LETO VII/1968 • ŠTEVILKA 3 MAJ CENA 50 S DIN Industrijska proizvodnja v prvem tromesečju 1968: Za 27 odstotkov večji izvoz Podatki o gibanju industrijske proizvodnje v prvih treh mesecih letos kažejo na prvi pogled nič kaj razveseljivo sliko. Dobra polovica podjetij namreč ni dosegla proizvodne ravni v enakem obdobju lanskega leta. Na dejstvo, da so nekatera podjetja trenutno v težavah, nas opozarja podatek, da je skupna industrijska proizvodnja v občini za 1,5 odstotka nižja od lanske v istem času. Ce primerjamo ta rezultat z 20 % povečanjem proizvodnje v naši republiki, potem lahko upravičeno zastavimo vprašanje, kje so vzroki za tako stanje, ali so to samo trenutne težave, ki jih bo mogoče v kratkem premostiti, ali pa gre za resnejše probleme, ki bodo terjali s strani kolektivov temeljito analizo in ustrezne ukrepe. Kljub nekaterim težavam, zlasti glede preskrbe z uvoženim re- produkcijskim materialom, neporavnane obveznosti kupcev, pomanjkanje obratnih sredstev itd., pa so v nekaterih industrijskih kolektivih (Rudnik kaolina, Živilska industrija, podjetje "Kamnik«, Titan itd.) uspeli povečati obseg proizvodnje ter doseči trimesečna predvidevanja. Zelo razveseljiv je podatek o izvozu blaga, čigar obseg se je povečal za 27 %. V prvem trime- sečju so kamniška podjetja prodala v glavnem na konvertibilna področja za okrog 1 milijon dolarjev blaga in tako celo presegla planska predvidevanja. Kar za dva in polkrat so povečali izvoz v podjetju »Kamnik«, še enkrat več kot lani v tem obdobju so izvozili tudi v tovarni usnja in v »Svilanitu«, izvoz pa so povečali tudi v »Svitu« in v »Titanu«. F. S. Prvi maj pred 25 leti Vso zimo 1942-1943 so nas Nemci neprestano zasledovali in napadali. Ker so nam v snegu laie sledili, so si očitno zadali nalogo, da nas bodo uničili še tisto zimo. Toda kljub neprestanim hajkam, številni premoči in vsem ugodnostim, ki so jih imeli, se jim njihove nakane niso posrečile. Zato so v aprilu, preden je vse ozelenelo, znova poslali proti nam veliko število edinic, od raztrgancev, gestapovcev, žandarmerije in esesovcev do redne vojske. Zanesljivo so menili, da bo treba obračunati samo z ostanki partizanov. Doživeli pa so prav nasprotno. Naše enote so bile tokrat številnejše kot v letu 1942, ker smo pridobili večino tistih, ki so jih Nemci hoteli vpoklicali v svojo vojsko. Proti koncu aprila 1943 so nekoliko prenehali z ofenzivo, razširjali pa so propagando, da partizanov ni več ter da se le tu in tam skriva kak ubežnik, ki pa ga bo slej ko prej konec, če se ne bo predal policiji. Na vsako tako propagando smo vedno odgovorili z dejanji. Ljudje so se tega veselili in dobivali novo zaupanje v moč partizanske vojske. Kot borci za svobodo in za pravice delovnega ljudstva smo vsako leto hoteli obenem s prvomajskimi akcijami odgovorili nemški lažni propagandi, ljudem pa vliti poguma za nove boje. Na večer pred 1. majem smo zažgali kresove po vseh vrhovih od Save do Savinjske doline. Goreli so tudi na Krvavcu, na Mali planini in Menini. V mnoge kraje smo poslali oborožene trojke, in kjer se je le dalo, smo spodbudili akliiiiste, posebno mladino. Marsikje so to noč zavihrale slovenske zastave, ponekod celo v neposredni bližini nemških postojank. Po vsem okrožju smo izvedli tudi trosilne in napisne akcije. V središčih večjih krajev in kar se je dalo blizu žan-darmerij, smo po zidovih napisali protifašistične parole ter nalepili in raztrosili letake. V dolino sta šli tudi dve močni patrulji Kamniškega bataljona. Ena je zažgala skladišče železniške postaje v Trzinu, druga pa grad Kolovec, kamor so se ravno hoteli vseliti raztr-ganci in policisti. Po končanih akcijah so borci, ki so opravili delo, začeli streljati in metati bombe. S tem so tako demoralizirali Nemce, da so bili to noč in še naslednje dni vsi iz sebe. Ko so namreč Nemci zaslišali streljanje, so bili prepričani, da smo jih napadli. Obrnili so se po pomoč v sosednjo postajanko, pa so dobili odgovor, da