovanja. Zbor 22 pevk in pevcev deluje pod okriljem DU Ivan Rudolf Breg
-	Ptuj, katerega prostore tudi uporablja za vaje, ki potekajo enkrat tedensko. Predsednica zbora je že od ustanovitve Silva Kajtezovič, ki je tudi povedala, da se lahko pohvalijo z veliko disciplino in odgovornostjo pevcev, saj na vaje prihajajo bolj ali manj v polni zasedbi. Udeležba je kar 95-odstotna. Letno s s svojim petjem obogatijo 12 do 14 dogodkov, stalno so prisotni na prireditvah v domači ČS Breg
-	Turnišče in na dogodkih, ki jih organizira OI JSKD Ptuj. Ponosni so, da so bili že tri leta zapored na reviji pevskih zborov društev upokojencev Spodnje Podravje izbrani za
najboljši pevski zbor, s čimer so si pripeli tudi udeležbo na državni reviji pevskih zborov DU Slovenije, ki je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani. Njihov nabor pesmi je zelo
raznolik, pojejo v glavnem umetne in ponaredele pesmi, posegajo v renesanso oziroma pojejo pesmi, ki jih drugi
zbori ne pojejo. Na majskem koncertu pa so izrekli tudi
že vabilo na skupni koncert s pevskim zborom Multikulti hor iz Nemčije, ki bo 9. junija v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju.
MG
Ptuj • Pogovor s člani zasedbe Vox Arsana
„Igra ni vedno poštena"
Še enkrat smo Ptujčani dokazali, da iz naših krajev izvirajo izjemno talentirani glasbeniki. Na televizijskem tekmovanju X-faktor so se tokrat pomerili tudi člani zasedbe Vox Arsana. Ker gre za že uveljavljeno skupino, je bil marsikdo nad njihovim sodelovanjem v šovu presenečen. Pravijo, da so se želeli spustiti v nekaj novega in dokazati, da ni pomembna zvrst glasbe, ampak kvaliteta nastopa.
Foto: arhiv Arsane
Zasedba Vox Arsana je dosegla odličen uspeh: med 2000 prijavljenimi kandidati so je uvrstila med najboljših 16.
Zasedba Vox Arsana je energičen preplet vokalnega kvarteta in izvrstnega instrumentalnega sestava. Tokrat so se tekmovanja udeležili le vokalisti, ki so publiki znani predvsem po izvedbah moderne gospel glasbe kot tudi vrhunske pop in izvirne avtorske glasbe, vse skupaj pa začinijo s čutnostjo soula, harmonijami in ritmi džeza ter dinamično barvitostjo večglasnega petja.
Kot kvartet so v oddaji najprej nastopili Mladen Delin, Ana Delin, Tej a Letonja in Samo Kozlevčar, po odhodu slednjega pa je skupina postala trio. A ves čas so si prizadevali najti četrtega člana. Pridružil se jim je Primož Vidovič, ki je v zasedbi Vox Arsana deloval vrsto let. X-faktor pa je njihove poti ponovno združil in še enkrat so se na glasbenem odru preizkusili kot štiričlanska zasedba.
Kvaliteta njihovih nastopov je bila izjemna, mnogi so jih videli kot favorite, a vendar se je žirant Aleš Uranjek odločil, da jih pošlje domov. V nedeljo se je tako njihova pot na omenjenem televizijskem tekmovanju končala. Povprašali smo jih, kakšni so vtisi in občutki, ter kako so zadovoljni s svojo uvrstitvijo.
Zakaj ste se v prvi vrsti odločili za sodelovanje na X-faktorju?
„Zato, ker se nam zdi, da manjka novih obrazov na slovenski glasbeni sceni, in smo želeli prispevati svoj delček. Sploh pa ni kvalitetnih skupin že kar nekaj časa."
Marsikdo je bil presenečen nad vašo odločitvijo, da sodelujete v tem šovu, predvsem zato, ker vas marsikdo ne vidi v pop vodah. Na koncu se je izkazalo, da je tako to zadevo dojela tudi
žirija. Kako to komentirate?
,Ja, res je nekaj umetnikov vprašalo, zakaj nam je bilo to potrebno, pa zakaj se spuščamo v ta šov. Če človek želi kaj spremeniti, se mora sam spustiti v igro, ki pa ni vedno poštena. Najlaže je sedeti na kavču in obrekovati, kako je vse zanič. Postavlja pa se vprašanje, kaj sploh je pop glasba. V Ameriki je to preplet R & B-ja, soula, bluesa, dobrih tekstov in še česa. Zato je ta pop res kvaliteten. Mi izvajamo vse te različne žanre in nam je vedno najpomembnejša kvaliteta in dober nastop. Naša želja je bila, da nekaj kvalitetnega doprine-semo na slovensko glasbeno sceno, ne pa da se prilagodimo in postanemo povprečje, kar so mnogi želeli. Sem vesel, da smo vztrajali pri svojem, čeravno smo zaradi tega morda izpadli, ampak na dolgi rok pa je to naša osebna zmaga."
Vaš uspeh pa je vsekakor več kot zadovoljiv. Kakšni so občutki, vtisi?
„Zadovoljni smo z nastopom, čeprav naših največjih adutov nismo imeli možnosti pokazati. Zaradi tega mi je morda malo žal, da smo prehitro zaključili."
Kaj je bil vaš namen in ali ste ga dosegli?
„Naš namen je bil, kot sem že omenil, pokazati nekaj novega, svežega, kvalitetnega in seveda prodreti v širšo javnost. To smo v glavnem dosegli. Bi pa bilo veliko lažje, če bi prišli v žive oddaje, ker smo navajeni večjih odrov, pa kot skupina smo že izkušeni."
Po kvaliteti ste bili med najboljšimi izvajalci. Kaj, menite, vas je oviralo na poti do zmage?
„V resnici ni bilo resne konkurence, kar me preseneča.
Mislili smo, da se bo prijavilo veliko več skupin, pa jih očitno ni. Na začetku se nam je zgodilo, da smo ostali brez člana, kar nas je precej oviralo ves čas, da nismo mogli pokazati najboljšega, kar zmoremo. Morda so malo kriva tudi leta, ker so namreč naprej šli samo zelo mladi. Oddaja je želela nekoga zgraditi čisto od začetka, mi pa smo že kar oblikovani. To je morda bil naš minus."
Zakaj, menite, da se Aleš ni odločil za vas?
„Mislim, da je preveč spremljal odzive na Facebooku in strani X-faktorja, kjer pa se večinoma odziva mladina. V tej kategoriji mi nismo bili najbolj gledani. Ampak gledalci, ki spremljajo oddajo, pa so v povprečju stari med 25 in 65 let, zato mislim, da se je z odločitvijo malo prenaglil. Pa morda tudi zato, ker bodo vse te mlade ljudi mnogo laže oblikovali po svoje, saj še nimajo izoblikovanega svojega stila. Mi pa imamo prehojeno že precejšnjo glasbeno pot, na kar smo ponosni."
Kakšna izkušnja je bila to za vas?
„Za nas je ta šov velika in dragocena izkušnja. Od 2000 kandidatov smo prišli med 17 najboljših. Realno bi vsi ti lahko zmagali. Vsi, ki smo prestali X-kamp, smo morali skozi nadčloveške napore, izredno težke psihične in fizične preizkušnje ter zahtevne pevske naloge. Finalni izbor je bil bolj osebna kaprica vsakega žiranta. Ni nam žal, da smo se prijavili."
Ali bi se v primeru zmage podali v pop vode?
„V primeru, da bi zmagali, bi skušali ostati zvesti sebi in dobri glasbi."
Se je vaše delovanje z udeležbo na tem tekmovanju kaj spremenilo?
„Naše delovanje se je precej spremenilo. Že prej smo veliko delali, sedaj pa je to bilo 5-me-sečno garanje od jutra do večera vsak dan. Snemanja, nove skladbe, stajling, koreografija, vaje, vaje in vaje ..."
Kot si tudi sam omenil, ste imeli nekaj težav z odhodom enega člana v času oddaj. Zakaj je prišlo do tega in kako ste se ponovno združili s svojim nekdanjim članom?
„Z novim članom smo se pevsko zelo dobro ujeli, ampak je dan pred X-kampom podal pogoje dolgoročnega sodelovanja, ki pa so bili za nas absolutno nesprejemljivi. Zato smo se razšli. Glasba, ki jo izvajamo, je tako zahtevna, da se na X-fak-torju dejansko nobeden ni bil sposoben na hitro priključiti, čeprav je veliko dobrih solistov. Primoža je pot za nekaj časa zanesla v tujino, pa potem spet k nam nazaj. Mi smo dobri prijatelji, zato smo v trenutku, ko je izpadel kot solist, vedeli, da je on edina možnost, da se pokažemo kot uigran kvartet."
Kdaj bomo Ptujčani ponovno lahko prisluhnili kakšnemu vašemu koncertu?
„Naši koncerti bodo kmalu. Najprej 25. junija na Lentu, potem 2. avgusta velik samostojni koncert na festivalu ARTPTUJ, pa spet v jeseni .... Sledite nam lahko na naši spletni strani www.voxarsana.si."
Kakšen razplet dogajanja v oddaji predvidevate in kdo so vaši favoriti?
„Zdaj bo vse skupaj malo drugače. Gledalci so nepredvidljivi. Vsi tekmovalci so dobri. Okusi so različni, tako da nihče ne ve, kaj bo. Meni osebno so všeč Ana Soklič, Ajda in Demetra, od skupin pa IN & OUT."
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Branje na terapiji
Ce ste pomislili, cenjeni bralci pričujoče rubrike, ob tokratnem naslovu, da morebiti z avtorico res nekaj ne more biti povsem v redu in gre morda za napačno vrtenje kolesc ali za neko sorto bralske neuravnovešenosti, če pomišljate v tej smeri, imate miceno, ampak čisto miceno prav. Seveda ne gre za upadanje bralnih sposobnosti ali za dramatičen padec bralne kondicije in bi morala k terapevtu za branje, marveč sem trenutna, hvaležna uporabnica prvovrstnih fizioterapevtskih uslug v Termah Ptuj, ki mi jih je predpisal prav tak fiziater, za kar se prvim in drugemu na tem mestu zahvaljujem. Ni omembe vredno, da sem k drugemu prišla v ambulanto z že nekoliko manj bolečim ramenskim obročem in zatiljem, ker je bilo treba počakati, saj čas tako in tako hitro teče. Na terapijo sem počakala še enkrat in še malo več kot na specialista. A tudi prav, zdaj vsaj lahko izvajam predpisane vaje; s tistim zakrknjenim, bolečim vratom jih tako in tako ne bi mogla. In z malo potrpežljivosti in razumevanja zagotovo velja, da vse pride ob pravem času.
No, tako se je znašlo »branje na terapiji«. In seveda, saj poznate tisti stari pregovor o kovačevi kobili, ki da je vedno bosa. Tako tudi sama nisem pripravila - kaj, niti nagledala si nisem primernih knjig za »posebne bralske razmere«, ki nastopijo v čakalnici ali ob bazenu. Jasno, da branje med samo terapijo ni primerno. Neprimerne so še predebele knjige, ker jih je nerodno tovoriti med brisačami in kopalkami in podobno nujno opremo, neprijetne so tiste knjige »z mehkimi platnicami« (t. i. paperback), ker so običajno tako tesno vezani listi in tako malo je sredinskega roba, da je pogosto branje prav tečno, neprimerna so zahtevna, zapletena branja brez poglavij ... Oh, boste rekli, videti je, da je večina knjig neprimernih. Pomišljate ob tem, da so najprimernejši časopisi in revije? Nikakor! Ce traja terapija 10 dni, je to deset revij oziroma časopisov in to, če vaša bralska kondicija ni na zavidljivi ravni, znese v teh dneh najmanj trideset evrov. (Roko na srce, to je že ena zelo poštena knjiga!) Razen seveda, če se zadovoljite z brezplač-nikom, kjer pa ni kaj dosti branja. Ampak najhuje o revijah šele pride: uspeh terapije je namreč odvisen tudi od pozitivno naravnanih misli. Zdaj pa pomislite, cenjeni bralci, koliko dobrih, pozitivnih, veselih, spodbudnih, zabavnih člankov je najti v našem dnevnem, revijalnem tisku?! Še ob reviji Rože in vrt lahko kakšen karakter razvije srborite misli o tem, da tisto seme pa njemu ni tako vzniklo, kot je videti na straneh revije za ljubitelje vrtov.
No, šalo na stran, vsekakor je branje dnevnopolitičnih in kriminalnih zadev skrajno neprimerno v času terapije. (Pa tudi sicer.) Res je tudi, da je čakalnica fizioterapije v Termah Ptuj tako majhna, da bi lahko samo vsak tretji sedeči razgrnil časopis takega formata, ki ga ravnokar berete. Pa Štajerski tednik ni med največjimi v deželi, nasprotno, njegova velikost sodi med bralcem prijaznejše. In žal je tudi to res, da si na območju Term ne moreš sposoditi kakšne knjige (niti za manjšo izposoj-nino ali odškodnino ne) ali morebiti revije, kar je v razvitejšem svetu navada.
Res pa je tudi, da sem v teh dneh med množico obiskovalcev zasledila pičlo število bralcev med uporabniki Term. In presneto, od teh so bili večinoma tujci. Hja, seveda, ljudje na dopustu, zdravi, spočiti in sproščeni. Mi, na terapiji, pa boleh-ni, zmatrani, po malem sitni, nergajoči .Toda kaj naj poreče osebje fizioterapije, kako je šele njim v tistih prostorih, kjer ni prostora!? Kapo dol, vzkliknem, kot tisti znani nogometaš, kapo dol fizioterapevtkam, maserjem in celotnemu osebju!
In zdaj vam še na hitrico (se opravičujem za »polknjižno Knjigarnico«.) povem o treh knjigah, ki me spremljajo te dni. Prva je bila odlična, super je bila, ker je »na poglavja«, samo je bila predebela in je tretji dan nisem več s sabo vzela. Pa bi jo še, če ne bi bila kanček preveč zapletene in tudi moreča (po terapiji se veselim: James Meck: Izkazana ljubezen ljudstva. Sanje, 2011). Tretji dan sem pretiravala v nasprotni smeri in prebrala izvrstno, fenomenalno, znamenito otroško knjigico v stripu (Astrid Lindgren in Ingrid Wang - Nyman: Pika: Pika poskrbi za vse in drugi stripi, Mladinska knjiga, 2012). No, tretja pa je zadetek v črno, ampak nekoč sem jo že predstavila na tem istem mestu in njen naslov je Zgodovina sveta v šestih kozarcih (Tom Strandge. Prevod Leonora Flis. Študentska založba, 2008). To je branje, ki je odličen odgovor za Branje na terapiji.
Liljana Klemenčič
Kikboks
KBV Ptuj najboljši klub turnirja v Pulju
Stran 12
Strelstvo
Slovenski strelci v kvalifikacijah četrti
Stran 12
Ogu John
Iz ptujske Drave do prve portugalske lige Stran 13
Kolesarstvo
Bedeniku etapa v reprezentančnem dresu Stran 13
Nogomet
Ptuj preko Celja do finala z Ljubljano
Stran 14
Šolski šport
OŠ Ormož področni prvak v rokometu
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Klemen Bingo (Aluminij)
O morebitnem odhodu ne vem nič«
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Bingo
»
Nogometaši Aluminija so letos že drugič zapored osvojili naslov prvaka v 2. SNL. Za razliko od prejšnje sezone, ko so se z Interblockom borili do zadnjega kroga, so letos slavili zelo prepričljivo. Ne glede na to kako se bodo v klubu letos odločili glede (ne)napredova-nja v 1. ligo, je osvojitev 1. mesta velik športni uspeh, ki so ga dosegli nogometaši s strokovnim vodstvom na terenu ter upravo in drugimi ljudmi v ozadju, ki so prav tako sestavni del Aluminija. Klemen Bingo je eden izmed nogometašev, ki je z bogatimi izkušnjami pripomogel k uspehu.
Pri Aluminiju ste že dalj
časa: kako ste zadovoljni z dosežki v zadnjem obdobju?
K. Bingo: »Po dobrih šestih letih sem praktično že domačin in sem zadovoljen z doseženim, saj smo dvakrat postali prvaki druge lige, bili smo pokalni zmagovalci MNZ Ptuj - praktično smo bili vedno pri samem vrhu. Na vse skupaj sem se navadil in moram reči, da je Aluminij urejen klub, pogoji za delo so odlični, vzdušje je odlično, tudi v slačilnici in potem igralec ne čuti potrebe, da bi odšel kam drugam.«
Kako je bilo z motivacijo in kaj je ključ do uspehov?
K. Bingo: »Ja, kakšen nogometaš oziroma športnik bi bil,
V Šenčurju že v petek
V petek čaka nogometaše Aluminija še zadnje gostovanje v letošnjem prvenstvu, in si cer pri ekipi Garmina Šenčurja. Ta trenutno zaseda tretje mesto in še ima možnosti za preboj
na drugo mesto, ki prinaša dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 1. ligo. Pri tem so odvisni tudi od Doba, s tem da morajo najprej premagati Aluminij in nato v gosteh še Šmartno 1928.
Nogometaši Aluminija si želijo tudi na zadnjih dveh srečanjih ostati neporaženi. V za-
dnji tekmi lanskega prvenstva so zmagovito zapuščali Šenčur; to lahko storijo tudi tokrat, čeprav je letošnja ekipa njihovih gostiteljev kakovostnejša. To so najbolje potrdili z uvrstitvijo v polfinale Pokala Hervis, kjer so v polfinalu nesrečno izpadli proti Celju.
če ne bi bil motiviran. Dobro sem sodeloval z vsemi trenerji, ki so delali zelo kvalitetno, tako Bojan Špehonja kot sedaj Bojan Flis. Vse izvira iz dobro organiziranega in načrtnega dela ter izjemnega vzdušja v ekipi, v kateri smo izredno kompaktni. Praktično ni stvari, na katero ne bi bili pripravljeni. Po drugi strani pa je tu še uprava kluba, ki nam je na koncu poravnala vse obveznosti. Bili so sicer manjši zamiki, vendar je bilo na koncu vse v redu. Ključ uspeha je ravno v tem, da smo dobra kombinacija starejših in izkušenih ter da med nami ni zamer. To nas dela velike, saj lahko ob kvalitetnih treningih to prenesemo na igrišče in odgovorimo praktično v trenutku na spremembo igre nasprotnika. Naša igra ima glavo in rep.«
Širijo se govorice o vašem morebitnem odhodu.
K. Bingo: »Sedaj so vse moje misli povezane z Alu-
minijem. Govori se marsikaj, vendar jaz o tem ne vem nič, niti ne razmišljam o odhodu. Mi bomo tudi zadnji dve tekmi odigrali tako kot do sedaj, torej na zmago. Lepo bi bilo igrati v prvi ligi, vendar prvenstva še ni konec. Sicer pa smo nogometaši naredili svoje, ostalo pa je v rokah uprave kluba in njihova bo zadnja beseda. Sicer pa je moje razmišljanje o morebitnem igranju v prvi ligi takšno, da bi lahko bili uspešni tudi tam, mogoče s kakšno okrepitvijo po izboru stroke. Ne bi bili ravno tisti, na katerih bi si klubi popravljali gol razliko. Ob tem, kako delamo pod vodstvom trenerja Bojana Flisa in njegovih pomočnikov, in glede na željo, ki jo prikazujemo na treningih in tekmah, mislim, da ne bi imeli težav. Ne smemo pozabiti, da imamo v klubu štiri reprezentante in da njim motivacije vsekakor ne moremo odrekati.«
Danilo Klajnšek
Plavanje • Sara Isakovič
Samozavestno in odločno proti Londonu
Foto: Črtomir Goznik
Sara Isakovič: »Letos sem spet bolj odločna, tekmovalna, spet imam v sebi ta žar in to me zelo veseli. Sedaj lažje stopim na startni kamen, spet bolj zaupam vase; bomo videli, kaj bo to prineslo.«
Sara Isakovič je najboljša slovenska plavalka zadnjih let in nosilka srebrne olimpijske medalje iz Pekinga 2008 (200 metrov prosto). Na tisti znameniti tekmi jo je le za 15 sto-tink sekunde ugnala Italijanka Federica Pellegrini, za njo je 3. mesto osvojila Kitajka Džijing Pang. »Na poletnih olimpijskih igrah so se mi uresničile sanje,« je Radoveljčanka izjavila takrat.