napadajo partizani tudi nje. Niso vedeli, kaj naj pomeni vsa ta nenadna partizanska aktivnost. Ko so najbolj vneto mu.........................i.......n mi m i.....ii............miiiiii..........iiiimitiiiumiiniiiimm Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij in Skupščina občine KAMNIK čestitala vsem občanom k pzazmku dela • /. mafu ..................MiiiiiiiiiiMiiii......iimmumi..... .....iiiiiiimmt razširjali glasove, da so nas uničili, smo se pojavili nepričakovano in povsod. Prvega maja in naslednji dan so Nemci negotovo in zelo oprezno poizvedovali po vaseh o partizanih. Naši ljudje pa so v odgovoru z nami razširili novice, da so ponoči slišali na vseh koncili in krajih hojo in govorjenje, a so bili prepričani, da so to nemške patrulje. Naskrivaj so se posmehovali Nemcem, ko so videli njihove dolge nosove in včasih kaj slabo prikrit strah v očeh. Bili so zadovoljni, da je bilo nemške propagande tako hitro konec. Ti dogodki so posebno ugodno vplivali na vse tiste, ki še niso bili povezani z narodnoosvobodilnim gibanjem. Kresovi, akcije, streljanje po hribih in dolinah so bili najboljša propaganda za našo vojsko. Ljudje so se skrivaj sestajali, ugibali, kaj naj to pomeni in brali naše propagandno gradivo. Vendar so se Nemci dokaj hitro znašli. Ze nekaj dni po prvem maju so zbrali močne policijske sile in začeli na ozemlju med Tuhinjsko dolino in Črnim grabnom s hajko, ki pa se je zanje končala povsem brez uspeha. Utrpeli nismo nobenih žrtev, ker smo se pravočasno umaknili s tega področja v Moravsko dolino. Mirko Podbevšek-Lado ^$%%%/++/^ 2 < ca o t—< iS < S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KAMNIK Občinska skupščina je na svoji seji 28. marca razpravljala o gibanju gospodarstva v lanskem letu, o investicijah v šolstvu v letu 1970, o najetju kreditov za dograditev ceste v Kamniško Bistrico, o poslovanju kamniške železnice v februarju, sprejela pa je tudi občinski proračun za leto 1963 in sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Dohodki občinskega proračuna v letošnjem letu so predvideni v znesku 632 milijonov in pol starih dinarjev, neupoštevaje sredstva, ki jih bo zbral sklad za urejanje mestnega zemljišča v znesku 80,75 milijona S dinarjev. Letos prvič občinski proračun ne vključuje sredstev za finansira-nje izobraževanja v občini. Osnovno izhodišče občinske skupščine pri sprejemanju občinskega proračuna je bilo, da ne gre čez mero obremenjevati gospodarskih organizacij, temveč da jim je treba pustiti dovolj sredstev za modernizacijo proizvodnje, ki naj bo osnova za večjo produktivnost in s tem tudi za vključevanje v mednarodno delitev dela. V občinskem proračunu je bilo treba najprej zagotoviti sredstva za odplačilo dolgov iz prejšnjih let in za do- V proračunu uskladiti potrebe z možnostmi končna dela že začetih del. Dokaj okrnjene dohodke, v letošnjem letu je namreč stopnja, po katerih se oblikujejo sredstva od osebnih dohodkov zaposlenih, manjša kot lansko leto (lani 5,2, letos 4,74 %) Je bilo težko razdeliti, saj so bile potrebe proračunskih potrošnikov za 360 milijonov S dinarjev višje, kot pa bo na razpolago dohodkov. V razpravi je bilo posebej poudarje- no, da je treba posvetiti s strani občinske skupščine večjo pozornost preventivnemu zdravstvenemu varstvu občanov in da je treba v te namene dodeliti več sredstev. Občinska skupščina je sklenila, da bo ob programu, ki ga bo predhodno obravnavala, zagotovila eventuelno manjkajoča sredstva, čeprav iz rezerve. Trenutno je v proračunu za to dejavnost namenjenih 5 milijo- nov S dinarjev. V naši občini pride na enega prebivalca letno 2,5 dinarja za preventivo, medtem ko je v domžalski občini na razpolago 8 novih dinarjev. Skupščina je zato naročila svetu za zdravstvo, naj izdela podroben program preventive, na podlagi katerega se bo mogoče končno odločiti glede potrebnih sredstev za to področje. F. S. Na pobudo poslancev naše občine 30% popust za mladino V letošnjem marcu in aprilu