Znova smo v olimpijskem letu; London 2012 se približuje z veliko hitrostjo, zato se vrhunski slovenski športniki pospešeno pripravljajo na olimpijske preizkušnje. Sara je del svojega treninga odde-lala tudi na bazenih v Termah Ptuj. Že naslednji teden se bo s slovensko plavalno reprezentanco podala na evropsko prvenstvo, ki bo od 20. do 27. maja potekalo v Debrecenu na Madžarskem.
Sara Isakovič
datum rojstva: 9. 6. 1988 prebivališče: Bled višina: 172 cm teža: 60 kg
status: študentka univerze Berkeley, ZDA hobiji: kolesarjenje, glasba
Iz kakšnih razlogov ste se odločili za priprave na Ptuju?
S. Isakovič: »Sem hodimo na priprave že vrsto let in vedno nam je bilo zelo všeč. V prvi vrsti izkoriščamo zunanji bazen, tale na Ptuju je sploh zelo dober. Pri nas doma v Radovljici imamo v tem času pokritega, za plavalce pa je zelo
zdravo, če treniramo zunaj. Tukaj so nasploh fantastični pogoji: Primus s svojim wellness centrom nam nudi odlične pogoje za relaksacijo, hrana je odlična ...«
V kateri fazi priprav ste trenutno?
S. Isakovič: »Smo še vedno v fazi težkega treninga, treniramo zelo na trdo. Tako bo ostalo
vse do olimpijskih iger, čeprav naslednji teden odhajamo na evropsko prvenstvo. Vsak dan moram izkoristiti za čim boljši trening, saj je zame olimpijada najvažnejše letošnje tekmovanje. Prav zato je vse podrejeno temu cilju. Lepe dneve izkoristimo za sprinterske treninge, deževne bolj za nabiranje vzdržljivosti - plavamo, da nas ne
zebe.«
Torej je EP le vmesna postaja na poti do Londona?
S. Isakovič: »Na EP bo zelo močna tekma, kar je seveda super, sama pa jo vidim predvsem kot dober trening. Istočasno bomo lahko videli, kako so pripravljene konkurentke in kje sem sama rezultatsko v tem obdobju.«
Olimpijske sezone si se lotila z novim zagonom, z boljšimi dosežki, vse skupaj je na precej višjem nivoju kot v zadnjih treh letih.
S. Isakovič: »To se zdi tudi meni. V tem času sem bila v nekakšni krizi, še sama ne vem natančno, kaj se je dogajalo, čeprav je bila volja vedno prisotna. Letos sem spet bolj odločna, tekmovalna, spet imam v sebi ta žar in to me zelo veseli. Sedaj lažje stopim na startni kamen, spet bolj zaupam vase; bomo videli, kaj bo to prineslo.«
V tem času si bila zelo zaposlena tudi s študijem na univerzi Berkeley v San Franciscu v ZDA.
S. Isakovič: »Prav zaradi tega, ker sem študij postavila na prvo mesto, so moji rezultati v bazenu nekoliko nihali. Študij še vedno visoko kotira, do olimpijade je pač 'zamrznjen'. Sicer sem presrečna in hvaležna za ponudbo iz Amerike, tako da lahko obenem nadaljujem s plavanjem in študijem. Študij je zame zelo pomemben, ker plavala pač ne bom vse ži-
vljenje. Tako sem spoznala tudi druge možnosti in v teh vodah se vidim v prihodnje.«
Kaj je najlepši del študija v ZDA?
S. Isakovič: »Študij psihologije je izjemno naporen, vendar so na srečo sama predavanja zelo zanimiva, profesorji pa zelo dostopni. Veseli del je tudi skupno študiranje s prijateljicami. Najbolj me zanima ne-vropsihologija, zato bom študij na tej smeri nadaljevala tudi na podiplomskem nivoju.«
Kdaj si spoznala, da je ta smer prava zate in koliko so k temu pripomogli profesorji?
S. Isakovič: »Psihologija me je vedno privlačila, vendar ob prihodu v ZDA še nisem natančno vedela za smer. Tako bom tudi sedaj diplomirala iz psihologije, moje področje specializacije pa bo nevropsi-hologija. Vsi profesorji na tej smeri so znali študente zelo motivirati, snov so prikazali v privlačni luči, veliko smo sodelovali v laboratorijih, kjer proučujejo možganska valovanja ... Vse skupaj je privedlo do te odločitve.«
Tvoj zaščitni znak še vedno ostaja nasmeh.
S. Isakovič: »Dobra volja in pozitiven pristop morata biti prisotna pri vseh stvareh, saj je potem vse lažje. Po naravi sem zelo vesel človek in sem hvaležna za vse, kar imam v življenju.«
Jože Mohorič
Kikboks • Turnir Alpe Adria v Pulju
KBV Ptuj najboljši klub turnirja
Rokomet • 1. A SRL (m)
Neobremenjeni na Obalo
Ekipa ptujskih in ormoških kikbokserjev se je v soboto, 5. maja, udeležila mednarodnega turnirja Alpe Adria v Pulju na Hrvaškem. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 250 tekmovalcev iz 23 klubov iz Bosne, Hrvaške in Slovenije. S Ptuja je na tekmovanju nastopalo 12 tekmovalcev, iz Ormoža pa pet. Oboji so se odlično odrezali, saj so Ptujčani osvojili 8 prvih, 1 drugo in 9 tretjih mest, Or-možani pa 5 prvih, 2 drugi in 1 tretje mesto. Po tekmovanju je bila ekipa Ptuja proglašena za najboljšo ekipo v disciplini semi kontakt in je prejela poseben pokal.
Rezultati, KBV Ptuj (vsi v disciplini semi kontakt):
- mlajši kadeti: 1. mesti sta osvojila Timi Sitar (-32 kg) in Patrik Šulek (-47 kg); 2. mesto je osvojil Nejc Popošek (+47 kg); 3. mesta so osvojili Žiga Korenjak (-28 kg in
Pretekli konec tedna je v hotelu Wellness Park Thermana Laško potekalo mednarodno mladinsko strelsko tekmovanje Evropske lige mladih - European Youth League Laško 2012, na katerem so nastopali mladi in perspektivni evropski strelci, stari od 14 do 18 let. Organizator tekmovanja, Strelska zveza Slovenije, je v partnerstvu z Evropsko strelsko konfederacijo gostila mladinske reprezentance iz sedmih držav (Avstrije, Češke, Italije, Francije, Madžarske, Švice in Slovenije), ki so se na kvalifikacijski turnir uvrstile iz januarskih eliminacij v streljanju z zračno pištolo in puško. Sloveniji je preboj na kvalifikacije uspel le s pištolsko ekipo, rezultati strelcev s puško so bili prenizki za napredovanje. Kvalifikacijsko tekmovanje zahodne skupine, kamor spada tudi Slovenija, je eno izmed treh kvalifikacijskih tekmovanj (druga turnirja sta potekala v Osijeku in Gotebor-gu). Na finalni turnir se uvrstita prvouvrščeni moštvi ter najboljša tretja in tudi četrta ekipa, če so domači strelci že kvalificirani.
Začeli z zmago, sledili trije porazi ...
Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela. Po 5 reprezentanc se je med seboj po sistemu dvobojev izpostavljenih članov v ekipi, pomerilo z zračno puško in pištolo, Italijani, Čehi in Švicarji pa so imeli svoje tekmovalce v obeh skupinah. Slovensko ekipo so sestavljali Anuša Kovačič (Sevnica), Sašo Stojak (Ptuj) in Ivan Druzovič (Juršinci), vodila pa sta jih Zlatko Kostanjevec in Stiven Vočanec. Otvoritveni dvoboj tekmovanja so slovenski strelci dobro prestali, saj so premagali švicarsko izbrano vrsto (lanski finalist EYL) s tesnim rezultatom 13:11. Sašo Stojak je kot prvopostavljeni (najmočnejši član reprezentance) ekipi priboril 5 točk, Anuša Kovačič 2 in Ivan Druzovič kar 6 točk.
-32 kg), Niko Ritlop (-47 kg in +47 kg), Nino Bratušek (-37 kg), Patrik Šulek (-42 kg), Nejc Popošek (-47 kg) in Lara Vuzem Vajda (-32 kg in -37 kg);
- starejši kadeti: 1. mesto je osvojil Gašper Mlakar (-69 kg),v kategoriji -63 kg pa je osvojil 3. mesto; 1. mesto Vito Čurin (+69
V	drugem dvoboju prvega dne se je slovenska ekipa pomerila s favorizirano Italijo, katere trener je sloviti Roberto Di Donna, bivši svetovni rekorder z zračno pištolo in dobitnik zlate in bronaste olimpijske medalje iz Atlante leta 1996. Pričakovano je slovenska ekipa klonila, končni rezultat pa je bil 20:4.
V	drugem dnevu tekmovanja se je Slovenija pomerila z močno ekipo Francije - ta je slavila 21:3. V najbolj napetem dvoboju dveh favoriziranih moštev Italije in Francije je po rednem delu bil rezultat izenačen na 12:12, zmagovalca pa je določilo šele razstrelje-vanje na 1 dodaten strel, tam pa so nekoliko presenetljivo slavili Francozi z 2:1 in s tem odločili skupnega zmagovalca v pištolski skupini. V drugem dvoboju drugega dne so se slovenski strelci pomerili s češkimi vrstniki in doživeli še tretji poraz, tokrat z rezultatom 15:9. Tri točke je ekipi priborila Anuša Kovačič, nobene dru-gopostavljeni Ivan Druzovič in šest točk Sašo Stojak.
kg), v kategoriji -69 kg pa 3. mesto;
- člani: dve 1. mesti je osvojil Tadej Valenko (-63 kg in -69 kg), 1. mesto Luka Vindiš (-84 kg); 1. mesto Adriana Korez (-60 kg).
Vsi tekmovalci so nastopali v dveh kategorijah. Rezultati so posebej razveseljivi, saj so morali tekmovalci zmagati
Končni seštevek v disciplini zračne pištole je tako napredovanje v finale, ki bo v začetku oktobra v Wroclawu, prinesel zmagovalcem iz Francije (4 zmage) ter drugouvrščeni ekipi Italije (3 zmage). Tretje mesto je osvojila Češka (2 zmagi), pred četrtouvrščeno Slovenijo (1 zmaga) in Švico brez zmage. S puško pa je slavila Italija, pred Avstrijo, Madžarsko, Švico in Češko.
Slovenci zaostajali za svojimi povprečji
Rezultati dveh slovenskih strelcev so bili sicer bistveno nižji, kot smo jih vajeni na drugih tekmovanjih, kar se je pokazalo predvsem pri državni prvakinji Anuši Kovačič. Z negativnim rezultatskim odklonom od 0 do 10 krogov od svojega dosežka na nedavnem DP v Portorožu, je na kvalifikacijah nastopal tudi Ptujčan Sašo Stojak. Najbolj stabilno, vendar s povprečno najnižjimi
kar nekaj borb, da so prišli do medalje. Na tekmovanju je sodil tudi slovenski mednarodni sodnik Edvard Štegar s Ptuja. Ekipo Ptuja sta na tekmovanju vodila trenerja Vladimir Sitar in Sabina Kolednik.
UR
Rezultati, KBV Ormož:
-	mlajši kadeti: 5. mesto Lan Kokol (-37 kg, semi kontakt);
-	starejši kadeti: dvakrat 1. mesto Dejan Kociper (-42 kg, semi in light kontakt); 2. mesto Matjaž Pleh (-47 kg, semi kontakt), 1. mesto Matjaž Pleh (-47 kg, light kontakt); dvakrat 1. mesto Žan Tomažič (-57 kg, semi in light kontakt);
-	mladinke: 3. mesto Nuša Štefančič (-55 kg, semi kontakt), 2. mesto Nuša Stefančič (-55 kg, light kontakt).
Pet mladih tekmovalcev iz Ormoža je tekmovalo pod vodstvom trenerjev Danila Ko-rotaja in Ernesta Pleha.
rezultati, je nastopal juršinski strelec Ivan Druzovič. Slovenska trenerja Kostanjevec in Vo-čanec s takšnimi dosežki svojih tekmovalcev seveda nista bila zadovoljna, večji napredek pa sama vidita predvsem v večji sistematičnosti reprezentančnega delovanja ciljne skupine. Vendar z optimizmom zreta naprej, saj bosta že drugo leto poskusila popraviti vtis na kvalifikacijah v francoskem Stras-bourgu in se kvalificirati na finalni turnir, ki se bo v začetku oktobra prvič v petih letih, odkar poteka to zanimivo, dinamično in atraktivno tekmovanje, odvijal v Sloveniji (znova v veliki kongresni dvorani hotelskega kompleksa Wellness Park Thermana Laško). Organizator tekmovanja se po uspešni izvedbi tekmovanja, nad katero so bile reprezentance navdušene, še posebej zahvaljuje vsem partnerjem tekmovanja; to je Občina Laško, Občina Radeče in Hotel Thermana Laško, brez katerih SZS zagotovo ne bi uspelo narediti tako pozitivnega vtisa na sodelujoče.
Simeon Gonc
Ormoški rokometaši so si po zmagi s Šmartnim s 34:25 zagotovili obstanek v elitni ligi in si zagotovili prvoligaško vstopnico za sezono 2012/13. Zdaj se v taboru Jeruzalema lažje diha in se v miru ter sproščenem vzdušju pripravlja na zadnje tri tekme. Četo trenerja Saše Prapotnika zdaj čakata gostovanji v Izoli in Ribnici ter nato še zadnja domača tekma proti novomeški Krki.
V soboto, 12. maja, ob 19. uri vinarje čaka gostovanje pri presenečenju prvenstva Izoli. Na Obalo Ormožani odhajajo neobremenjeni, kar pa ne pomeni, da so brez želje po zmagi. Na zadnjih treh tekmah v gosteh so zabeležili tri poraze, zadnjo gostujočo zmago so dosegli 25. februarja v Šmartnem (31:43). Tekma v Izoli odloča o končnem 9. mestu v ligi, saj je prednost Primorcev pred Prleki v eni sami točki. Izoljani blestijo letos v športni dvorani Kraška, kjer so slast zmage letos okusili le Celje PL, Gorenje in Krka. Čar tekmam v Izoli dajejo navijači Ribari, ki zmeraj pripravijo izjemno vzdušje in tudi tokrat bo verjetno tako.
Tenis • Turnir 8-11
Pretekli konec tedna so mladi igralci TK Terme Ptuj (od 8 do 11 let) nastopali na turnirju v Celju in dosegli lepe rezultate. V konkurenci mini tenis (U-8) so Nina Pliberšek (1.), Nina Strašek (2.) in Eva Magdalene (3.-4.) osvojile kar prva tri mesta, v konkurenci midi tenis (U-9) pa je bila Taja Lončarič 3.-4., Nina Pliberšek pa 5.-8. Med dečki je v kategoriji U-11 Aleksander Gaiser izgubil v 1. krogu.
Namizni tenis •
Mladinsko DP v Izoli
V soboto in nedeljo, 5. in 6. 5., je v Izoli potekalo državno mladinsko (U-18) prvenstvo med posameznicami in dvojicami. Na turnirju so nastopili tudi člani NTK Ptuj.
Pri dekletih (41 nastopajočih) se je kadetinja Anja Bezjak iz skupine prebila na glavni turnir, med 22 najboljših, kjer pa jo je s tesnim rezultatom 2:3 v 1. krogu izločila Gaja Paradiž (Muta).
Pri fantih (62 nastopajočih) so bili Ptujčani številčno precej močnejši, saj jih je nastopilo kar šest. Mlajši trije, Jernej Toplak Masten, Sašo Malovič in Marsel Šegula (vsi še mlajši kadeti), so predvsem nabirali izkušnje, medtem ko so se starejši trije, Darko Hergan, Žan Napast (oba mladinca) in Aljaž Bojnec (kadet), iz kvalifikacijskih skupin prebili med 32 najboljših na glavni turnir. Vsi trije so proti kvalitetnim tekmecem izgubili v 1. krogu, še najbližje preboju v 2. krog je
Na zadnjem gostovanju v Izoli so Jeruzalemčki gladko klonili z izidom 30:26. Tudi tokrat bo rahla prednost na strani domačinov, saj bo ekipa Jeruzalema nastopila v okrnjeni zasedbi. Pod vprašajem je nastop poškodovanih igralcev Boštjana Belca, Mateja Hebarja in Gašperja Hrastnika. Tudi tokrat se ekipa Jeruzalema želi predstaviti s čvrsto obrambo in hitro igro v napadu. Minute za igro bodo zagotovo dobili vsi igralci, nekateri celo več kot ponavadi. Verjeti je, da jih bodo tudi izkoristili in pomagali ekipi do zmage na Obali.
Po tekmi z Izolo se v ormoškem klubu obetajo pogovori z igralci za prihodnjo sezono. Uprava pred zagotovitvijo obstanka v ligi ni želela delati računa brez krčmarja. Zaenkrat še ni znan igralski mozaik za sezono 2012/13. Želje so eno, realnost pa drugo. V klubu si le želijo, da bodo sestavili konkurenčno zasedbo v prihodnosti. Z istimi težavami (finance) in željami se praktično ubadajo vsi klubi po Sloveniji.
Uroš Krstič
bil Darko Hergan, ki je 2:3 izgubil z Aljažem Šmajcljem (Krka). Med dvojicami (31 parov) sta se Hergan in Napast prebila med 16 najboljših, kjer pa sta ju ustavila 1. nosilca in kasnejša državna prvaka Patrik Su-kič in Ludvik Peršolja (Kema/ISA). Isti rezultat je Anja Bezjak med mladinkami dosegla v paru z Ano Ačko (Finea MB), med mešanimi dvojicami (41 nastopajočih) pa še z Darkom Herganom.
Pikado
V Ljutomeru so pripravili sedmi rang turnir v pikadu. Med posamezniki v ligi A je slavil Mitja Habjan iz Velenja, drugi je bil Jože Vavtar s Ptuja, tretji pa Leon Mertuk iz ekipe Top Gun Grlava. Med posamezniki v moški ligi B je slavil Stane Fran-cekovič iz Brežic pred Gorazdom Robarjem iz Maribora in Mišelom Gašperutom s Ptuja.
Med ženskami je bila najboljša Nika Progar iz Poljčan, drugo mesto je zasedla Viktorija Klaneček s Ptuja, tretje pa Branka Špec iz Poljčan. V moških dvojicah sta bila najboljša Mišel Gašperut in Bruno Furlan, pri ženskah pa Nataša Krajnc in Blan-ka Guštin.
Šah
Na 5. odprtem kadetskem turnirju v Varaždinu sta izjemen uspeh dosegla ljutomerska šahista brata Luka in Jernej Skuhala. Med 86 udeleženci je Luka s 6,5 točke iz sedmih partij osvojil 1. mesto, Jernej pa je bil s 5,5 točke tretji.
JM, NŠ
Strelstvo • Evropska liga mladih - EYL Laško 2012
Slovenski strelci v kvalifikacijah četrti
Foto: Simeon Gönc
Slovenska mladinska reprezentanca na kvalifikacijah EYL Laško 2012; v postavi z leve strani, reprezentančni trener Zlatko Kostanjevec, tekmovalci Sašo Stojak, Ivan Druzovič, drugi reprezentančni trener Stiven Vočanec in strelka Anuša Kovačič, ki je dinamično tekmovanje v Laškem zaključila na 4. mestu.
Športne novičke
Nogomet m Ogu John Ogochukwu (Uniao Leiria)
Iz ptujske Drave do prve portugalske lige
Športni napovednik
Mini rokomet • Zaključni turnir 2012
V	soboto, 12. 5., bo v dvorani Ljudski vrt na Ptuju na sporedu zaključni turnir letošnje lige mini rokometa za dečke v področni skupini Ptuj. V njej nastopa osem ekip (OŠ Majšperk I in II, OŠ Markovci I in II, OŠ Ljudski vrt, OŠ Olge Meglič, OŠ Destrnik in OŠ Mladika), ki so doslej odigrale tri turnirje: prvega na Ptuju (10. 12. 2011), drugega v Majšperku (29. 1.) in tretjega v Markovcih (17. 3.). Po treh turnirjih so v vodstvu mladi rokometaši OŠ Olge Meglič, sledijo jim ekipe OŠ Ljudski vrt, OŠ Markovci I, OŠ Majšperk I, OŠ Mladika, OŠ Destrnik, OŠ Majšperk II in OŠ Markovci II.
Rokometni klub Drava bo tekmovanje izvedel na dveh igriščih med 9. in 12. uro, vsaka tekma bo trajala 12 minut.
Rokomet • Ormožani po čudež na Ig
Mlajše ormoške selekcije se v zadnjih letih po tekočem traku uvrščajo na zaključne turnirje. Eden takšnih bo na sporedu v soboto, 12. maja, in sicer v konkurenci mlajših dečkov A, letnikov 1999.
Letos se je ormoška ekipa (lanskoletni podprvaki) presenetljivo, vendar zasluženo uvrstila na sklepni del tekmovanja, saj je nastopala brez poškodovanih Jurčka Korpiča Lesjaka in Žaka Ciglarja, ki v Sloveniji pri letniku 1999 izstopata po višini. Ekipo krasi izjemna tehnika in agresivna igra v obrambi, največ težav pa ji povzroča fizika, saj so jeruzalemčki fizično slabši praktično od vseh tekmecev tako v predtekmovanju, polfinalu kot v velikem finalu. Ekipa ima še eno neverjetno posebnost, in sicer to, da je v njej kar 5 levičarjev! Tako se velikokrat zgodi, da na levem zunanjem krilu igra levičar. Poleg Ormožanov in gostiteljev Mokerc Iga bosta nastopili še ekipi Trima iz Trebnjega ter Celja Pivovarne Laško.
Želje varovancev trenerja Iztoka Luskoviča tokrat niso visoke, saj bi bila vsaka uvrstitev višje od 4. mesta velik uspeh. Tudi tokrat bo ekipa nastopila v okrnjeni zasedbi, vendar z vero v čudež, zato tudi naslov sestavka Ormožani po čudež na Ig.
Razpored tekem:
sobota, 12. 5., dvorana na Igu:
Jeruzalem - Trimo (ob 11.15),
Jeruzalem - Celje PL (ob 12.15),
Jeruzalem - Mokerc Ig (ob 16.00).
Mali nogomet • 12. Sandijev memorial
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 12. tradicionalni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v soboto, 2. 6., na asfaltnem igrišču pri OŠ Vitomarci. Igra se po pravilih FIFA 4 + 1.
Ob 11. uri se bodo najprej pomerili igralci v kategoriji U-18, ob 14. uri veterani, ob 19.00 pa bo še prijateljska tekma ženskih ekip. Sandijev memorial za prehodni pokal (nagradni sklad je zagotovljen in bo znašal 1900 evrov) se bo pričel ob 20.30. Prijave ekip sprejemajo do žreba pred pričetkom turnirja (75 evrov za ekipo; za ekipe udeleženke zadnjih dveh članskih turnirjev je prijavnina 50 evrov).
V	okviru spremljevalnega programa bo v petek, 1. 6., s pričetkom ob 19. uri potekal turnir med zaselki občine Sveti Andraž ter zabava z ansamblom Trubadurji in DJ-jem.
JM, KU
Bovling m Podjetniška liga
Foto: Črtomir Goznik
Ogu John je včasih navduševal v dresu Laboda Drave, sedaj se dokazuje na portugalskih zelenicah (v soboto je bil na kanalu Sportklub prenos srečanja Benfica - Uniao Leiria - 1:0, na katerem je bil Ogu John med najboljšimi posamezniki).
Negotovo v boju za 1. in 3. mesto
Predzadnji krog v letošnji spomladanski ligi še vedno ni dal odgovora na vprašanje, kdo bo zmagovalec lige, ampak je prav nasprotno situacijo na vrhu in pod njim je le še bolj zapletel. V derbiju kroga sta se merili vodilni ekipi VGP Drava in Saška bar, slednji pa so se z zmago 6:2 točkovno povsem izenačili s tekmecem. Zelo izenačeno je tudi v boju za 3. mesto, v katerem se je Tames povsem približal ekipi MP Ptuj. V zadnjem krogu se bodo vodilne štiri ekipe pomerile med seboj, kar je obet za enega najbolj dramatičnih zaključkov podjetniških lig doslej. Iz ozadja bosta poskušali pobrati drobtinice ekipi Radio-Tednika Ptuj in DaMoSS-a (ta je v četrtek, 10. 5., igrala še zaostalo tekmo z Elektrom Maribor).
Najboljši ekipni rezultat kroga je tokrat dosegla udarna ekipa Saška bara (2772), sledi pa Radio-Tednik Ptuj, pri katerem je znova blestel Črtomir Goznik (878), ki je najboljši posameznik kroga.
Rezultati 8. kroga: Elektro Maribor - Mestna občina Ptuj 1:7, Tames - Boxmark Team 8:0, Saška bar - VGP Drava 6:2, Talum - Ra-dio-Tednik Ptuj 2:6, DaMoSS - MP Ptuj, d. o. o. 4:4.
1.	VGP DRAVA 8 2716 47 174,7
2.	SAŠKA BAR 8 2772 47 161,8
3.	MP PTUJ, D. O. O. 8 2487 40 160,5
4.	TAMES	8 2462 39 164,9
5.	RADIO-TEDNIK 8 2752 36 170,0
Najboljši posamezniki 8. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 878, 2. Robi Kurež (Saška bar) in Joža Vau-potič (VGP Drava) oba 759, 4. Filip Meznarič (DaMoSS) 756, 5. Gregor Miložič (Saška bar) 741, 6. Tadej Vreže (MO Ptuj) 717, 7. Branko Kelenc (VGP Drava) 704, 8. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 685, 9. Andrej Trunk (Tames) in Franc Terbuc (Elektro Maribor) oba 677.
6.	DAMOSS 7	2554	29	161,3
7.	TALUM	8	2434	28	149,9
8.	MESTNA OBČ. PTUJ 8	2689	20	149,2
9.	ELEKTRO MARIBOR7	2357	17	145,4
10.	BOXMARK TEAM 8	2067	9	134,5
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 209,1, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 185,5, 3. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 181,1, 4. Jani Kramar (Da-MoSS) 179,5, 5. Gregor Miložič (Saška bar) 179,4, 6. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 174,3, 7. Robert Šegula (Tames) 173,6, 8. Joža Va-upotič (VGP Drava) 172,5, 9. Filip Meznarič (DaMoSS) 168,8, 10. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 168,4.
Pari zadnjega kroga (ponedeljek, 14. 5.): ob 17.30: M P Ptuj, d. o. o. - Saška bar, Boxmark Team - Talum; ob 20.00: VGP Drava -Tames, Elektro Maribor - Radio-Tednik Ptuj, DaMoSS - Mestna občina Ptuj.
JM
Nigerijec Ogu John Ugo-chukwu, na katerega so poznavalci nogometa postali pozorni že v časih, ko je igral za nogometni klub Drava, je svojo kariero nadaljeval izjemno dobro. Danes igra v portugalskem klubu U. D. Leiria, marsikdo pa je prepričan, da bo v novi sezoni presedlal v kak še vidnejši klub.
Nekdanji član ptujskega NK Drava Ogu John Ugochukwu je s tedanjim prvoligašem pogodbo podpisal 23. septembra 2006. Na Ptuju je igral vse do poletja 2010, njegova statistika pa je zgovorna: v Dravi je zbral 97 nastopov, nasprotnikovo mrežo je zatresel 8-krat, si prislužil 23 rumenih kartonov in 3-krat nogometno zelenico zapustil predčasno. V teh letih je bil eden glavnih krea-torjev ptujske igre. Leta 2010 po „krizi" v ptujskem klubu pa je Nigerijec prestopil iz slovenske prvoligaške druščine k portugalskemu klubu Atletic Club de Portugal , kjer je odigral eno samo tekmo. Po 6 mesecih je bil namreč prodan v Španijo k novopečenemu drugoligašu Almeri. Tudi tam se je odvil podoben scenarij. Le po 4 mesecih nastopanja se je namreč preselil v portugalski klub U. D. Leiria, v katerem nastopa še danes. Klub je dobil ime po mestu Leira, ki je locirano v centralnem delu portugalske in je od Lisbone oddaljeno 135 km. Mestni stadion dr. Magalhaes Pessoa sprejme 25.000 obiskovalcev in je bil zgrajen za evropsko prvenstvo v nogometu leta 2004. A Ogu Johnu Ugoc-hukwu nogometni poznavalci ne napovedujejo dolgega obstanka tam. Marsikdo je namreč prepričan, da bo zahvaljujoč svoji igri že v novo sezono stopil s še kakšnim vidnejšim klubom. Povprašali smo ga, kako sam vidi dogajanje, odkar je zapustil Slovenijo, ter kakšna je razlika med portugalsko in slovensko prvo ligo.
Kateri je bil tvoj prvi klub in kdaj si se začel s športom ukvarjati profesionalno?
»Prvi klub, za katerega sem igral, je bil AKWA STARLET
Manuel Bedenik (Perutnina Ptuj) je bil član reprezentance Slovenije mlajših mladincev na mednarodni kolesarski dirki na Češkem, imenovani Grand Prix Matoušek Jevičko, ki je potekala od 4. do 6. maja. Na ugledni dirki s štirimi etapami je nastopilo 110 kolesarjev iz celotne Evrope. Član ptujskega kluba Bedenik je dobro formo pokazal že na težki 1. etapi, na kateri je zasedel zelo dobro 9. mesto. Odlično se mu je posrečil beg v 2. etapi, v kateri je več kot pol etape samostojno bežal in na koncu prišel v cilj kot zmagovalec. To je na tako ugledni dirki zelo odmeven rezultat, ki se ga je razveselila cela reprezentanca. V kraljevski 3. etapi je plačal davek samostojnega bega iz 2. etape, ko na zadnji klanec ni uspel slediti najboljšim in je zgubil nekaj časa ter padel na 22. mesto v skupnem seštevku. Na zadnji 4. etapi
FC, to je tudi moj domači klub v Lagosu v Nigeriji. Za ta klub sem odigral prvo tekmo, ko sem imel 5 let. Prvi klub, za katerega sem podpisal pogodbo in odigral profesionalno tekmo, pa je bil NK Drava Ptuj. Za profesionalno nogometno pot sem se odločil že veliko prej, in sicer s prvim stikom nogometnega čevlja z žogo ...«
Kateri izmed trenerjev ti je ostal najbolj v spominu in s katerim bi si še želel sodelovanja?
»Menim, da je vsak trener, s katerim sem delal, pustil svoj pečat, pa naj si bo to na takšen ali drugačen način, vsak mi je pomagal po svoje. Ponovno pa bi želel sodelovati z bosanskim strategom Adnanom Zil-džovicem. On je gotovo naredil največji vtis na mene.«
Mourinho „The Special One" je vodil vaš trenutni klub v sezoni 2001/2002, zatem Porto, londonski Chelsea, Inter Milan in sedaj madridski Real. V vsakem klubu je nanizal veliko uspehov, zato me zanima, ali je po tvojem mnenju boljši strateg Jose Mourinho ali nič kaj manj uspešen Josep Guardiola?
»Oba sta vrhunska trenerja,
saj vodita dva izmed največjih in najbolj uspešnih klubov na svetu, tako da tu ne bi favoriziral. Mislim, da sami uspehi v letošnji sezoni dokazujejo, za kako „velika" trenerja gre tako v prvenstvu kot v Ligi prvakov.«
Kako pa se počutiš na Portugalskem? Najbrž so bile tri selitve v enem letu psihično naporne.
»Tukaj se počutim odlično. Presenečen sem nad profesionalnostjo kluba in navijačev ter odnosa do samih igralcev kluba. Ni bilo preveč naporno; kot profesionalni športnik ne smem dovoliti, da bi me to vrglo iz tira. Menim, da vse, kar je pomembno, je to, da odigram dobro in zadovoljim trenerja na klopi pa najsi bo to Almeria, Leiria ali katerikoli drugi klub.«
Postal si eden ključnih igralcev kluba. Ali se je bilo težko prebiti v prvo enajsterico?
»Pri nogometu je tako kot pri večini športov - želja je tisto, kar te žene naprej, zraven tega pa je vloženega veliko trdega dela. Kombinacija obojega me je pripeljala do točke, na kateri sem sedaj, ampak želim si zmeraj napredovati in
zaradi tega me čaka še veliko dela.«
Ali je velika razlika med 1. slovensko in 1. portugalsko ligo?
»Razlika je v intenzivnosti. Ritem igre je veliko hitrejši kot v prvi slovenski ligi, velika razlika je tudi v prepoznavnosti, kar je nekako „normalno", saj klubi tukaj štejejo veliko več navijačev kot klubi v Sloveniji. Tukaj je veliko več nogometnih navdušencev.«
Za klub nastopa tudi slovenski reprezentančni vratar Škofjeločan Jan Oblak. Kakšni so vajini odnosi?
»Z Janom se razumeva odlično, sva zelo dobra prijatelja tudi izven igrišča.«
Slovenskega jezika si se med igranjem na Ptuju naučil precej dobro. Se sporazumevata v slovenščini?
»Komunicirava v „slohrvan-gleščini" (smeh). Malo slovensko, nekaj hrvaških besed v kombinaciji z angleščino, takšno je naše sporazumevanje. Za klub nastopa tudi Srb Miloš Obradovič, s katerim sem tudi v zelo dobrih odnosih. Res sem zelo vesel, da sta on in Jan moja soigralca.«
Kakšne so letošnje ambicije za klub, ki trenutno zaseda zadnje mesto na prvenstveni lestvici? Kakšne so tvoje ambicije v prihodnje?
»To sezono si želim vzdigniti nivo igre še višje, trdo delati in se nenehno izboljševati. Klub je trenutno v nezavidljivi poziciji na lestvici, tako da nam je v letošnji sezoni primarna naloga ostati v družbi prvoligašev.«
Kakšne so želje za vnaprej?
»Zaenkrat se posvečam le temu, kar trenutno počnem. Želim pa si, da bi v prihodnosti prišel moj čas in bi bil vpoklican v nigerijsko reprezentanco, saj menim, da je zastopanje barv domovine največja želja vsakega športnika. Nastopati za reprezentanco je nekakšen privilegij in mislim, da bi z velikim veseljem dal vse, kar zmorem, da bi branil barve Nigerije, saj so to moje sanje že od otroštva.«
Dženana Kmetec
si je pridobil veliko izkušenj, z zelo odmevno etapno zmago pa veliko pozitivne samozavesti.
Mitja Serdinšek ponovno uspešen
V nedeljo, 6. 5., je na Dolenjskem potekala VN občine Draga-tuš. Barve mlajših mladincev Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so zastopali Mitja Serdinšek, Alen Plajnšek, Mitja Mohorko, Nejc Rogina in Aleš Korpar. Ponovno je zablestel Serdinšek, ki je na koncu osvojil odlično 2. mesto Z 9. mestom se je med deseterico uvrstil tudi Plajnšek. V zadnjih 14 dneh so to že četrte stopničke za mlade Ptujčane, kar potrjuje vzpon forme pred naslednjimi dirkami. Naslednja dirka bo 12. 5. na Bledu.
tp
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Manuelu Bedeniku etapa v reprezentančnem dresu
je kolesarje čakal 16-kilometrski ljal solidno, saj je bil 13. Na koncu kronometer, ki ga je Bedenik odpe- je osvojil dobro 18. mesto. Na dirki
Foto: Marjan Kelner
Manuel Bedenek (z zeleno majico vodilnega po točkah) na Dirki Miru na Češkem (svetovni pokal) v družbi reprezentantov.
Nogomet • Pokal regij
Ptuj preko Celja do finala z Ljubljano
MNZ Ptuj - MNZ Celje 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Antolič (53.)
MNZ PTUJ: J. Stegne, Korošec (od 78. Belšak), Nežmah (od 36. Blaž Lah), Janžekovič, Branko Lah, Ficko, Ljubec, A. Stegne (od 60. Mlinarič) Toplak, Antolič, Štiberc. Trener: Gorazd Šket.
MNZ CELJE: Urh, Senica, Pižir, Mraz, Čuček, Drofenik, A. Neskič, Muratovič (od 78. Jančič), Vrani-čar, Čater, Hodžič (od 55. Špoljar). Trener: Ibrahim Neskič.
V 3. krogu oziroma polfi-nalu tekmovanja amaterskih reprezentanc MNZ, imenovanem Region's cup, je ekipa MNZ Ptuj v torek na Ptuju gostila ekipo MNZ Celje. Ptujski nogometaši so bili v povpreč-
Foto: Črtomir Goznik
Maloštevilne gledalce na tribuni je nekaj minut pred koncem srečanja zmotil verbalni obračun domačega trenerja z enim od gledalcev na tribuni - kaj takšnega si trener vsekakor ne bi smel dovoliti. (JM)
Reprezentantje MNZ Ptuj (v belih dresih) so v torek z zadetkom Antoliča ugnali Celjane.
ni igri uspešnejši in so dosegli en zadetek, kar je bilo na koncu dovolj za zmago in uvrstitev v finale. Reprezentanca MNZ Ptuj je dosegla zadetek v 53. minuti. Prosti strel je izvajal Ljubec, ki je žogo nizko podal do Antoliča, ta pa je s kakšnih
Šolski šport • Rokomet
OS Ormož področni prvak
Osnovna šola iz Ormoža je v športni dvorani na Hardeku gostila področno prvenstvo v rokometu za mlajše dečke, rojene leta 1999 in mlajše. Poleg šole gostiteljice so se na področno tekmovanje uvrstile še: OŠ Markovci, OŠ Maj-šperk in OŠ Velika Nedelja. Tekme so trajale 2x12 minut, pravico pa so delili Mladen Grabovac, Jernej Kosi in Iztok Luskovič. Največ roko-
metnega znanja so pokazali mladi Ormožani, ki so najprej v polfina-lu ugnali učence iz Markovcev in nato v velikem finalu še vrstnike iz Velike Nedelje. Zelo zanimiva je bila tekma za 3. mesto, na kateri so si tesno zmago in bronaste kolajne priborili rokometaši iz OŠ Majšperk.
Za področne prvake, OŠ Ormož, so nastopili: Rene Rizman, Žan Firšt Šeruga; Nejc Štrucl, Martin Hebar, Matej Niedorfer, Niko Jova-novič, Luka Voršič, Luka Voljč, Nejc
trinajstih metrov takoj streljal in zadel. Podaja je očitno presenetila goste, ki so pričakovali visoko podajo nad drugo vratnico.
V finalnem obračunu se bodo Ptujčani v dveh tekmah (prva tekma bo v torek na Ptu-
Zidarič, Kristjan Petek, Renato Kozel, Aleks Škorjanec, Teo Šulek, Gašper Hebar, Aljoša Munda, Anže Notersberg, trenerja Uroš Krstič in Saša Prapotnik.
Rezultati:
OŠ Ormož - OŠ Markovci 19:9, OŠ Majšperk - OŠ Velika Nedelja 11:22;
tekma za 3. mesto: OŠ Markovci - OŠ Majšperk 14:15;
tekma za 1. mesto: OŠ Ormož -OŠ Velika Nedelja 16:13.
ku
Zmagovalna ekipa področnega tekmovanja v rokometu, OŠ Ormož
Rokomet • Mlajše selekcije
Slavje mladih Ptujčank
MLAJŠE DEKLICE B
JERUZALEM ORMOŽ - MERCATOR TENZOR PTUJ 13:16 (5:9)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Puž 11, Bedrač 1, P. Malek 3, Jakomini 1, Topolnik, Šegula, Vidovič, Škrabl, Zidarič, Hliš. Trenerja: A. M. Ciora in L. Sabo.
MLAJŠE DEKLICE A
JERUZALEM ORMOŽ - MERCATOR TENZOR PTUJ 15:21 (9:12)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Žibrat 1, Belca, Živko, T. Širec 1, L. Širec 2, Valenko 6, L. Čagran 7, S. Čagran 5, Drevenšek, Knavs, Bedrač, Puž. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Ladislav Sabo.
Mlajše deklice A in B so minuli konec tedna odigrale zadnji 18. prvenstveni krog. Mlade Ptujčanke so slavile v obeh kategorijah, obenem pa velja poudariti, da so tako Ptujčanke kot Ormožanke pri mlajših deklicah B zasedle mesta na vrhu tabele.
STAREJŠE DEKLICE
ŠEMPETER - VRTOJBA - MERCATOR TENZOR PTUJ 15:23 (6:8)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Lazar, Kozel, Ku-kovec, Borovčak 8(3), Kolednik 7, Zorec, Grabrovec 2, Šrajner 5, Ambrož 1, Lah, Majcen. Trener: Sašo Petek.