smo bili v republiški skupščini priča živahnim razpravam o vprašanju, ali naj bo letošnji popust pri skupinskih potovanjih otrok in mladine 20 ali 30 %. Pobudo, da je bilo sproženo to vprašanje, so dali poslanci naše občine: Nande Vode, poslanec republiškega zbora, Franc Svetelj, poslanec organizacijsko-politične-ga zbora in Vinko Dobnikar, poslanec prosvetno-kulturnega zbora. O stopnji popusta sta odločala republiški in organizacijsko-politični zbor, zato sta poslanca teh dveh zborov poslala amandma, po katerem naj bi bila stopnja popustov 30 % namesto 20 %. kot je predlagal republiški izvr- šni svet. Amandma je bil uteme-ljens tem, da so vse ostale republike sprejele 30 % popust razen Hrvatske in ria smo se v vseh dosedanjih razpravah zavzemali za to, da je treba v merilu države vprašanje popustov enotno reševati. Kot eden izmed osnovnih argumentov, katerega so kasneje osvojili tudi vsi poslanci obeh zborov, pa je bil, da je treba mladini v njenih prizadevanjih na področju izobraževanja in vzgoje pomagati ne le z načelnimi ugotovitvami in stališči, pač pa tudi s konkretnimi dejanji. Po prvem glasovanju je bil amandma poslanca Svetelja v organizacijsko političnem zboru Sestanek predsednikov obe. konf. SZ gorenjskih občin v Kamniku Predsedniki in sekretarji občinskih konferenc Socialistične zveze občin Jesenic, Kranja, Škofje Loke, Radovljice, Tržiča in Kam-ka se redno mesečno sestajajo in razpravljajo o najbolj aktualnih vprašanjih, ki jih rešuje organizacija Socialistične zveze v posa- mezni občini. Tokrat so se predsedniki in sekretarji občinskih konferenc sestali v Kamniku. Obravnavali so vlogo Socialistične zveze pri reševanju vprašanj splošne potrošnje. Zlasti temeljito so pretresli pereče probleme v zvezi z oblikovanjem sredstev za Miha Marinko v »Svitu« Pred dnevi je Kamnik obiskal član predsedstva CK ZKJ Miha Marinko. Ogledal je nove obrate tovarne »Svit« in se s člani samoupravnih organov in vodilnimi ljudmi pogovarjal o rezultatih lo ugodno ocenil. Predstavniki kolektiva so tov. Marinku poklonili lično izdelano kamniško majoliko. Zvečer je imel tov. Marinko s političnim aktivom Kamnika po- gospodarjenja v tem kolektivu. Visoki gost se je posebno zanimal za poslovno sodelovanje in možnosti, ki jih ima podjetje za uveljavitev na mednarodnem trgu. Prizadevanje kolektiva za modernizacijo proizvodnje je ze- govor o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Pogovora se je udeležilo nad 200 ljudi, ki so z zanimanjem spremljali predavanje tega uglednega političnega delavca. -j občinske proračune, financiranjem šolstva, otroškega varstva, dalje z usklajevanjem davčnih obveznosti med občinami, o aktualnih vprašanjih v zvezi z uvajanjem krajevnega samoprispevka itd. Udeleženci posveta so si bili edini v ugotovitvi, da ima Socialistična zveza na področju oblikovanja zavesti občanov, zlasti v pogledu splošne potrošnje in financiranja družbenih služb, precej obsežne naloge. Organizacije Socialistične zveze v gorenjskih občinah so se intenzivno vključile v priprave za razpis referendumov o krajevnem samoprispevku o posameznih občinah. Doslej so volivci sprejeli sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v občinah Radovljica, Skofja Loka in Kamnik, pripravljajo pa referendum tudi v Tržiču. Predsedniki občinskih konferenc so govorili tudi o poteku reelekcije direktorjev delovnih organizacij in ugotovili, da je odziv na razpise delovnih mest le-teh zelo slab. Nekoliko več odziva je v nekaterih primerih šele na drugi razpis. Predsedniki so menili, da bo treba probleme v zvezi z letošnjo reelekcijo temeljito proučiti in zavzeti do njih zelo konkretna stališča. Na sestanku so govorili tudi o nalogah koordinacijskih odborov za vprašanje obrambe, ki so jih občinske konference v vseh občinah že imenovali. Ti odbori bodo predvsem usklajevali aktivnost najrazličnejših organizacij in društev, ki se ukvarjajo z vprašanjem obrambne vzgoje prebivalcev, telesnovzgojnih