V nedeljo, 6. 5., so starejše deklice Mercator Ten-zorja gostovale pri ekipi iz Šempetra in zmagale za 8 zadetkov. V prvem polčasu je bila igra precej nepovezana, v drugem pa precej boljša.
tp
ju) pomerili z reprezentanco MNZ Ljubljane (ta je bila v finalu zahoda uspešnejša od MNZ Kranj). Zmagovalec bo Slovenijo zastopal na turnirju v Ukrajini, kjer bo v skupini skupaj s Španijo in Belgijo.
Danilo Klajnšek
Nogomet
Liga U-14: Luka Petek trikrat v polno
REZULTATI 25. KROGA: Aluminij - Brežice 8:1 (2:0), Žalec - Šampi-on Celje 0:3 (0:3), Celje - Pobrežje 4:0 (1:0), NŠ R. Koren Dravograd -Mura 05 0:0, Nafta - Maribor 1:6 (1:2), Kovinar Tezno - Železničar 4:3 (3:0)
1.	MARIBOR 25 21 3 1 110:12 66
2.	CELJE	25 21 3 1 126:15 66
3.	ALUMINIJ 25 21 2 2 109:7 65
4.	RUDAR VELENJE 24 13 3 8 59:44 42
5.	POBREŽJE 25 13 3 9 47:40 42
6.	FERK JARENINA 24 12 3 9 48:42 39
7.	ŠAMPION CELJE 25 12 2 11 46:22 38
8.	NAFTA	25 11 0 14 52:60 33
9.	ŽELEZNIČAR 25 10 0 15 31:71 30
10.	MURA 05 24 8 5 11 34:42 29
11.	TEHNO. VERŽEJ 24 7 5 12 29:69 26
12.	ŽALEC 24 6 2 16 29:100 20
13.	KOVIN. TEZNO 25 5 5 15 27:71 20
14.	DRAVOGRAD 24
15.	DRAVINJA 24
16.	BREŽICE 24
5 3 16 21:54 18 5 2 17 23:88 17 5 1 18 25:79 16
ALUMINIJ - BREŽICE 8:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Panikvar (21.), 2:0 Petek (28.), 3:0 Panikvar (38.), 4:0 Muharemi (46.), 4:1 Žerjav (52.), 5:1 Šavorič (53.), 6:1 Gale (56.), 7:1 Petek (66.), 8:1 Petek (67.)
ALUMINIJ: Pungartnik, Šavo-rič, Muharemi, Lončarič (Munda), Zorec, Petek, Brodnjak (Petrovič), Hreljič, Brec (Gale), Klanjšek, Panikvar. Trener: Borut Kolar.
DK
Kasaštvo
Člana KK Ljutomer uspešna na Madžarskem
Na mednarodni kasaški prireditvi v Budimpešti sta zelo uspešno tekmovala tudi člana KK Ljutomer Rene Hanžekovič in Jože Sagaj mlajši. Hanžekovič je s kobilo Lady Luno na 1900 metrov dolgi stezi slavil s časom 1:16,9, Sagaj pa se je z Lesterjem meril v dveh tekih na 2000 metrov ter s časoma 1:16,3 in 1:16,9 osvojil odlično 3. mesto.
NŠ
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Triglav - Celje, Rudar Velenje - Luka Koper; SOBOTA ob 18.00: Domžale - Mura 05, Nafta
-	HIT Gorica; SOBOTA ob 20.00: Maribor - Olimpija
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 26. KROGA - PETEK ob 17.30: Garmin Šenčur - Aluminij; SOBOTA ob 17.00: Roltek Dob - Dravinja Kostroj, Krško - Šmartno 1928; NEDELJA ob 15.00: Kalcer Radomlje - Šampion Celje, Bravo 1 Interblock - Bela krajina
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Zavrč - Malečnik, Teh-nostroj Veržej - Čarda, Tromejnik G Kalamar - Rakičan, Kovinar Štore - Grad, Paloma - AHA EMMI Bistrica, Zreče - Koroška Dravograd; NEDELJA ob 17.00: Stojnci - Odranci
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Šoštanj - Podvinci Beto-narna Kuhar, Tehnotim Pesnica - Boč Poljčane, Koroške gradnje
-	Šmarje pri Jelšah, Peca - MU Šentjur, Pohorje - Marles hiše; NEDELJA ob 17.00: Carrera Optyl Ormož - Kovinar Tezno
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Oplotnica - Hajdina, Skor-ba - Središče, 1A Avto Gerečja vas - Dornava Vrtnarstvo Kova-čec, Rogoznica - Bukovci; NEDELJA ob 17.00: Podvinci Agrocen-ter Ptuj - Videm, Gorišnica - Apače, Makole - Lovrenc
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Leskovec - Slovenja vas, Markovci - Zgornja Polskava, Tržec - Cirkulane; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Pragersko; NEDELJA ob 17.00: Podlehnik -Grajena, Majšperk - Spodnja Polskava
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 35
PARI 16. KROGA - PETEK ob 18.00: Pohorje Oplotnica - Cirkulane, Videm - Borovci, Skorba - Grajena, Dornava - Boč VETERANI 40
PARI 16. KROGA - PETEK ob 18.00: Podvinci - Gorišnica, Podlehnik - Leskovec, Markovci - Lovrenc, Pragersko 75 - Polskava
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
17. KROG: Velesovo Kamen Jerič - Dornava (nedelja ob 16.30)
FINALE REGIONS CUP
V torek, 15. 5., bo ob 17.30 na ptujskem Mestnem stadionu odigrana prva finalna tekma tekmovanja Region's cup med reprezentancama MNZ Ptuj in MNZ Ljubljana.
Rokomet
1. A NLB LEASING MOŠKA LIGA
LIGA ZA PRVAKA
8. KROG: Maribor - Celje Pivovarna Laško, Krško - Trimo Trebnje, Gorenje - Cimos Koper LIGA ZA OBSTANEK
8. KROG: Istrabenz plini Izola - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Šmartno - Ribnica Riko hiše
1.	B MOŠKA LIGA
22. KROG: Dobova - Velika Nedelja Carrera Optyl (petek ob 19.00)
2.	SRL MOŠKI
25. KROG: Drava Ptuj - Črnomelj (sobota ob 19.00), Rudar -Moškanjci Gorišnica (sobota ob 19.00)
Plavanje • Pokal Terme Ptuj
Plavalni klub Terme Ptuj v soboto in nedeljo, 12. in 13. 5., pripravlja najbolj množičen plavalni miting v Sloveniji, imenovan Pokal Terme Ptuj 2012. V dveh dneh se bo v bazenu zvrstilo 532 plavalcev in plavalk iz 27 klubov iz Nemčije, Hrvaške in Slovenije. Plavalni klub Terme Ptuj bo imel v tekmovalnem delu 24 predstavnikov. V soboto se bo dopoldanski del tekmovanja pričel ob 9. uri, popoldanski pa ob 16. uri, v nedeljo pa bo na sporedu le dopoldanski del tekmovanja (od 9. ure naprej).
Atletika • Mladinsko ekipno prvenstvo
Atletski klub Cestno podjetje Ptuj v nedeljo, 13. 5., organizira na ptujskem Mestnem stadionu ekipno prvenstvo Slovenije za mladince in mladinke. Od 11.30 naprej bodo na sporedu skoraj vse atletske discipline. Na tekmovanju, ki bi naj trajalo približno do 18.30, boste lahko v živo spremljali skoraj vse najboljše mlade slovenske atlete in atletinje.
Mali nogomet • Turnir v Žetalah
Športno društvo Žetale v soboto, 19. 5., s pričetkom ob 20. uri prireja nočni turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 40 evrov in se poravna med 19. in 20. uro na dan turnirja. Informacije GSM: 031 744 732 (Blaž) in 031 713 265 (David).
DK, DB
Dornava • Rekorden ulov ribičev
Velikan v malem ribniku
Sicer je splošno znano, da ribiči praviloma hudo pretiravajo, ko opisujejo svoje vodne trofeje. Toda tokratna zgodba, ki prihaja iz Ribiške družine Dornava, je popolnoma in dokazljivo resnična, brez vsakega pretiravanja: Matjaž Mesarič je namreč zadnji praznični večer iz vode (komaj) potegnil rekordno velikega in težkega soma.
Čeprav je že sama velikost in teža ulovljene ribe vredna občudovanja, je še toliko bolj neverjetno dejstvo, da je tako velika riba sploh zrasla v tako majhnem dornavskem ribniku, ki celo bolj spominja na malo večji bazen kot na kakšno jezerce.
V četrtek, drugega maja, so se popoldne ob tem dorna-vskem ribniku zbrali zagnani ribiči in mirno namakali svoje trnke v vodo. Med njimi je bil tudi Matjaž Mesarič, sicer Ptuj-čan, a član Ribiške družine Dornava. Ko je ogromni som zagrabil njegovo umetno vabo (blestivko), je bilo ribarjenje že skoraj končano, saj je ura kazala pol osem zvečer. Niti Matjažu samemu, še manj pa
njegovim ribiškim kolegom se prve minute ni niti sanjalo, kakšen kapitalni ulov se jim obeta. Toda kaj kmalu, ko se je pokazalo, da Matjaž sam z ribo ne bo opravil in so mu na pomoč priskočili še kolegi, je bilo že vsem jasno, da gre za veliko ribo. „Hja, saj v tem ribniku smo že ujeli 10-kilo-gramskega krapa in celo 14-ki-logramsko postrv, česa več pa ne, nikoli. Tokrat, ko se je začel boj med Matjažem in pod vodo skritim velikanom, smo kar hitro vedeli, da bo riba velika, verjetno največja doslej. Ampak česa takega, kar smo potem potegnili iz vode, pa nismo pričakovali," je bil dan po kapitalnem ulovu še vedno vidno presenečen predsednik
RD Dornava Janko Horvat: „Spomnim se, ko smo to mr-cino poskušali izvleči iz vode, da sem Matjažu rekel, da mu prepovem ribolov za pet let, če je ne bo uspel izvleči. Saj to je bila šala, ampak ko po pol ure boja ta velikanski som še vedno ni bil na suhem, sem si zelo želel, da nam uspe in da riba ne bi utrgala vabe. Matjažu je nato le uspelo, s pomočjo ostalih, in po 40 minutah je bila pred nami na suhem riba, za katero smo se najprej sami v absolutnem šoku nekaj trenutkov spraševali, ali je to, kar vidimo, sploh res ..."
Matjaž s prijatelji je namreč iz ribnika izvlekel - reci in piši - 195 centimetrov velikega in 47 kilogramov težkega soma!
Horvat je po ulovu še povedal, da je zelo verjetno v dornavskem „lavorčku" še en podobno velik som: „Pred približno desetimi leti so namreč v naš ribnik spustili dva soma v velikosti nekaj manj kot pol metra, zato je zelo verjetno, da drugi še plava nekje pod vodo. Teh rib velikank nismo kaj posebej veseli, saj v tovrstnih manjših ribnikih delajo precejšnjo škodo; letno namreč pojedo od najmanj 300, lahko pa tudi do 700 kilogramov rib."
Glava dornavskega soma bo preparirana v trofejo, meso pa bodo ribiči spekli na posebnem „somovem" pikniku, saj ga je dovolj za veliko skupino ljubiteljev pečenih rib ...
SM
Foto: Uroš Mlakar
Matjaž Mesarič je iz majhnega dornavskega ribnika po 40 minutnem boju potegnil na suho soma velikana - meril je namreč kar 195 centimetrov in tehtal dobrih 47 kilogramov. Ribiči RD Dornava so bili nad kapitalnim ulovom šokirani, saj tako velike ribe v zgodovini obstoja ribnika še niso ulovili.
Cirkulane • 14. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu
Po znanju izstopali destrniški učenci
Cirkulanski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) je minulo soboto organiziral 14. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol. Na tekmovanju je svoje znanje in spretnosti pokazalo 64 osnovnošolcev iz 16 osnovnih šol in 12 srednješolcev iz štirih ptujskih srednjih šol.
Sobotno tekmovanje, ki se je začelo ob osmi uri zjutraj, je potekalo v dveh kategorijah, in sicer: učenci s kolesi in učenci oziroma dijaki s kolesi z motorjem, ki so svoje spretnosti in poznavanje cestno prometnih predpisov pokazali na igrišču OŠ Cirkulane in na cestah po občini, še pred tem pa v teoriji. Sicer pa so na jutranji otvoritveni slovesnosti pred tekmovanjem vsi učenci cirkulanske osnovne šole iz rok predstavnikov podjetja Sava Tyers prejeli brezplačne odsevne telovnike.
Med številčno konkurenco osnovnošolcev je na koncu zmaga pripadla Niku Polancu
iz OŠ Ljudski vrt, drugi je bil Tomaž Pesek iz OŠ Destrnik - Trnovska vas, tretji pa Aleš Štebih, prav tako iz OŠ Destr-nik - Trnovska vas. Ekipno se je najbolje izkazala OŠ Destr-nik - Trnovska vas pred dru-gouvrščeno OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena, in tretje-uvrščeno OŠ Cirkulane - Zavrč (lokacija Cirkulane). Sledile so ekipe iz OŠ Markovci, Ljudski vrt Ptuj, Boris Kidrič Kidričevo, Hajdina, Gorišnica, Jur-šinci, Videm, Dornava, Olge Meglič Ptuj, Mladika Ptuj, Cirkulane - Zavrč (lokacija Zavrč), Majšperk in Cirkovce.
Med srednješolci pa je najboljše rezultate na letošnjem
tekmovanju dosegel Luka Lo-vrec iz Gimnazije Ptuj, drugi je bil Davorin Štebih iz Biotehniške šole in tretji Jernej Potrč prav tako iz Biotehniške šole Ptuj. Ekipna zmaga je šla v roke Biotehniške šole Ptuj, drugo mesto je osvojila ekipa Ekonomske šole, tretje mesto ekipa Gimnazije Ptuj, četrto mesto pa Strojna šola Ptuj.
„Po videnem in po doseženih rezultatih lahko rečem, da so bili učenci in dijaki zelo dobro pripravljeni na tekmovanje in da je njihovo poznavanje obnašanja in pravil v prometu izjemno dobro. Zlasti v teoretičnem delu preizkusa, pa tudi v vožnji po cestah skorajda ni
bilo napak, oboje so izvedli odlično. Morda je bilo pri nekaterih nekaj več negotovosti videti le v spretnostnih vožnje na poligonu, vendar je šlo za manjše napakice. Generalno gledano pa so tokrat po znanju izstopali učenci iz Destrni-
ka," je ob koncu tekmovanja še povedal Aleš Klinc.
Tekmovanja Kaj veš o prometu, ki vsako leto potekajo povsod po Sloveniji, so dodatna spodbuda za učenje prometnih pravil, razvijanje spretnosti in pravilne vožnje v prometu. Organizirajo jih šole v sodelovanju z občinskimi sveti. Ta tekmovanja so tradicionalna oblika preventivnih akcij za kolesarje, ki jih podpira in koordinira Javna agencija RS za varnost prometa. Na tekmovanjih sodelujejo učenci od 5. do 9. razreda osnovne šole
s kolesi ter učenci 8. in 9. razreda in dijaki srednjih šol po opravljenem izpitu kategorije H s kolesi z motorjem. Tekmovanje poteka tako na šolski ravni kot na ravni občin, regij in nazadnje na državni ravni. Svet skrbi za vsebinsko zasnovo tekmovanj in organizacijo državnega tekmovanja. Tekmovanje Kaj veš o prometu je sestavljeno iz preverjanja teoretičnega znanja prometnih predpisov, spretnostne vožnje na poligonu ter praktične vožnje v dejanskem prometu.
SM
Destrnik • Star papir za dobrodelnost
Akcija za Dominika
Plemenito je pomagati človeku v stiski, zato se je naša šola priključila humanitarni akciji zbiranja sredstev za nakup masažnega jopiča za našega učenca prvega razreda Dominika Klobaso.
Na 14. medobčinskem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki ga je letos gostila občina Cirkulane, je svoje znanje cestnoprometnih predpisov dokazovalo 64 osnovnošolcev iz 16 osnovnih šol in 12 dijakov iz štirih srednjih šol.
Na OŠ Destrnik - Trnovska vas smo se odločili, da bomo v okviru projekta ekošola organizirali zbiralno akcijo starega papirja, zbrana sredstva pa namenili za nakup masažnega jopiča. Kot vedno so se učenci in njihovi starši zelo izkazali. V obeh šolali - OŠ Destrnik in PŠ Trnovska vas ter v obeh vrtcih so skupaj zbrali približno 9 ton papirja, kar predstavlja 865,80 evra.
Ček je ravnatelj g. Drago Skurjeni na naravoslovnem dnevu predal mami Dominika Klobase. To je le del sredstev, ki jih družina potrebuje za nabavo pripomočka in upamo, da bodo čim prej zbrali še preostala potrebna sredstva. Ljudje radi odprejo srce in pomagajo, še posebej takrat, ko gre za otroka. In prav je tako.
Šola sodeluje še v eni humanitarni akciji, pri kateri učenci
in delavci šole zbiramo zama-ške za Simona, ki je v Sarajevu na minskem polju izgubil obe nogi, zato potrebuje proteze.
Vsako leto organiziramo tudi božično-novoletni dobrodelni koncert ter zbrana sredstva namenimo za šole v
naravi ali ekskurzije socialno šibkejšim učencem.
S temi aktivnostmi učence navajamo na humanitarnost, s katero lahko pomagajo sočloveku, kajti nikoli se ne ve, kdaj kdo sam potrebuje pomoč.
Nataša Zebec
Foto: arhiv OS Destrnik -Trnovska vas
Ček je ravnatelj Drago Skurjeni predal mami Dominika Klobase.
Foto: SM
Kuharski nasveti
Artičoke
Artičoke so cenjena zelenjava in v zadnjem času tudi na policah v trgovinah pogosto ponujena zelenjava. Najslajše so zmeraj na začetku, najobilnejše pa to zelenjavo pobiramo od julija do septembra. Artičoke so od nekdaj znana zelenjavna specialiteta za sladokusce. Uživamo le zrele, še ne dovolj razvite cvetne glavice, in sicer najpogosteje le dno cvetne košarice. Okus je rahlo trpek, ob ugrizu nežno greni in spominja na mešanico zelene in lešnikov.
Artičoka je užitno cvetišče vrste osata, ki ga goje že dolga stoletja in vendar je še vedno prava redkost domačega vrta. Zunanji del je običajno olese-nel in bodičast, za tem pa mesnati ovojni listi skrivajo užitno cvetno dno. Najpogosteje kuhamo cele artičokine glavice do mehkega v slani vodi od 30 do 45 minut. Ne kuhamo je v aluminijasti in slabi kovinski posodi, ker spremeni barvo na sivo črno. Liste trgamo drugega za drugim iz glavice. Ko pridemo do cvetnega dna, odstranimo seno oziroma cvet. Očiščeno dno, podobno skodelici, jemo kot delikateso, hkrati pa dobimo košarico, v katero lahko napolnimo številne cenjene jedi.
Če artičoke uživamo tople, jih običajno ponudimo z raz-puščenim zeliščnim maslom ali masleno omako. K hladnim artičokam pa ponudimo omako vinegrette ali različne izpeljanke majoneznih omak. Tudi surovim artičokam lahko odstranimo liste in seno, dna lahko nadevamo in jih kot plemenito prilogo ponudimo k mesnim jedem.
Italijani, ki danes slovijo kot
največji pridelovalci artičok, jedo najrajši majhne nežne ar-tičoke, katerih listi in seno so še tako majhni in mehki, da so užitni surovi. Narežejo jih na rezine in jih pokapljajo z mešanico oljčnega olja in soli ter ponudijo. Mlade artičoke dobimo kot artičokine srčke v pločevinkah oziroma vložene.
Da dobimo okusne jedi iz artičok, jih moramo že surove pravilno očistiti. Neposredno pod cvetno glavo odlomimo steblo, tako da z njim potegnemo iz glave vsa vlakna. Dno z nožem poravnamo in zarezano površino takoj pokapljamo z limoninim sokom, da ne oksi-dira oziroma porjavi. Bodeče konice listov odrežemo s pomočjo škarij. Nato z večjim nožem odrežemo zgornjo tretjino cvetne glave, vzporedno z osnovo. Posebej v velikem loncu zavremo vodo, ki jo solimo in vanjo damo tako pripravljene artičoke. Na artičoke damo manjšo pokrovko, s katero prisilimo artičoke, da so v celoti v sani vodi in jih tako kuhamo od 30 do 45 minut. Artičoke so kuhane takrat, kadar od sredine z lahkoto odstranimo lističe.
Artičoke
Vir: http://putopisi.net
Po kuhanju jih odcedimo, tako da jih obrnemo z glavami navzdol. Delno ohlajene damo v roko in jih z eno roko primemo v listni čaši in jo s hitrim zasukom potegnemo iz artičoke ter shranimo. Z žličko previdno izpraskamo seno. Listno čašo postavimo nazaj na artičokino dno in napolnimo s poljubnimi omakami. Sredi avgusta in prve dni v septembru so artičoke po okusu najboljše, zato si jih vsaj enkrat pripravite. Pri nakupu iščite čvrste zelene cvetne glavice brez rjavih madežev in zasušenih mest. Če so ovenele, jih dajte za eno uro v slano hladno vodo.
Zraven kuhanja jih lahko tudi dušimo na olju z zelenjavo, gratiniramo, pečemo in tudi cvremo. Vendar so najokusnej-še kuhane ali dušene. Ker vzbujajo apetit, jih pogosto ponudimo kot uvodne jedi. Drugod v svetu iz artičok pripravljajo številne jedi; tako jih v Franciji nadevajo s šampinjoni in sirom ali jih prelijejo z vinegrettsko omako, pogosto jih nadevajo tudi s pirejem iz sirov in prelijejo s smetano ter gratinirajo. V Italiji
jih kuhajo z meto in česnom ter nadevajo z mortadelo, sirom in drobtinami. V Španiji pa kuhajo enolončnico iz artičok in pinjol in velja za njihovo kulinarično posebnost.
Artičoke so cenjene tudi kot dietno živilo. Od začimb se posebej ujemajo s peteršiljem, česnom, drobnjakom čebulo in limono. Posebej okusno in cenjeno jed dobimo, če artičoki-no dno nadevamo z repki škam-pov. Pripravimo jih tako, da ar-tičoke očistimo in skuhamo po prej omenjenem postopku ter jih ohladimo. Posebej v slani vodi z lovorom skuhamo škam-pove repke. Kuhane odcedimo in ohladimo ter jim dodamo na male kocke narezano rdečo papriko, okisamo z malo limoninega soka in dodamo žličko majoneze. Pazimo, da nadev ostane gost. Z njim napolnimo kuhane in ohlajene artičoke in ponudimo kot predjed ali v večji količini kot samostojno jed. Nadevamo jih lahko tudi z grško, francosko in rusko solato, z gobovim nadevom ali gosjimi jetri.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Nespuščeno modo pri kuzku
Lastnica majhnega kužka sprašuje, kako naj ukrepa, saj je opazila, da ima njen leto dni star kužek samo eno modo v modniku. Na internetu je prebrala o tej problematiki in se je odločila, da bo dala kužka kastrirati. Veterinar, pri katerem sta bila s kužkom, ji je poseg odsvetoval. Omenil ji je, da se poseg pogosto dela zaman, saj se zaostalo modo v trebušni votlini pogosto ne najde. Svetoval ji je, naj raje počaka, da se tumor pojavi in se potem kužek operira. Gospa želi slišati še drugo mnenje o omenjeni problematiki.
Psi imajo ob rojstvu obe modi v trebušni votlini, od koder se zelo hitro spustijo v modnik oziroma skrotum. Po navadi imajo kužki pri starosti 14 dni že obe modi v modniku. Skrajni rok, da se moda spustijo, je do starosti 7 mesecev. Če moda pri tej starosti še niso v modniku, se tudi ne bodo več spustila. Najpogosteje se zgodi, da se spusti samo eno modo, drugo pa ostane v trebuhu oziroma v dimeljskem kanalu. To je tako imenovani enostranski kriptorhizem. Obojestranski,
ko zaostaneta obe modi, je veliko redkejši. Vzrok, zakaj se to zgodi, ni znan, gre pa za dedno hibo in kužki s kriptorhizmom ne dobijo vzrejnega dovoljenja.
Kužek s kriptorhizmom živi popolnoma normalno življenje, spolni nagon ni moten, normalno je izločanje spolnih hormonov. Enostranski kriptorhidi so plodni, obojestranski pa ne, saj so moda v trebušni votlini izpostavljena previsoki temperaturi, ki zavira tvorbo semenčic. Velika nevarnost preži na kužka, saj se modo, ki zaostane
Foto: E. Senear
v trebušni votlini, približno po petem letu starosti kužka lahko spremeni v tumor, ki je smrtno nevaren. V trebušni votlini lahko tumor neovirano raste in ko ga opazimo, je že tako velik, da je kljub operaciji prepozno, saj so razsevki (metastaze) že po celem telesu. Če je zaostalo modo v ingvinalnem kanalu, kar pomeni, da je v podkožju na trebuhu živali, ga v primeru povečanja sicer opazimo veliko prej, čeprav je tudi v tem primeru nevarnost zasevkov velika. Pri kriptorhidih je pogost tudi zasuk mod, kar je sila boleče stanje in je potreben hiter kirurški poseg. Zaradi vsega omenjenega veterinarji vsekakor priporočamo odstranitev moda, ki je zaostalo v trebušni votlini oziroma v ingvinalnem kanalu.
Pri mladih kužkih, ki se jim moda niso spustila, lahko poskusimo doseči spust s hormonskimi injekcijami in to med drugim in četrtim mesecem starosti. Metoda je zelo nezanesljiva.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Operativni poseg, pri katerem odstranimo zaostalo modo iz trebušne votline psa, je zahteven poseg tako za pacienta kot za kirurga. Pri obilju trebušnega maščevja je pogosto zelo težko najti in odstraniti zaostalo modo, saj se težko loči od strukture maščevja. Ker moramo zaradi dostopa v trebušno votlino prerezati trebušno mišičnino, ima kužek po operaciji nekaj časa bolečine in pogost pooperacijski zaplet je trebušna kila na mestu operacije, predvsem v primerih, kadar lastnik ni zagotovil kuž-ku nekajdnevnega mirovanja. Vendar vsa omenjena problematika vsekakor odtehta morebitno rakasto tumorozno spremembo zaostalega moda, ki jo lastniki kužka opazimo največkrat prepozno, ko so že razsevki v ostalih organih. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Pletev vinogradov
V letošnjem letu trta zelo dobro in zgodaj odganja, tako da bomo morali s prvimi zelenimi deli pohiteti. V določenih nasadih in sortah so mladice dolge tudi že 30 cm, to pa je tudi čas, ko moramo opraviti osnovno ple-tev. Ker je v zadnjih dneh padlo več kot 30 mm padavin, bodo ob ugodnih temperaturah izpolnjeni tudi že prvi pogoji za peronosporo. Vsekakor pa priporočamo, da ima vsak vinogradnik nastavljen svoj merilec padavin.
Od pravilne oskrbe trsa v dobi vegetacije je v veliki meri odvisna količina in kakovost pridelka ter zdravstveno stanje vinograda. S skrbnimi deli lahko bistveno pripomoremo k zmanjševanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Že od nekdaj so ta opravila vinogradniki skrbno opravljali, nekako pa smo njihov pomen v zadnjem času zanemarili.
K zelenim delom v vinogradu prištevamo:
-	pletev ali mandanje (odstranjevanje odvečnih poganjkov),
-	pinciranje rodnih mladik,
-	odstranjevanje kabrnikov,
-	privezovanje mladik,
-	odstranjevanje in pinciranje zalistnikov,
-	prikrajševanje,
-	odstranjevanje listov,
-	vršičkanje,
-	redčenje grozdja.
Pletev in mandanje
Ko mladice zrastejo 15 cm in več je pletev prvo zeleno opravilo, ki ga moramo opraviti v vinogradu. Z rezjo smo trto obremenili z določenim številom očes. Dokončno obremenitev pa določimo s pletvi-jo. Trta spomladi požene več mladik, kot jih potrebuje za obstoj in prehrano grozdja. Tako poženejo številne mladike iz starega lesa in sobrstov. Pri pletvi ločimo naslednje ukrepe: čiščenje stebla, pletev v coni reznikov in pletev na šparonih.
Čiščenje stebla in odstranjevanje mladic iz starega lesa (jalovke) odstranimo čim prej, saj s tem ukrepom spodbudimo rast ostalih očes, načeloma je tudi na teh mladicah prisotnih več pršic, ki zavirajo nadaljnji razvoj in rast vinske trte.
Pletev začnemo na reznikih in čepih, da vidimo, kako so nam zbr-stela očesa za nastavek v naslednjem letu, šele nato pa na rodnem lesu. V tej coni je pomembna zračnost in osvetlitev listov. Zavedati se moramo, da morajo imeti mladice na reznikih (bodoči rodni les) dovolj svetlobe, da lahko poteka kvalitetna diferenciacija (tvorba brstov). V kolikor v tej coni odženejo vsa očesa, je smiselno, da odstranimo tudi tretjo oko na šparonu.
Obremenitev za doseganje visoke kakovosti vin (odstranjena tretja in zadnja mladica na šparonu)
Pletev na šparonu pa prilagodimo našim zahtevam glede želene kakovosti vina. V kolikor nam je cilj lahko prijetno vino z manj alkohola, potem pletev na šparonu ni potrebna (odvisno tudi od sorte). V kolikor pa je naš cilj ekstraktno polno vino, pa je nujna tudi dosledna pletev mladic na šparonu. Tako odstranimo vse dvojne in nedorasle mladice (poganjki, ki zrastejo do 50 cm). Pri zbito rastočih sortah pa je že pred cvetenjem smiselno odstraniti prve liste. Smiselno je odstraniti tudi mladice, ki zrastejo pod šparonom, saj se načeloma te mladice kasneje povesijo in nimajo pokončne rasti.
V letošnjem letu se je pri nekaterih sortah (renski rizling, sovinjon) močneje pojavila erinoza (nagubani listi, ki se rdečkasto obarvajo, s spodnje strani lista pa je plesniva prevleka). Priporočamo, da pri pletvi te liste odstranite, škropljenja proti pršici pa v tem času ne priporočamo več. V kolikor ste narezali daljše šparone, priporočamo, da odstranite tudi zadnjo mladico.
Pletev bi morali končati pred cvetenjem, dokler mladice pri osnovi ne olesenijo. S pletvijo dosežemo pravilno razporeditev mladik ter tako omogočimo boljšo osvetlitev listov in zračnost, s čimer pa neposredno ustvarimo boljše pogoje za oploditev. Boljša zračnost pripomore tudi k boljši asimilaciji in preprečuje povečan napad bolezni.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. ing. kmet.
Foto AR
Nagradno turistično vprašanje
Teden, ko se bo na Ptuju dogajalo mednarodno
Prihodnji teden bo eden tistih tednov v MO Ptuj, v katerem si bodo dogodki z mednarodno udeležbo dobesedno podajali roke.
Najprej se bo 16. maja začel mednarodni kongres o svetilih, na katerem bodo udeleženci iz cele Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike ter ZDA govorili o svetilih od prazgodovine do danes, dan kasneje bodo odprli razstavo Dobrote slovenskih kmetij z najboljšimi izdelki slovenskih kmetij in kmetij avstrijske Koroške, v dneh kongresnega dogajanja in razstave bo v hotelu Primus potekal tudi drugi festival zgodovinskega in dokumentarnega filma Primus, piko na i dogajanju v prihodnjem tednu pa bo dal veliki humanitarni koncert Soroptimist kluba Ptuj, ki bo 19. maja v amfiteatru Term Ptuj, in na katerem bodo zbirali sredstva za nakup novega mamografa za ptujsko bolnišnico. Doslej so ptujske soroptimist-ke za nakup tega nujno potrebnega aparata zbrale nekaj več kot 80 tisoč evrov. Ta konec tedna pa bo v znamenju največjega mednarodnega plavalnega mitinga v Sloveniji, na katerem pričakujejo nekaj sto plavalcev iz Slovenije in tujine. Sicer pa so v Termah Ptuj zunanje bazene odprli 27. aprila.
občine Hajdina. Dvodnevno dogajanje v stilu starega Rima bo potekalo v organizaciji Poetovio 69, društva za rimsko zgodovino in kulturo, ter v sodelovanju rimskih skupin. Vstop v tabor bo brezplačen. Že 26. maja, ko bo v Termah Ptuj potekal rimski družinski dan, se bo nekaj rimskih skupin predstavilo tudi na Mestnem trgu na Ptuju kot uvod v veliko rimsko dogajanje na V. rimskih igrah, ki bodo na območju Term potekale od 16. do 19. avgusta.
Nagradno turistično vprašanje
Nagrado za pravilen odgovor na
predzadnje Nagradno turistično vprašanje, ko smo spraševali, kje na Ptuju ima sedež vinska vas, bo prejela Elizabeta Breznik, Grajena 17 a, Ptuj, ki je pravilno odgovorila, da v Termah Ptuj oziroma v avtokampu Term Ptuj in jo bodo za javnost odprli sredi maja. Danes sprašujemo, kateri po vrsti je letošnji rimski družinski dan v Termah Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za uporabo savn in bazenov hotela Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 18. maja.
Foto: Črtomir Goznik
Vinsko vas bodo odprli sredi maja
Na parkovnih površinah za hotelom Primus bodo poslej organizirali tudi rimske piknike; prvega so organizirali v soboto, 5. maja. V sklopu svoje širše ponudbe ga bodo ponujali zaključenim skupinam. Kot pravi izvršni direktor Term Ptuj Andrej Klasinc,
pa ga bodo najmanj trikrat letno pripravili tudi za širšo javnost. V bližini I. mitreja bodo 9. junija postavili rimski tabor, na katerem bodo predstavili življenje starega Rima s ponudbo rimske kulinarike, ki jo bodo pripravile članice Društva žena in deklet
Strokovnjaki svetujejo
Zobem zdrava prehrana
V prispevku želim osvetliti pogled na zdravo prehrano s stališča preventivnih zobozdravstvenih delavcev. Varovalna prehrana, ki ščiti pred boleznimi srca in ožilja, ni vedno zobem prijazna.
Z izboljšanjem prehrane v smislu preprečevanja teh bolezni (nižanje deleža maščob in višanje deleža ogljikovih hidratov), postaja hrana še bolj kariogena, kar pomeni, da v ustih ustvarja pogoje za nastanek zobne gnilobe. Seveda za to, da ohranimo zdrave zobe, ne bomo na glavo postavljali celotne prehranske piramide in s tem ogrožali zdravja ostalega telesa, veliko lahko storimo s pravilnim režimom prehrane in zadostno ustno higieno.
Zobno gnilobo ali karies imenujemo tudi »bolezen človekovega obnašanja«, saj je od življenjskega sloga posameznika, njegovih navad in razvad v veliki meri odvisno, če bo prizadela njegove zobe. Je ena tistih bolezni, ki jih z zdravim življenjskim slogom lahko povsem preprečimo. Pa vendar ima v Sloveniji pri 12 letih vsaj en stalni zob prizadet zaradi zobne gnilobe 60 % otrok - upoštevamo zobe z luknjico, popravljene s plombico, in take, ki jih je
karies preveč poškodoval in jih je bilo treba izpuliti (indeks KEP). Z leti se stanje še poslabša, pri 18 letih je le še 4 % tistih brez kariesa (podatki veljajo za leto 2000, ko je bila narejena zadnja slovenska epidemiološka raziskava).
Vse aktivnosti preprečevanja zobne gnilobe lahko združimo v štiri skupine:
-	zobozdravstvenovzgojni ukrepi - motiviranje pacienta,
-	zobem zdrava prehrana,
-	učinkovita ustna higiena,
Foto: Črtomir Goznik
Sveža zelenjava in zlasti sadje vsebujeta sladkorje, vendar je zaradi velike količine vode delež teh majhen.
- preprečevanje zobne gnilobe v zobni ordinaciji (zalivanje fisur, fluoriranje zob, odstranjevanje trdih zobnih oblog).
Samo zadnji od naštetih so izključno v rokah profesionalnih zobozdravstvenih delavcev. Ostali trije za uspeh zahtevajo širši pristop - sodelovanje s starši, vzgojitelji, učitelji, koordinatorji prehrane v vrtcih in šolah, ravnatelji (nameščanje aparatov s sladkimi pijačami, ureditev kabinetov za ščetkanje in nabava ščetk, vključevanje predavanj o preventivi kariesa za starše, učence in učitelje v učni načrt). Uspešna preventiva zahteva dolgotrajno, vztrajno in usklajeno delovanje vseh vpletenih.
Sestava hrane
Zobem škodujejo ogljikovi hidrati, najbolj tisti enostavni mono- in disaharidi (saharo-za, glukoza, fruktoza, laktoza). Ti se v ustih hitro razgradijo in so energija v ustih živečim bakterijam. Bakterije pri presnavljanju sladkorje spremenijo v kisline, v kislem okolju pa se trda zobna tkiva razgrajujejo. Če v ustih prepogosto pride do takih razmer in dolgo trajajo, se zobni kristali preveč razgradijo, struktura se podre in nastane luknjica. Slina izplavlja hrano iz ust, nevtralizira kisline, zavira rast bakterij ter dovaja zobem minerale.
Nekatere skupine živil in njihov kariogeni potencial
Škrobna živila: riž, krompir, kruh, testenine so iz sestavljenih sladkorjev, ki mo-
rajo razpasti v manjše enote, da ga bakterije lahko začnejo presnavljati. Običajno se hrana v ustih ne zadrži tako dolgo, če pa že nastane nekaj kisline, ima slina dovolj časa, da jo nevtralizira.
Kombinacija škroba z enostavnimi sladkorji (keksi, žitarice, posute s sladkorjem) so enako škodljive kot tiste iz enostavnih sladkorjev.
Sadje in zelenjava: sveža zelenjava in zlasti sadje vsebujeta sladkorje, vendar je zaradi velike količine vode delež teh majhen. Priporočlji-
vo je čvrsto sadje in zelenjava (jabolka, korenček), saj se pri žvečenju sprošča več sline. Sokovi, tudi 100 % naravni brez dodanega sladkorja, vsebujejo visoke koncentracije sadnega sladkorja - fruktoze. Sladkane umetne pijače s sadnimi okusi, ki so med mladimi zelo priljubljene, pa na splošno niso zdrave. Za suho sadje velja enako kot za sokove - vsebujejo koncentriran sladkor. Poleg tega pa je še lepljivo in zato dolgo ostaja v ustih.
Nadaljevanje prihodnjič
Duševno zdravje
Agresivnost
Zadnje čase Jožeta vznemirjajo informacije o agresivnih dejanjih otrok, ki se dogajajo tako po svetu kot pri nas. Zanima ga, kaj je v ozadju agresivnosti pri ljudeh.
Resnično je vse več agresivnosti in morda je obstoj človeštva odvisen od tega, ali bodo ljudje obvladali svojo destruktivno agresivnost. Toda ponovno se moramo vrniti k družini in pomenu zgodnje socializacije, ki odločilno vpliva na razvoj otrokove agresivnosti in seveda kasnejše agresivnosti odraslih. Pri tem igra svojo vlogo več stvari, a najpomembnejše je troje:
-	otroci, ki jih pri razvoju ovirajo starši,
-	otroci, ki so priča agresivnega vedenja svojih staršev,
-	otroci, katerih agresivnost starši tolerirajo v katerikoli obliki.
Vsi ti otroci so tudi kasneje kot odrasli bolj agresivni.
Še dva odziva staršev sta pomembna; namreč otroci, ki so enkrat samkrat videli, kako je nekdo agresivno ravnal, ne da bi bil kaznovan, so kazali večjo pripravljenost agresivno ravnati v podobni situaciji, ter otroci, ki so bili pohvaljeni, ker so se verbalno ali fizično lotili vrstnika, so bolj agresivni kot tisti, ki takšne pohvale niso dobili.
Res pa je tudi,da je krizno obdobje, ki traja že nekaj let, pomemben pospeševalec agresivnosti pri odraslih, ki se nato kaže tudi v povečani agresivnosti otrok, ki žal posnemajo odrasle.
Torej se morajo najprej odrasli naučiti obvladati svojo agresivnost, da bodo s svojim vzgledom omogočili otrokom, da bo te tudi pri njih manj in se jo bodo naučili obvladati.
Mag. Bojan Šinko
Slo glasbene novice
Skupina Big Foot Mama že nestrpno pričakuje izid sedmega studijskega albuma, ki so ga naslovili Izhod. Album bo izšel 17. maja, te dni pa je zasedba predstavila tudi eno izmed pesmi iz albuma, naslovljeno Slab spomin. Gre za udarno, himnično in melodično skladbo, ki odraža koncept albuma. »Slab spomin je samoironičen komad o problemih, ki se ti navadno nakopičijo takrat, kadar imaš slab dan - lahko so to male neprijetnosti (slabo vreme, slaba volja, mrzla hrana, topel„pir"...), lahko pa so globlji medčloveški odnosi, ki v teh neoptimističnih časih postajajo čedalje bolj napeti. In ponavadi je lažje, če slabe stvari hitro pozabiš, saj ostane več RAM-a za lepe stvari!« o skladbi pravijo Big Foot Mama.
•k-k-k
Založba Street 13 tokrat predstavlja še eno novo ime na sceni - raperja Davida Domjaniča in njegov singel z naslovom Rd mam. Čeravno novinec na sceni, pa se z glasbo David ukvarja že dlje časa in te dni največ časa preživi v snemalnem studiu. Jeseni bo namreč izdal album. Po desetih letih obiskovanja glasbene šole in igranja tujih skladb je začel ustvarjati in pisati svojo lastno glasbo. Po nekaj posnetih demo pesmih pri sosedu in prijatelju Flamieju in nekaj nastopih na večerih „open mic" se je David odločil za bolj resen projekt in kmalu posnel svoj mini album z naslovom Impulz, kije izšel v samozaložbi. Na albumu je devet skladb in kljub temu da David tudi sam ustvarja glasbene podlage, je sodeloval s kar petimi producenti (Anže Kacafura, Tamir Gostiša, Marko Flamaceta, Marko Jeremic - Jaro inproducent iz Sarajeva Mak Kulenovic - Makhi), kot gostje na albumu pa se mu pridružijo že vsem znana ljubljanska raperja Flamie in Zlatko ter pevka Steffy. Iz albuma Impulz je izšel tudi prvi singel Štorije, za katerega je David posnel videospot. Je zabavna humorističnapesem, ki je plod domišljije in nekaterih resničnih prigod, David pa se v njej predvsem pošali na svoj račun in izpostavi, da je kljub vsem svojim pomanjkljivostim zelo pozitivno naravnana oseba in se vsesplošno veseli barvitosti življenja.
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ADI SMOLAR - Dnevi so kratki, noči pa dolge
- Senca
8.foxfiiENS - Gor in dol 7. NUDE - Zadnji poljub 6. BILBI - Iskrice 5. PAPIR - Način 4. STEREOTIPI & MANUELA BREČKO - Raztrgaj me nežno 3. REBEKA DREMELJ - Punce, gremo žurat 2. NINA PUŠLAR - Tik tak tok 1. KINGSTON - Sončna uprava
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
HeaveniX in Evil Eve
Skupini HeaveniX in Evil Eve se te dni predstavljata z novimi skladbami. Prav tako so oboji aktivni na koncertnih odrih.
Zasedba Evil Eve je izdala svojo tretjo avtorsko skladbo, ki jo je naslovila Problem. Člani benda so tokrat sami poskrbeli za vizualno podlago pesmi ter tako pokazali nekaj zakulisnih trenutkov iz njihovega življenja, ki so jih zmontirali v simpatičen filmček. »Združili smo zakulisne posnetke s poti na koncerte, s tonskih vaj, počitnic, dodali še nekaj smešnih domačih posnetkov in se odločili to ponuditi na ogled našim fenom,« je povedal idejni vodja, bobnar Matej Selan Bib, ki je montažo video izdelka zaupal Tjaši Vinkovič in ga postavil na ogled na kanalu Youtube. Glasbo in aranžmaje za pesem Problem, ki se že vzpenja po radijskih lestvicah, je prispeval kitarist Jure Golobič, besedilo pa Eva Breznikar.
V tem času skupina Evil Eve obeležuje prvo leto glasbenega ustvarjanja, nase pa so opozori-
li tudi s koncerti. Se vedno so gostje turneje EvilAngelTour skupine Requiem, v sklopu ka-
tere so nastopili tudi v soboto, 5. maja, na festivalu Ročk Buje pri Pivki. 8. junija bodo skupaj
Eva Breznikar, pevka skupine Evil Eve
Foto: Žiga Lovšin
s skupino Requiem nastopili v Ljubljani na MetalWitch.
V koncertnem repertoarju, ki je obarvan izrazito rokovsko, bodo nekaj novih avtorskih pesmi prvič predstavili na Majskih igrah 15. maja, ko bodo na ljubljanskem Rožniku rožljali in žagali pred SA.R.S. in Sidd-harto. Junija jih čaka koncert na Motozboru Medvode, avgusta pa bodo gostovali v Srbiji.
Ustvarjalni HeaveniX
Tudi HeaveniX so ob predstavitvi novega singla Nov nor čas pripravili odličen koncert. Rokersko razpoloženje je trajalo do jutra, za mikrofon pa so poprijeli še Maja Keuc, Nina Pušlar, Eva Černe in Janez Bončina - Benč. »Ne vem, kaj bi drugega rekel, kot da je bilo fenomenalno, tako za nas kot za vse prisotne,« je povedal Rok Golob, avtor aktualnega singla. Za Nov nor čas, ki je že našel mesto na številnih radijskih lestvicah, so fantje posneli tudi videospot pod režisersko taktirko Dejana Baboska.
MZ
Filmski kotiček
Maščevalci
Strip kot medij je v drugi polovici osemdesetih končno postal oblika umetnosti, ki je imela kaj povedati na način, ki je bil možen le skozi stripe, za kar je zaslužen predvsem angleški pisec Alan Moore. Hollywood je njegove najboljše stripe in nasploh vrhunce te pogosto zaničevane umetnosti skušal posneti, toda njegovi stripi so bili za filmski medij prepametni, zato so jih morali poneumiti. Rezultati so bili vse od katastrofalnih (League
Avengers
Igrajo: Chris Hemsworth, Robert Downey Jr., Chris Evans, Scarlett Johansson, Jeremy Renner, Samuel L. Jackson, Cobie Smulders, Gwyneth Paltrow, Mark Ruffalo, Tom Hiddleston, Paul Bettany, Stellan Skarsgard, Lou Ferrigno Režija: Joss Whedon Scenarij: Joss Whedon, Zak Penn po zgodbi Zaka Penna in po stripu Stana Leeja in Jacka Kirbyja Žanr: akcijski po stripu Dolžina: 142 minut Leto: 2012 Država: ZDA
of Extraordinary Gentlemen), medlih (From Hell), pa tudi relativno uspešni (V for Vendetta, Watchmen).
No, Maščevalci so vse tisto, kar zgoraj omenjeni stripi niso. Spadajo v strujo ameriških su-perjunakov, zaradi katere so stripi sploh na tako „slabem" glasu in Hollywood je šele danes, leta 2012, odkril t. i. crossover stripe iz 1960, torej je 50 let za stripi.
Največji problem Maščevalcev bi lahko bilo preveliko število likov (Iron Man, Hulk, Captain America, Thor, Loki, Black Widow, Hawkeye). Ker ima sicer skoraj vsak svoj film, gre v Maščevalcih za trk enor-mnih egov, zato bi se film v rokah povprečnega scenarista sesul sam vase. Stripovski su-perjunaki so namreč zasnovani tako, da lahko en lik zlahka nosi celotno franšizo filmov, medtem ko je obraten proces -več junakov v en film - recept za katastrofo. Toda avtor filma Joss Whedon je z izjemnim občutkom za značilnosti vsakega lika uspel sijajno uravnotežiti ekipo superjunakov, ki se zato svojim razlikam navkljub krasno dopolnjujejo (čeprav seveda brez pretepov med njimi ne gre, to je pač značilnost vsakega crossover stripa). Scenarij blesti ravno v dialogih, ki so
prijetno iskrivi in presenetljivo zabavni, film pa na najbolj nepričakovanih mestih postreže s humorjem (zlasti smešen je prizor, kjer se scenarist poigra s klasičnim problemom preveč gobezdavega negativca). Mark Ruffalo je prvi igralec, ki je končno uspel pravilno odigrati Hulka. Obrazna mimika, ki mimo njegovih besed priča o konstantnem nadziranju globoke jeze, je skorajda vredna nominacije za oskarja.
Film, ki bi lahko bil velika katastrofa ali v najboljšem primeru vsaj omledna povprečnost, dostavi veliko več od pričakovanega, čeprav je res, da vsebinsko ne izstopa iz trdno zastavljenih stripovskih okvirjev. Kar film povzdiguje, ni toliko
zgodba kot izjemno Whedo-novo razumevanje stripovske matrice in prefinjen občutek za stripovsko govorico, ki jo je odlično, če ne najbolje do sedaj, uspel preliti v učinkovito filmsko govorico. Zadeva je toliko bolj impresivna, kjer je Whedon kljub kopici prejšnjih filmov za vsakega junaka uspel v film vnesti povzetek njegovega nastanka, zato je film povsem razumljiv tudi gledalcem, ki ne poznajo Marvelovih superjunakov. Dve urici in pol mineta v hipu, filmu pa lahko očitamo le mestoma preveliko povečavo slike v nekaterih akcijskih prizorih, ki zato izpadejo nekoliko poceni.
Matej Ferce
J
(g
OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
_o
|=	Na pragu tega tedna bosteprido-
'g	bili prijeten namig in od vas je
.g	odvisno, ali ga boste upoštevali ali
S	ne. Ugodni trenutki vas čakajo v
-a	kreativnem in umetniškem izra-
"s	žanju. Pravzaprav ne boste sme-
1	li pozabiti negovati notranjega
1	otroka. Prihaja oaza sprememb in novosti.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Z eno besedo boste cveteli in tako uživali v vsakem trenutku dneva. Se vedno se boste lahko v veliki meri prehitevali in tako je dobro, da nekoliko počakate in da stvari v samem bistvu tudi razmislite. V ljubezni bo vsega v izobilju in na delovnem mestu boste zopet vi tisti, ki boste zavihali rokave.
m J,
Veliko boste na poti in se družili z ljudmi. Odprtih je več krajših poti in priložnosti, da spoznate nove ljudi. Na delovnem mestu vas čaka neka novost, zavedali se boste dejstva, da kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Ljubezen bo priložnost za rast, svojih notranjih občutkov ne tajite.
RAK W (21.6. - 22.7.)
Finančno stanje se vam bo izboljšalo in na osebni račun lahko pridobite nek preliv. Se vedno je tako, da boste vi tisti, ki imate v rokah škarje in platno. Prijetni trenutki vas čakajo v dvoje ali če se odpravite v družbo. Čas je, da se sprostite in ugodno je, da si začnete kreirati počitnice.

w
LEV
.■j - (23.7. - 22 8.)
Dinamika časa bo narekovala tempo in tako se zdi, da ne boste imeli časa, da bi počivali. Notranja modrost bo tista, ki vam bo v pomoč. Spoznali boste, da lahko s samozavestno držo pomagate ljudem okoli sebe. Na delovnem mestu se soočite s preteklostjo in pridobili boste priznanje.
DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Z energijo in dobro voljo vas bo napolnila narava in svež zrak. Priložnosti za veselje bo veliko, kljub temu da boste skrbno poskrbeli za vse tiste dejavnosti, ki vas še čakajo. Pomembno je, da se umirite in da uživate. Srčni izvoljenec vam bo ponudil roko trdne ljubezni.

SESTAVIL
EDI KLASINC
PREGIB BESEDE
OKRASNI TRAK
BODALNI MEČ
PESNISKI STIH
SKRIGINOV FILM
NEMSKA NAMIZNOT. IGRALKA (NICOLE)
TATVINA, ROP
FRFOTANJE, FRFOT
MESTO V ITALIJI
POVEČANJE, RAST
Štajerski TEDNIK
NASELJE PRI MEDVODAH
TKANINA ZA UNIFORME
PRISILNI JOPIČ
KRVAVEČA POSKODBA
FILMSKA IGRALKA RINA
VELIKOST NOSA
ČAČAK
UMIRANJE (STAR.)
KRŠELJ
KAREL ERBEN
OBROBEK
PODOKNICA
KOMBINACIJA 3 KART PRI TAROKU
MUČENJE, TRPINČENJE
OLGA KOROŠEC
TIMSKO DELO
MOTOCIKLIST
UTELESENJE BOGA VISNUJA
PEVEC JONES
HUMORIST (LOJZE)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MAKEDONSKA REKA
POLJSKI FILOZOF
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OBLIKA IMENA ALBINA
ODVETNISTVO
TEKOČINA V ŽILAH
RIMSKI DRŽAVNIK
UROS ČUK
PISANA TROPSKA PAPIGA
POLITIK SADAT
PRITOK TISE
JAPONSKO GLASBILO
TAJSKA REKA
IVO OBREZ
RADO NAKRST
BALETNIK (MAURICE)
PREBIVALEC GRDINE
KRALJ ŽIVALI
GORSKI GREBEN
POKLON, DARILO
VAS JV OD IZOLE
TONOVSKA LESTVICA
STOIČNA
Sola
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEMOČNA ŽALOST
BRANKO SENICA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
JOŽE UDOVIČ
TURŠKI POLITIK (BÜLENT)
PREBIVALKA ARABIJE
MESOJEDA PTICA
INDIJANSKO PLEME
RAZTROS
NASA GLASBENA SKUPINA
UGANKARSKI SLOVARČEK: BIVA = japonsko strunsko glasbilo s štirimi strunami, podobno lutnji, tudi biwa, DILICI = naselje jugovzhodno od Izole, MANG = nemški motociklist (Anton, 1949-), MURES = pritok Tise pri Szegedu na Madžarskem, NAN = tajska reka, STRUSE = nemška namiznoteniška igralka (Nicole, 1971-), TARSKI = poljski filozof logik (Alfred, 1901-1983), TRESA = okrasni trak.
je^ns 'djszej 'oieAe|\|
'epeín 'e^qejy 1|Aeo3 'peí 'eojs 'jnp 'joma 'uegupg 'jjeieg '|\|y 'sejn|/\| 'ue|\| 'jbauv 'eje 'u>i 'ejnje^oApe 'ewg 'jeqejod 'uioi 'ejejeAe 'jso^sluu 'eueguog 'jsojesou 'eiueín 'jjdej 'esej} 'uo^s :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 12. maj:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). NEDELJA, 13. maj:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30
in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger). 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignar-jem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec). 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topo-lovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PONEDELJEK, 14. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI.
8.00. ODPRTI TELEFON: 9.00 Odmevi iz športa - Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 15. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali ogla-
si (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo: Za ljubitelje malih živali. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
SREDA, 16. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00
Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 17. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka rije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-
tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Ptuj). PETEK, 18. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Iz ljudske zakladnice -od ponedeljka do petka ob 19.10.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Globoko v svojem srcu boste občutili neko srečo in blagostanje. To se v veliki meri veže na dom in družino. Iskre ljubezni bodo švigale sem in tja in tako boste dobili tisto, kar iščete. Zavedajte se, da na delovnem mestu prihaja vaših sedem minut. Naredili boste ugo-
ŠKORPIJONOM STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Vsekakor ne boste počivali, kajti to ne bo vaš namen in po drugi strani vas bo preganjalo delo. Dokazali boste, da ste sposobni in da se globoko v vas skriva moč. V primeru, da uporabite še intuicijo, se bodo uspehi vrstili. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli in kocke usode se
Pričakovati je ustvarjalen teden, v katerem boste imeli svojo muzo in tako bo življenje prelep dehteči cvet. Za vezane bo veljalo, da bodo uživali sadove ljubezni, samske pa bo lahko kmalu zadela amorjeva puščica. Odpravite se lahko na tajsko masažo, k frizerju ali po nakupih.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Časa za počitek ne bo, kajti delovna vnema bo tista, ki vam bo v tem tednu narekovala tempo. Toplo sonce vam pričara optimizem in voljo do življenja. Zanimivo je, da boste tako postali mnogo bolj romantični in kreativni. Duh ustvarjalne energije vam bo v samem bistvu prinašal sprostitev.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Na krilih življenja spoznavate tiste dejavnosti, ki so vam uganka. Dinamika časa bo na področju sodelovanja. Varovati se boste morali pretirane trme, kajti težko bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Seveda pa bo življenje tisto, ki vam bo pokazalo svetle točke in vam vlilo zaupanja ter motivacije.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Okrepila se vam bo intuicija in tako boste določene stvari preprosto začutili. Z ničimer ne boste odlašali, ampak se pogumno odpravili naprej. Na delovnem mestu vas čaka ogromno ugodnih priložnosti in doma se bo energija ljubezni širila. Kljub temu si boste vzeli nekaj časa za mir in tišino.
Ptuj • Mladi cvetličarji
Zavidljiv uspeh Ptujčanov
Da so dijaki programa cvetličar, ki obiskujejo Biotehniško šolo Ptuj, izjemno pridni in talentirani, so dokazali že na več tekmovanjih. Pred dnevi so se pomerili tudi v močni mednarodni konkurenci in na Hrvaškem s svojim aranžmajem zasedli tretje mesto.
Dijaka Urška Polanec in Matej Erjavec
Konec aprila je v Umagu potekalo dvodnevno mednarodno tekmovanje mladih cvetličarjev, ki se ga je udeležila tudi ekipa Biotehniške šole Ptuj. Sestavljala sta jo dijakinja Urška Polanec in Matej Erjavec, ki je bil zelo uspešen tudi na marče-vskem celjskem tekmovanju na sejmu Flora.
Skupaj z mentoricama Darjo Hanželič in Jerico Korpar sta Urška in Matej dosegla odlično tretje mesto. Sodelovale so ekipe desetih evropskih držav, zmaga pa je šla v roke cvetličarjev s Švedske.
Tema tekmovanja so bile poletne olimpijske igre v Lon-
Waldorfska šola Ljubljana in Iniciativa za waldorfski vrtec Ptuj
vabita na predavanje
g. Davida L. Brierleya
svetovno priznanega strokovnjaka s štiridesetletnimi izkušnjami v waldorfski pedagogiki na temo
VZGOJA IN IZOBRAZEVANJE SODOBNEGA CASA
Gostje:
•	g. Iztok Kordiš, ravnatelj Waldorfske šole Ljubljana,
•	mag. Boštjan Štrajhar, ravnatelj Waldorfske šole Celje,
•	ga. Jana Kokalj, waldorfska vzgojiteljica in dolgoletna voditeljica waldorfskega vrtca v Ljubljani,
•	Suzana Tomažič Blatnik, mag. manag., predstavnica Iniciative za waldorfski vrtec Ptuj,
•	Alenka H. Pavalec, mama otroka v waldorfskem vrtcu,
•	waldorfski vzgojitelji in učitelji.
Torek 15. maj 2012 ob 18 uri MESTNI KINO PTUJ, Cvetkov trg 1, Ptuj.
SEPTEMBRA 2012 ODPIRA VRATA WALDORFSKI VRTEC SONCECE NA PTUJU
Prvič imate tudi starši na Ptuju in okolici možnost izbire - zato vas vabimo, da nam prisluhnete, postavljate vprašanja in se potem odločite, kaj je najboljše za vašega otroka.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Dan upora proti okupatorju; 1. maj - praznik dela; 8. obletnica vstopa v Evropsko unijo; Svetila od prazgodovine do danes; Most med gospodarstvom in izobraževanjem; Starorimska poroka v Termah Ptuj; 11. blagoslov konjev pri cerkvi Leopolda Mandiča; 30-letnica delovanja skupine Koranti Rogoznica; Povabilo na 23. razstavo Dobrote slovenskih kmetij; Prireditev ob dnevu Osnovne šole Mladika; Plesna zgodba koreografinje Božene Krivec; Vabilo v svet glasbe.
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
Živi življenje! Za vse vrste zvez in stikov. Agencija z desetletnimi izkušnjami. Kocka 7, d. o. o., PE Maribor. Tel. 031 712 987.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
Foto: arhiv sole
donu, Urška in Matej pa sta postavila svojo cvetlično kompozicijo. Sleherna komponenta je imela premišljeno vlogo, s katero so simbolizirali različne stvari. Robovi konstrukcije so ponazarjali angleško zastavo -simbol države gostiteljice, London so pričarali s simpatično telefonsko govorilnico, večja in manjša različno obarvana stopala pa so ponazarjala raznolikost ljudskih ras, ki prihajajo na olimpijske igre. Nepogrešljivi so bili tudi olimpijski krogi, ki simbolizirajo barve petih kontinentov, in cvetje, ki simbolizira mir in igrivost.
Dženana Kmetec
%fnilumed
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www. ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
RAZNO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM lepa bukova drva z dostavo, metrska ali rezana, možna dostava. Tel. 031 532 785.
PRODAM DRVA, hlodovino; kamion-ska dostava. Tel. 041 767 760.
UGODNO prodam bukova drva (lepa), cepana, in razžagana z dostavo. Tel. 051 632 814.
KUPIM traktor, lahko Zetor, Ursos, IMT in kiper prikolico Tehnostroj. Tel. 041 592 489.
V OKOLICI JURŠINCEV oddam 7 ha košnje, silaže ali sena. Tel. 030 652 905.
PIŠČANCE domače reje, težke od 2,5 kg, prodam. Tel. 02 688 19 11 ali 051 215 245.
PRODAM telico v devetem mesecu brejosti, simentalko, pašno. Tel. 031 788 502.
PRODAM prašiče domače reje, težke od 140 do 150 kg. Tel. 051 652 623.
PRODAM 250-litrsko hidravlično stiskalnico. Tel. 041 504 204.
PRODAM pet bikcev simentalcev, starih tri mesece. Tel. 031 532 785.
PRODAJAJO prašiče domače reje, težke od 120 do 200 kg. Tel. 041 951 747.
PRODAM kravo, staro tri leta, brejo v osmem mesecu. Tel. 031 436 662.
PRODAM KOBILO poni, višine 1,20 m, vozno, stara je tri leta, vajena otrok, cena 600 €. Tel. 031 302 744.
PRODAM luščeno koruzo. Tel. 040 571 404.
PRODAM odojke. Telefon 031 793 221.
PRODAM 8 tednov starega bikca in teličko. Tel. 031 558 596.
PRODAM koruzo. Telefon 051 340 496.
PRODAM suhe bukove, hrastove in smrekove fosne in traktor Steyr 18, registriran. Tel. 753 38 81.
NEPREMIČNINE
PRODAMO gradbeno parcelo s staro hišo in večjim vrtom v Apačah, občina Kidričevo. Telefon 041 664 863.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 502 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
KIDRIČEVO zaradi odhoda v dom pod ceno prodamo trisobno stanovanje v I. nadstropju. Blok ima novo streho, zamenjana so okna, kopalnica, balkon, klet, garaža. Tel. 051 609 943 ali 02 796 10 87.
UGODNO PRODAM garsonjero na Ptuju, v centru mesta, z vsemi priključki.
V	NAJEM oddam dva poslovna prostora v velikosti 20 in 25 m2 in več parkirišč na Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p. Tel. 041 325 925.
V	PTUJU takoj oddam renovirano opremljeno enosobno stanovanje. Tel. 041 432 002.
PRODAM enosobno stanovanje v 4. nadstropju na Ptuju, Potrčeva cesta. Tel. 031 240 838.
PRODAM 11 arov gradbene parcele na lepi legi v Cirkulanah. Tel. 051 440 218.
PRODAM 86 arov mešanega gozda v Zg. Pristavi. Cena 7000 €. Tel. 031 458 723.
DOM - STANOVANJE
SAMSKI upokojenec išče v neposredni okolici Ptuja enoinpolsobno stanovanje ali manjšo hišo za najem. Tel. 041 409 640.
V	Kopru oddam apartma za 4 osebe; cena 350 evrov na teden (tudi parkirišče). Telefon 031 870 458.
V	NAJEM dam dve prazni večji stanovanji v Ptuju. Telefon 02 70 34 372, 031 764 904, zvečer.
MOTORNA VOZILA
BREZPLAČNO odpeljem vaš dotrajan avtomobil, kombinirano vozilo ali tovorno vozilo na moje stroške. Tel. 041 635 840
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM MIZO s šestimi stoli. Tel. 031 467 142.
POCENI PRODAM lepo ohranjen raztegljiv kavč, malo rabljen. Telefon 041 915 368.
Ml®®®!«
EVö^ÄL'SNIEillNIliJIBQlMIfilli'l
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.0.0.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj Dravska ulica 11, 2250 Ptuj Tel.: 749 24 10
Na podlagi Zakona o glasbenih šolah - Ur. list RS, št. 29/00, 60/06 (20., 21., 22. in 23. člen) objavljamo
RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST
za šolsko leto 2012/2013
PREDMET	STAROST UČENCA	ŠT. PROSTIH MEST
KLAVIR	7-9	21
ORGLE	11-18	1
HARMONIKA	7-9	12
VIOLINA	7-9	1
VIOLONČELO	7-9	1
FLAVTA	10-12	12
OBOA	10-12	1
KLARINET	10-12	3
SAKSOFON	10-12	6
TROBILA (trobenta, pozavna, bariton, rog, tuba)	9-18	6
KITARA	8-10	10
TOLKALA	9-18	2
PETJE	17-24	5
PLESNA PRIPRAVNICA 1	6	10
PLESNA PRIPRAVNICA 3	8	5
BALET 1. RAZRED	9	3
BALET 2. RAZRED	10	5
PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA		14
GLASBENA PRIPRAVNICA 1	6	30
GLASBENA PRIPRAVNICA 2	7	30
PROSIMO STARSE, DA UPOŠTEVAJO STAROSTNE OMEJITVE. Za vpis v programe predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica 1 in 2, plesna pripravnica 1 in 3 NI SPREJEMNIH PREIZKUSOV - starši izpolnijo samo vpisni list v tajništvu šole v času uradnih ur.
Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v enem od naslednjih terminov:
•	sredo, 23. maja 2012, med 15:00 in 17:00,
•	četrtek, 24. maja 2012, med 17:00 in 17:30 v OŠ Gorišnica,
•	petek, 25. maja 2012, med 15.00 in 17.00,
•	ponedeljek, 28. maja 2012, med 15.00 in 17.00. Naknadni sprejemni preizkusi za morebitna še prosta mesta:
•	sreda, 22. avgusta 2012 med 15.00 in 17.00.
PREIZKUS ZA PREDMET PETJE BO SAMO V PONEDELJEK, 28. MAJA 2012.
Učiteljski zbor na podlagi uspešnosti sprejemnega preizkusa in razpoložljivih mest izbere učence - novince.
JAZZ ODDELEK	
PREDMET	ŠTEVILO PROSTIH MEST
JAZZ KLAVIR	5
JAZZ SAKSOFON	5
JAZZ TROBENTA	5
JAZZ KITARA	5
JAZZ BOBNI	5
JAZZ KONTRABAS/BAS KITARA	5
JAZZ PETJE	5
Predmeti jazz oddelka se izvajajo kot nadstandard. NA SPREJEMNEM PREIZKUSU SE PREVERJA GLASBENO PREDZNANJE, PRIMERLJIVO S ŠTIRIMI LETNIKI OSNOVNE GLASBENE ŠOLE. KANDIDATI ODIGRAJO 2 SKLADBI NEKLASIČNEGA ZNAČAJA (blues, swing, funk ...).
Preizkus glasbenega predznanja bodo kandidati opravljali v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v enem od naslednjih terminov:
•	petek, 25. maja 2012, od 18:00 do 19:00,
•	sobota, 26. maja 2012, od 12:00 do 13:00.
Poleg glavnega predmeta (instrumenta), so učenci jazz oddelka dolžni obvezno obiskovati še predmete:
•	jazz teorija
•	rhythm & reading
•	big band
•	combo zasedbe
NOVINCI - VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE IN PLESA!
PTUJSKA TELEVIZIJA
ipeoB
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 11.5.
9:00 DnevnikTV Maribor-pori, 9:25 Kuhi nji ca 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 2. nogometna liga - pon. 10:50 Modro-pon. 12:00 RegiTVOrmoi 13:00 Prodajno okno 15:35 Knhinjica - pnn. 16:00 Duhovna oaza - pon. 17J0 Povahi In na kavo-pon 18:05 Cista umetnost-pon. 18:30 Ptujske odrske deske - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Poslanski utrip - pon. 21:20 Motoscerta - pon. 21.45 Sr--------
Netielia 13.5. ' 1 Ptuji 9:20 Knhinjica
9:00 Ptujska kronika-pon.
22:20
it(no)-pon. i TV Gorßnioa - pon.
Sobota 12.5.
9:00 Ptujska kronika-pon.
9:20 Smeiia polna skleda
10:00 Duhovna oaza - 0. oddaja - pon.
10:25 Modro - pon.
11:15 Zemlja in mi-7. oddaja
12:00 Ptujska kronika
13:00 Preded tedna
13:20 Smeta polna skleda -pon.
13:45 ResIV Ormož-pon.
15:15 Prleki-Med Muro in Dravo-
3. oddaja pon. 16J0 Ptujska kronika-non. .......i OS Ljudski vrt -
10:15 Duhovna oaza - 6. oddaja - pon. 11:20 Ptujske odrske deske-pon. 13:00 Pregled tedna-pon. 13:25 Zemlja in mi-pon. 13:55 Polka in majolka 15:15 Glasbeni pred ah 17:00 Poslanski utrip-pon. 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Ptujske odrske deske-pon. 18:45 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 DStjudski vrt ima talent 2012 22:00 Sport(no) - pon.
Ponedeljek 14.5. 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjioa-pon. 9:50 Modro - pon. 10:15 Pregled tedna-pon. 15:00 Pomurski tednik 5:40 Kuhinjica 7:00 pregled tedna - pon.
-pon.
17:00 Dan šole OS Ljuds 18:00 Ptujska kronika -18:20 Cista umetnost 18:50 Pregled tedna-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon.
8:00 Sport(no) - pon. 18:35 Kulturo na dlani 19:15 Povabilo na kavo-pon. 20:10 Ptujska kronika - pon. 20:30 Epk napoved nik - pon. 21:10 Motoscena - pon. 21:35 Sjrort(no)-pon.
Mi, Rimljani 22=10 Info kanal
20:20 Zemlja in mi-0. oddaja-| 20:50 Povabilo na kavo-pon. 21:45 Sport(no) - pon.
www.petv.tv
Wdtj spmri jätt Mi u T2 in SIOl IV
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
www.avto-prstec.si | Prireditvenik
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
LCD TV
gratis ob nakupu novega vozila na leasing
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 OOO
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 ORD čas- DOPOLDAN (pon-čat): 9-12, POPOLDAN (tor, srt): 16-1! Mostiček, proteze in bela zalivka cenejSa kot pri koncesionaiju.
WILLIAMS t
O
WÎTiïTïïIT
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075. e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Prevljan|e elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ILIRIKA
Zaupanje} ki bogati
www.ilirika.si
Petek, 11. maj
11:GG 11:3G
18:GG 18:GG
18:GG
19:GG
19:GG
19:GG
19:3G 2G:GG
Ptuj, grad: odprtje stalne razstave mask PM Ptuj - Ormož Ptuj, Mestno gledališče: Vizije - Festival mladinskih gledaliških skupin Slovenije, predstave do 19:00, JSKD Markovci, večnamenska dvorana: dan šole
Ptuj, Mestno gledališče: slavnostno odprtje festivala mladinskih gledaliških, lutkovnih in rock skupin ter interpretov literarnih besedil Vizije 2012, JSKD
Ptuj, telovadnica OŠ Ljudski vrt: 28. praznik in 67 let delovanja Vrtca Ptuj, prireditev Gozd pripoveduje
Cirkovce, dvorana: Pod lipo, 1. del območnega srečanja folklornih skupin, JSKD
Kidričevo, Strnišče 6, Galerija FO.VI: odprtje razstave Ilustracija/Illustration Blanke Bračič Topolšek in Carlotte Montagna
Oplotnica, Kulturno-turistični center: območna revija komornih skupin, JSKD
Lenart, Dom Kulture: koncert vokalne skupine Amista iz Voličine Ptuj, CID: Rock vizije, festival mladih rock skupin
Sobota, 12. maj
G8:GG G9:GG 1G:GG
1G:GG
1G:GG 11:GG
14:GG
ll:GG
ll:GG
19:GG
2G:GG
21:GG
Borl, grad: čistilna akcija
Podlehnik, izpred starega motela:13. tradicionalni pohod TD Podlehnik Draženci, igrišče v jami: srečanje etnografskih in korantovih skupin v organizaciji TE-DE Korant klub
Kidričevo, Strnišče 6, Galerija FO.VI: delavnice za otroke in odrasle ob razstavi Ilustracija/Illustration Blanke Bračič Topolšek in Carlotte Monta-gna, do 12:00
Ptuj, Mestno gledališče: festival Vizije 2012, predstave do 18:00 Poljčane, RCN in Dom športa in kulture: 40 let naselitve muflona na Boču, odprtje razstave s kulturnim programom
Podlehnik, Gorca, pri etnografskem muzeju: kulturni program in podelitev priznanj vinogradnikom, ogled zbirke TD Podlehnik Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: citrarski koncert Zasebne glasbene šole v samostanu Sv. Petra in Pavla
Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: 8. Marijafest, pevska skupina Frančiškova mladina Nazarje in mag. Božo Rustja; ob 18:00: pričetek tekmovalnega dela pevskih skupin iz Slovenije in Hrvaške Cirkovce, večnamenska dvorana: 2. del območnega srečanja folklornih skupin Pod lipo, JSKD
Podgorci, Dom krajanov: 36. praznik vina Podgorci 2012, kulturni program in podelitev priznanj za ocenjena vina, TD Podgorci in Društvo vinogradnikov Jeruzalem
Ptuj, CID: Rock vizije, Festival mladih rock skupin, JSKD
Nedelja, 13. maj
10:00 Ptuj, Narodni dom: Festival Vizije, delavnice za udeležence festivala;
13:30 okrogla miza o predstavah festivala; 16:00 zaključek festivala s podelitvijo priznanj 16:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana: koncert
Torek, 15. maj
18:00 Ptuj, Mestni kino: predavanje Davida L. Brierleya na temo »Vzgoja in izobraževanje sodobnega časa« v organizaciji iniciative za waldorfski vrtec Ptuj
Mestni kino Ptuj
Petek, 11., sobota, 12., in nedelja, 13. maj: 17:00 Kupili smo živalski vrt; 19:30 Hudič v nas; 21:00 Art: Sramota.
i
2 3. DRŽAVNA RAZSTAVA
DOBROTE
SLOVENSKIH KMETIJ
OD 17. DO 20. MAJA 2012
VMINORITSKEM SAMOSTANU NA PTUJU
t j
DOBROTI ^/i v BODO
\ NA OGLEO
^BSkwJur T ^ff*
/ med 9.inVuro
SLOVESNOST OB ODPRTJU RAZSTAVE BO v četrtek, 17. maja 2012, -	ob 16.uri

m j>:
m
With
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD
Mestna občina Ptuj
LET
PoUtlke
HI •
Partnerstvo med Evropo in kmeti
dobrodelni
koncert
za mamograf
nude trkaj de1a vu
kvinton
IMFH^TERTERM PTUJ, 19.00
SP
SOROPTIMIST KLUB PTUJ
KONCERT ORGANIZIRAMO ČLANICE SOROPTIMIST KLUBA PTUJ. Z NAKUPOM VSTOPNICE IN UDELEŽBO NA KONCERTU BOSTE PRIPOMOGLI PRI NAKUPU PTUJSKEGA MAMOGRAFA.
I Oogodtk wlnonfj» EwOpjki Un^, I 0«MißfK la ■rrviflui In B pjííi^a
PRODAJA VSTOPNIC (6 EUR - ČLANI KPŠ, 7 EUR - NEČLANI KPŠ, 8 EUR NA DAN KONCERTA):
PISARNA KLUBA PTUJSKIH ŠTUDENTOV (VODNIKOVA 2), KAVARNA PTUJSKIH ŠTUDENTOV, EVENTIM - HIŠA VSTOPNIC EUROPARK MARIBOR, TIC PTUJ,
GRAND HOTEL PRIMUS, DON CAFFE, GOSTILNA PP, BAR DIVINO,	MEDIJSKI šujerMiaMIK
ŠOLSKI CENTER PTUJ (RECEPCIJA ŠČ, VOLKMERJEVA 19 IN	p°kr°v|TeU ^^^ptuj
TAJNIŠTVO ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKE ŠOLE PTUJ, VIČAVA 1)
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 12.5.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 ŠKL
10:00 Pomladni koncert skupine Amista
11:30 Utrip iz Ormoža
12:30 Polka in Majolka
13:30 Ujemi sanje
14:30 Video strani
16:50 Ptujska kronika
17:10 ŠKL
18:00 Koncert ljudskih pevcev iz Selc
19:45 Glasbeni utrinki
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Glasbena oddaja
23:30 Video strani
8:00 Osrednja prireditev ob prazniku
Občine Markovci 9:00 Ptujska kronika 9:20 Oddaja ŠKL
10:00 Koncert ljudskih pevcev iz Selc
12:00 Seja sveta Občine Domava - Ponovitev
14:00 Video strani
18:00 Revija folklornih skupin
19:30 Glasbena oddaja
20:00 Koncert MoPZ Anton Štrafela Markovci
21:20 Ujemi sanje
22:20 Utrip iz Ormoža
23:20 Video strani
PONEDELJEK 14. 5. 8:00
NEDELJA 13.5.
8:00 Oddaja ŠKL
9:00 OŠ Hajdina - Projekt Comenius 10:40 Ptujska kronika 11:00 Mesečna kronika iz občine Videm 13:00 Koncert GIM Ptuj in gostov iz Filipinov 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:20 Glasbeni utrinki 17:00 Revija Odraslih pevskih skupin 2. del 18:30 Koncert ljudskih pevcev iz Selc 20:00 Glasbena oddaja _	. v . _ . ..
22:00 video strani z vami ze 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
9:25 10:25 10:45 11:40 12:40 18:00 19:30 20:00 21:20 22:20
Ljudski pevci iz Leskovca se
predstavijo 2. del
Utrip iz Ormoža
Ptujska kronika
ŠKL
Ujemi sanje Video strani
Mesečna kronika iz občine Videm Glasbeni utrinki
Koncert MoPZ Anton štrafela Markovci Markovci - Iz domače skrinje Mozaik kulture
KO POTREBUJETE GOTOVINO TAKOJ...
IVN
G.OjTlOVJI NS:K'A
1
m
posojila za zaposlene in upokojence - ni stroškov odobritve
izplačilo gotovine takoj
tudi za osebe z nižjimi dohodki
INFO-KREDIT d.o.o. Mlinska ulica 28, 2000 Maribor
(v bližini avtobusne postaje, nasproti bencinske črpalke) Tel: 02/25-27-363, Gsm: 051/70-10-20
O OMcklavi a. t
ODKUP, PROD/UA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.mlklavz@gmall.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAc	OPR.	BARVA
AUDI A62.0TOI KARAVAN	2008	15.980,00	ALU PLAT.	ČRNA
BMW 318 D TOURING CONFORT	2009	15.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
BMW 320 D EIFTTA TOURING	2008	14.880,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
FIAT SEDICI 1.9 JTD DYNAMIC	2008	9.970,00	KUMA	BELA
FORD S-MAX 2.0 TOČI DURATORQ	2008	12.680,00	NÄVI.	KOV. T. SIVA
aPELASTRA 1.7 Dil KARAVAN	2007	6.280,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
OPEL CORSA 1.216V	2004	3.480,00	AVT.KUMA	KOV. BOR. RDEČA
PEUGEOT 4007 2.2 HDI	2009	18.980,00	USNJE	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI DYNAMIQ GRANDT.	2009	7.480,00	ALU PLAT.	BELA
TOYOTA CELICA 1.8 WT-L	2004,12.mes	7.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
TOYOTA COROLLA VERSO 2.2 D4D SOL PLUS TEHNO 2008		10.4S0.00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
VOLVO S 80 2.4 TD5 AUTOM.	2005	7.990,00	XSENON	KOV. SIVA
VW GOLF PLUS 2.0 TDI CONFORT	2009	11.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 IDI KARAVAN CONFORT Aïï.	2003	3.990,00	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
VW PASSAT 1.9 lili KARAVAN	2007	9.770,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI CONFORTUNEUMUZINA	2009	13.550,00	WEBASTO	KOV.SM
VWSHARAN2.0TOI	2009	16.590,00	AVT.KUMA	SREBRN
ODKUP VOZIL V ENI URI
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
AUDI Q7 3,0 TDI QUATTRO	2007	24.500,ooe	7 SEDEŽEV	KOV. ČRNA
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS	2008	12.900,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT LIMUZINA407 1.816V CONF. PACK	2004	4.950,OOC	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
OPEL ASTRA 1.816V ELEGANCE	1999	2.130,00	REDNO SERV.	KOV. ZELENA
RENAULT CLI01.2 AUTH.PACK	2005	4.830,00 C	SERV. KNJIGA	KOV. RUMENA
PEUGEOT 2061.41XR PRESENCE	2005	3.690.00C	REDNO SERV.	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.216VAUTH.	2006	5.250,OOC	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
MERCEDES BENZ 320 CLK AVANTGARDE	2003	12.500,OOC	USNJE	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.616V EXP. CON.	2003	3.790,OOC	AVT. KUMA	KOV. ZELENA
CITROEN XSARA 1.616V EXCLUSIVE	2002	2.630/10 €	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT BREAK LAGUNA 2.2 DO PRIVILEGE	2003	3.150,00i	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN G 1.41 SX PACK	2006	5.450.00C	PRVI LAST.	KOV. MODRA
PEUGEOT 1071.01 STYLE	2010	6.490,OOC	PRVI LAST.	KOV.BORDO
CITROEN G 1.4 HDI SX PACK	2007	5.250.00C	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HONDA CIVIC 1.4 IBINGO	1997	1.570,OOC	SERVO VOLAN	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061.1 IX-LINE	2005	3.590,00 C	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CHEVROLET AVE01.416V PREMIUM	2007	4.950,00 C	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071.416V PREMIUM	2007	6.900/10 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.41SW X-DESIGN	2005	4.600,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.6 ECOUPE	1997	1.150.00C	REDNO SERV.	KOV.BORDO
FORDGALAXY 1.9TDI GHIA	2003	5.500,OOC	REDNO SERV.	KOV. ZLATA
SEAT IBIZA 1.212V REFERENCE	2008	6.650,OOC	PRVI LAST.	RDEČA
FORD FOCUS 1.416V AMBIENTE	2005	3.690/10 €	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MOD.
RENAULT GRANDTOUR MEGANE 1.9 DCI EXP. CON.	2004	4.150,00c	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
	www.radio-tednik.si
	
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCIlJvlICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ko aprilsko jutro se je prebudilo, nikomur ni bilo jasno, zakaj se je v naš dom žalost naselila, kajti usoda nam temeljito je življenje spremenila.
Skupnih ciljev, ki smo jih imeli, nikoli nismo doživeli, saj prišla je kruta smrt in preživela vsak naš načrt. Ker sami smo ostali, svoja pota smo naprej peljali ter se včasih spraševali, le kaj bi storil on, če bil bi z nami. Ker več ga ni, spomin na njega še vedno živi in spremlja nas skozi srečne in manj srečne dni.
ZAHVALA Antona Makovca
IZ POBREŽJA 141 10. 7. 1936 + 30 4. 2012
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala PGD Videm, Pogrebnemu zavodu MIR in vsem gasilskim društvom občine Videm, g. župniku za opravljen obred, godbeniku za odigrano Tišino, gospe Zdenki za ganljive besede pri odprtem grobu, sodelavcem trgovine Ekstra Tuš na Ptuju, družini Zagoršek iz Borovcev ter družini Prevolšek iz Tržca in prevozništvu Ervina Jusa.
Hčerka Sonja s Frančekom ter vnuka Kristijan in Nastja
KNAUF ■ FASADERSTV0 ZIDARSTVO ■ KOPALNICE OKNA ■ VRATA
jh.objekttehnik@g mail.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 www.Jh-obJekttehnik.informacga.net
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 1 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po telefonu na št. 02 788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko
Za nadaljnjo rast, širitev in uspešno delo s programi blagovnih znamk družbe ZEPTER INTERNATIONAL na način direktne prodaje na področju Slovenije vabimo k sodelovanju
ORGANIZATORJA DIREKTNE PRODAJE ZA VZHODNO ŠTAJERSKO (m/ž)
Pogoji:
•	izkušnje v direktni prodaji,
•	komunikativnost in urejenost,
•	obvladovanje veščin vodenja ljudi, prodajnih razgovorov, telefonske komunikacije,
•	najmanj srednješolska izobrazba,
•	pasivno znanje angleškega in srbohrvaškega jezika,
•	vozniški izpit B kategorije,
•	lastnoosebnovozilo. Nudimo vam:
•	delo v uspešnem mednarodnem podjetju z zelo širokim in atraktivnim prodajnim programom,
•	možnost redne zaposlitve ali sodelovanje z vašim lastnim podjetjem,
•	zelo stimulativno nagrajevanje z možnostjo za doseganje dodatnih premij in nagrad,
•	brezplačno začetno izobraževanje,
•	kontinuirano izobraževanje z vrhunskimi trenerji,
•	vse za delo potrebne vzorce in materiale nudimo brezplačno,
•	možnosti napredovanja v okviru poslovnega sistema Zepter International,
•	delo v ambicioznem, dinamičnem in uspešnem kolektivu. Prednost imajo kandidati:
•	ki imajo izkušnje na vodilnih delovnih mestih na področju organiziranja in vodenja prodajnih ekip v direktni prodaji,
•	imajo vodstvene sposobnosti,
•	ki so ambiciozni, odgovorni in samoiniciativni pri delu.
Ne zamudite svoje priložnosti! Vaša prihodnost se začenja danes!
Pisne prijave z življenjepisom, opisom izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
ZEPTERSLOVENICA, d. o. o., Pohorska cesta 12, 2380 Slovenj Gradec ali po e pošti na naslov info@zepter.si.
Solze žalost nam blažijo, spomin nikoli ne zbledi. Vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 14. maj 2007, ko je za vedno odšla od nas v večnost naša draga
Slavica Zupanič
IZ MARKOVCEV 28 a
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta tasta, dedeka in pradedeka
Antona Čuša
IZ DORNAVE 2 b
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče - vsem hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
ob izgubi drage žene
Emilije Gunžer
IZ POTRČEVE 46, PTUJ
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti na pokopališču v Dolnjih Slavečih v Prekmurju. Hvala za izražena pisna in ustna sožalja. Hvala osebju doma upokojencev, govornici za govor in pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči mož Štefan
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
(Jimenez)
SPOMIN
9. maja so minila tri žalostna leta, odkar nas je nepričakovano, brez slovesa, zapustil
Ivan Pulko - mlajši
1982 + 2009
IZ ČERMOŽIŠ 53 B, ŽETALE
Hvala vsem, ki se ga spominjate, ohranjate lepo misel nanj in mu poklonite cvet ali svečko v spomin.
V mislih vedno s teboj mami, ati, brat Thomas z Brigito in
brat Darko z družino
Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo.
ZAHVALA
V 93. letu starosti se je od nas poslo vila naša draga mama, babica, praba bica, sestra, teta, botra in tašča
Marija Medved
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, svete maše in darove v cerkvi. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki jih nismo posebej imenovali. Še enkrat vsem in vsakomur posebej hvala.
Žalujoči: vsi njeni
sr
i i^-i rm
Iskrena hvala vsem dragim sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste 3. maja 2012 v tako velikem številu k večnemu počitku pospremili našega dragega
Ivana Botolena
IZ ZAGREBŠKE C. 108, PTUJ
Hvala za vsa ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče in darovane maše, posebna zahvala osebju onkološkega inštituta v Ljubljani. Hvala podjetju MIR za izvedbo pogreba, župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku za ganljive besede slovesa. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot in ga boste ohranjali v svojih mislih, iskrena hvala.
Z žalostjo: njegovi najdražji
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi drage žene, mame, hčerke, babice, tete in tašče
Viktorije Kolednik
IZ MEDRIBNIKA 17 a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala Pogrebnemu podjetju MIR, g. dekanu za opravljen obred, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem ter govorniku. Hvala še enkrat vsem.
Vsi njeni
Saj solz skoraj več ni, a v srcu boli in boli. Le lučko na grobu upihne vihar, a v mojem srcu je ne bo nikdar.
V SPOMIN
Leto dni je tega, kar zatisnil je trudne oči
Albin Merc
8. 5. 2011-8. 5. 2012
Ostala je le tišina in večna bolečina.
Žalujoča Dragica
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata, dedka in pradedka
Štefana Knausa
IZ MLADINSKE ULICE 3, KIDRIČEVO
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala Pogrebnemu podjetju Mir, g. župniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, hvala sindikatu in Talumu za odigrano Tišino. Hvala tudi vsem sodelavcem njegovih domačih. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Svoj mir je našla naša draga
Ljudmila Feguš - Milka
IZ ARBAJTERJEVE 2
Zahvaljujemo se vsem, ki so soustvarjali njeno življenjsko pot, se poslovili z besedami, cvetjem, petjem, toplo mislijo.
Iskrena hvala osebju Doma upokojencev Ptuj za prisrčno ozračje, požrtvovalno zdravstveno oskrbo, socialno pomoč in nego, župniji sv. Ožbalta Ptuj za opravljen cerkveni obred.
Vsi njeni
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, hčerke, sestre, tete in življenjske sopotnice
Cvetke Butolen, roj. Galun
IZ SPODNJE SVEČE 13
20. 4. 1963-4. 5. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem hčere Mojce iz podjetja SETO, d. o. o., ki ste jo pospremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter izrečeno sožalje. Najlepša hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, gospe govornici, Pogrebnemu podjetju MIR in vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: hčerki Mojca in Blanka z družinama, mama Pavla z Otmarjem, sestra Milena z družino in sopotnik Miran
1 4* ** T

Zdaj ne trpiš več, draga mami. Zdaj počivaš, zdaj te več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen, odkar te več med nami ni.
ZAHVALA
Izčrpana od trpljenja, ki ji ga je povzročila bolezen, je tiho zaspala naša draga mami, žena, sestra, teta in tašča
Cvetka Šmigoc
17. 4. 1959 + 27. 4. 2012
IZ UL. 5. PREKOMORSKE 9, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjene sveče ter cvetje. Zahvaljujemo se tudi Pogrebnemu zavodu Ptuj, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, godbeniku, gospe Veri Kokol in g. Marjanu za poslovilne v besede in vsem, ki ste se poklonili v njen spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Branko, hči Jasmina in sin Branko
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
V 49. letu je mnogo prezgodaj umrl dragi sin in brat
Franc Hameršak
IZ KICARJA
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter izrečeno sožalje. Hvala gasilskim društvom in njihovemu govorniku Tadeju, hvala za spremstvo in poslednji pozdrav. Zahvaljujemo se g. patru Klemnu, ge. Veri, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebni službi za lepo opravljen obred. Hvala sodelavcem ADK Dolane in društvu Korantov Rogoznica. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Ptuj • Končan še en sodni proces zoper Petra R.
„Pedofil! Zdaj si dobil svoje, pedofil!"
Na okrožnem sodišču v Ptuju se je v torek, 8. maja, končal še en sodni proces zoper 65-letnega Petra R., ki je na prestajanju 17-letne zaporne kazni zaradi spolne zlorabe svoje mladoletne hčerke; tokrat pa so ga zaradi posilstva in spolnih napadov na drugi dve hčerki obsodili še na dodatnih osem let zapora.
Po sojenju, ki se je pričelo 31. januarja letos in je bilo za javnost v celoti zaprto, je sodni senat okrožnega sodišča na Ptuju, ki mu je predsedovala okrožna sodnica Marjana Kosi, prisodil enotno zaporno kazen 20 let zapora, v katero je že vštetih 17 let zapora po prejšnji obsodbi.
Kot smo poročali, je bil Peter R., ki se ga je zaradi očitanih mu dejanj prijel vzdevek ptujski Fritzl, za spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, in nasilje v družini prvič spoznan za krivega decembra 2009. V nemilost organov pregona je padel, ko je njegova takrat 15-letna hči rodila otroka, za katerega so z analizo DNK ugotovili, da ga je spočel njen oče Peter R. Preiskava se je kasneje razširila, organi pregona pa so zbrali dovolj dokazov, da so ga preganjali tudi zaradi spolnega nasilja nad njegovima drugima dvema hčerkama. Peter R. je v prvem procesu ob prihodu na sojenje pojasnjeval, da gre za zaroto proti njemu, med drugim pa je zahteval tudi razveljavitev 17-letne zaporne kazni in ponovno sojenje, češ da so mu na ptujskem sodišču kratili človekove pravice in pravico do obrambe, vendar je vrhovno sodišče njegovo zahtevo zavrnilo. Tokrat so ga zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, in posilstva obsodili še dodatno, na skupaj osem let zaporne kazni, zaradi omejitve dolžine zaporne kazni za vsa kazniva dejanja pa so mu na koncu izrekli enotno kazen 20 let zapora.
Sojenje je tudi zadnji dan potekalo za zaprtimi vrati. Ko so v torek zjutraj nekaj po 9.
uri obtoženega Petra R. pripeljali s službenim vozilom iz zapora v Dobu pri Ljubljani, je v spremstvu dveh paznikov izstopil iz vozila, namesto lisic pa je v rokah držal šop map in spisov. Ko je pred vhodom v hišo pravice zagledal novinarja, je dejal: „Kaj delate, novinarji? Zakaj poslušate le to, kar vam povejo na sodišču. Pridite k meni v zapor, saj je dovoljeno, da vam bom še jaz povedal, za kaj gre."
Zaradi izločitve javnosti novinarji nismo imeli vstopa v sodno dvorano, nekaj po 14. uri so nam dovolili le, da smo lahko spremljali izrek sodbe. Med čakanjem na hodniku pred sodno dvorano v drugem nadstropju je Peter R. sedel na klopi v družbi dveh paznikov povsem sproščen in znova nagovarjal novinarje, naj pridejo na pogovor k njemu v zapor.
Izrek sodbe sprejel neprizadeto
Tudi pozneje v sodni dvorani, medtem ko je predsednica sodnega senata Marjana Kosi prebirala sodbo v imenu ljudstva, ni bil videti nič zaskrbljen. Tudi po razmeroma kratkem izreku sodbe, v kateri ni bilo nobenih podrobnost, le naštevanje členov, po katerih mu očitajo kazniva dejanja, za kar so mu prisodili prvič 4, nato 3 in nato še eno leto zaporne kazni, je bil povsem neprizadet. Sodni senat ga je oprostil plačila nagrade za odvetnico, bo pa moral poravnati odškodnino oškodovankam.
Nato smo novinarji spet morali iz dvorane, saj so bili na vrsti še zaključni nagovori,
Foto: M. Ozmec
Obtoženi Peter R.: „Zakaj bi priznal? Zadeva je bila predana nemškemu tožilstvu, a jo je umaknilo."
ki so bili prav tako zaprti za javnost. Sicer pa smo izvedeli, da naj bi mu tokrat očitali, da je že pred mnogimi leti posilil danes že odraslo hčer, tik pred tem, ko so leta 2009 njegova grozodejstva prišla v javnost, pa naj bi spolno zlorabljal tudi najmlajšo deklico, tedaj staro manj kot 7 let.
Kake pol ure po izreku sodbe je iz poslopja okrožnega sodišča prvi izstopil zagovornik oškodovank, odvetnik Franc Rojko. Na vprašanje, ali je s sodbo zadovoljen, je odgovoril: „Ne gre za zadovoljstvo, gre za pravičnost v okviru zakona,
in glede na možnosti, ki jih je imelo sodišče, ocenjujem, da je izrečena kazen pravična. Dejansko gre za kazen 20 let zapora in glede na okoliščine sodišče ni moglo izreči višje kazni."
Okrožna državna tožilka Sonja Erlač na vprašanje, kako ocenjuje izrečeno sodbo, sprva ni želela odgovoriti, nato pa dejala, da ni povsem zadovoljna in da bo razmislila, ali se bo na izrečeno kazen še pritožila.
Nazadnje se je v spremstvu obeh paznikov na velikih vratih sodišča prikazal obtoženi Peter R. in na vprašanje, kaj
Foto: M. Ozmec
Zagovornik oškodovank, odvetnik Franc Rojko: „Ocenjujem, da je izrečena kazen pravična."
meni o tem, da ga je sodišče že drugič spoznalo za krivega, brez zadržkov sproščeno odgovoril: „Nič, saj postopek še ni končan." Na dodatno vprašanje, ali bo kdaj priznal svojo krivdo, je odvrnil: "Zakaj bi priznal, zadeva je bila predana nemškemu tožilstvu, a jo je umaknilo, zdaj je predana nemškemu ministrstvu, in ko bodo odgovorili, se bomo dogovorili o nadaljnjih postopkih. Lahko pridete k meni v Dob, saj ni prepovedano." Na vprašanje, o kakšnem nemškem tožilstvu govori, je pojasnil: „Gre za dejanje, ki naj bi se zgodilo v Nemčiji, zato gre za tožilstvo, ki je v Nemčiji pristojno. Hčerka, ki naj bi bila oškodovana, je nemška državljanka in ima prebivališče v Nemčiji in nemško tožilstvo je lansko leto to zadevo zavrnilo." Po dodatnem vprašanju, katerega leta naj bi se to zgodilo, pa je eden od paznikov njegovo govorjenje prekinil in mu odprl vrata službenega vozila ter ga pozval, naj vstopi. Med tem se je z ulice zaslišal glas enega od očitno razburjenih občanov: „Pedofil! Zdaj si dobil svoje, pedofil!"
M. Ozmec
Črna kronika
Ponesrečen . motorist
1. maja okoli 16.05 je 31-letni moški iz bližine Podlehnika vozil osebni avtomobil Audi A4 iz smeri Podlehnika proti Ptuju. V križišču za Lancovo vas je zavijal levo, v smeri Lancove vasi. Za njim je pripeljal 68-letni voznik motornega kolesa Honda CBR 1100 XX iz Avstrije in po levi strani prehiteval osebni avtomobil. Posledica tega je bila, da je voznik motornega kolesa s sprednjim kolesom trčil v zadnji odbijač osebnega avtomobila. Voznik motornega kolesa je nezavesten obležal in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj. V prometni nesreči je bil hudo telesno poškodovan.
Z mopedom v tovornjak
27. aprila okoli 10.40 je 15-le-tna punca iz okolice Ptuja vozila moped Peugot speedfight 50 v Bukovcih. Pri tem je zapeljala na levo smerno vozišče in trčila v tovorni avtomobil Iveco daily, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 34-le-tni moški iz Slovenskih Konjic. V prometni nesreči je bila voznica hudo telesno poškodovana in je bila z reševalnim vozilom odpeljana v SB Ptuj.
Zasegli audi
27. aprila ob 21.10 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 45-letnega državljana Poljske. Ob kontroli vozila Audi A6 so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno februarja v Nemčiji. Vozilo so zasegli, zoper moškega bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Namesto dizla kurilno
Mobilni oddelek Carinskega urada Maribor je v zadnjem času odkril več kršitev nenamenske rabe goriva. Za pogon vozil, ne samo osebnih, ampak tudi tovornih, se namesto dizelskega goriva vse pogosteje uporablja cenejše kurilno olje. V zadnjem mesecu se je število odkritih kršitev v tovornem prometu povečalo za skoraj 50 %. Med kršitelji prevladujejo predvsem tujci, nekaj pa je tudi domačih pravnih in fizičnih oseb. Predpisana globa za pravne osebe je 2.000 €, za fizične osebe pa 400 €, k znesku pa je treba prišteti še strošek obveznega čiščenja rezervoarja pri pooblaščenem servisu. Cariniki nemalokrat odkrijejo predelane ali dodatno nameščene rezervoarje. Pri grškem prevozniku, na primer, je bil standardni rezervoar tako pregrajen, da je bila v njem samo desetina ustreznega goriva, v drugem, večjem delu pa kurilno olje. Prevozniki, ki za pogon tovornih vozil uporabljajo nedovoljen cenejši energent, lahko predstavljajo nelojalno konkurenco, saj lahko opravljajo storitve po nižjih cenah. Razlika v primerjavi z dizelskim gorivom znaša pri enem samem točenju tudi nekaj sto evrov.
Napoved vremena za Slovenijo
Po svetem Servati (13-) se mraza ni bati.
13/28
Danes bo precej jasno. Občasno bo na nebu nekaj koprenaste, čez dan pa predvsem v hribovitem svetu tudi kopaste oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, na planotah Notranjske okoli 4, najvišje dnevne danes od 23 do 28, jutri od 25 do 30 stopinj C.
Obeti
V soboto bo dopoldne še deloma sončno in toplo, popoldne pa bodo padavine, sprva tudi nevihte, od severa postopno zajele večji del Slovenije. Ohladilo se bo, zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem v noči na nedeljo zmerna do močna burja. V nedeljo bo oblačno, deževno in zelo hladno. Meja sneženja bo predvidoma na nadmorski višini okoli 1000 m.
Poletna ponudba
vseh pizz H r vPomaranči 5,90
pomaranča, ob dravi 3a, ptuj
eur