organizacij, delavskih univerz itd. Po razgovoru so si predsedniki občinskih konferenc SZDL ogledali proizvodne obrate industrije pohištva »Stol« na Duplici. -lj skoraj soglasno sprejet, medtem ko ga republiški zbor ni sprejel. Zato je bilo po poslovniku potrebna ponovna razprava in glasovanje. Na naslednji seji orga-nizacijsko-političnega zbora 9. aprila je zbor vztrajal pri prvotnem sklepu in z veliko večino ponovno glasoval za amandma. Tudi republiški zbor je tokrat temeljito razpravljal o vprašanju popustov. Vsi poslanci, ki so sodelovali v razpravi, so se odločno zavzeli za to, naj bo regres, ki bi ga dajala republika iz proračuna, vsaj 30 %■ Republiški zbor je nato z veliko večino glasov izglasoval predlog, naj republika zagotovi za skupinska potovanja mladine In otrok na železnici v prihodnjih letih 30 % popust. Pripomniti je treba, da so prizadevanja poslancev naše občine naletela na velik odmev v javnosti, saj so po zavrnitvi predloga v republiškem zboru mnoge organizacije, kot so Zveza prijateljev mladine, Zveza mladine Slovenije, PočitniSka zveza Slovenije in številne druge organizacije iz občin poslale republiški skupščini pisma, v katerih se zavzemajo za predlagano rešitev. To je med drugim tudi vplivalo na končno odločitev v republiškem zboru. Menimo, fin je to vsekakor pozitiven rezultat aktivnosti sekcije republiških poslancev, ki je v letošnjem letu začela delati pri občinski konferenci Socialistične zveze. Poslanci se večkrat šesta -nejo in obravnavajo vsa aktualna in najbolj pomembna vprašanja, o katerih bodo odločali v republiški skupščini. Pri tem pa se seveda posvetujejo s predstavniki občinske skupščine, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, ozir. z občani, ki delajo na posameznih področjih. Sedanji rezultati kažejo, da je ta oblika stika poslancev z volivci, z občinsko skupščino in političnimi organizacijami vsekakor korak naprej v povezovanju poslancev z volivci, (-je) 27. aprila, obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte bodo ©rganiza-cjie SZDL v kamniški občini proslavile na svečanih sejah odborov in kulturnih prireditvah. Krajevna organizacija SZDL v Kamniku bo sprejela v SZDL prek 200 mladincev. Na slovesnost so povabili tudi nekdanje člane prvega mestnega odbora OF Kamnik, ki bodo mladincem posredovali spomine v Osvobodilni fronti. Občinska konferenca SZDL bo skupaj s predsedniki Krajevnih organizacij SZDL imela svečano sejo, na kateri bodo dali priznanja dolgoletnim aktivnim delavcem v krajevnih organizacijah SZDL. 54^3576 Menina je postala industrija Ob otvoritvi nove tovarne V zadnjem času je gospodarska reforma marsikateremu podjetju zavrla pot do načrtnega napredovanja in razvoja. Mno°e gospodrrsk! organizacije se zaradi njenih posledic komajda držijo na doseženi višini. Drugačno stanje pa je prav v zadnjih letih pokazala gospodarska organizacija MENINA. nazadovala, "ta gospodarska organizacija še pospešila. Od obrtnega načina poslovanja je prešla v popolno industrijsko obliko. V potrdilo samo nekaj primerjalnih podatkov: Leta 1956 je ob skonslruiranju to podjetje pri skupno petnajst zaposlenih doseglo 12,282,986 starih dinarjev celotnega dohodka in pri napredne gospodarske načrte podjetja. Posebno priznanje je izrekel vodilnim sodelavcem, ki so od nastanka podjetja pogumno sodelovali in kljub velikim naporom vzdržali do danes. Prav iz direktorjevega stvarnega poročila je razvidno, koliko težav in zaprek je moral prebroditi kolektiv toga podjetja. Železna volja, tovariški in zdravi medsebojni delovni odnosi ter skupna želja in prizadevanje vseh za njegov gospodarski razvoj, posebej pa res prava delavnost vsega kolektiva tako na delovnih mestih z večjo odgovornostjo kot na ostalih, to so temelji, ki so podjetju utrdili pot do gospodarske zmage. Brez pretiravanje je treba poudariti, da ima največ zaslug za tako velik napredek tovariš Hribar Franc. Vodstvo je prevzel takoj ob porajanju podjetja in ga upravljal uspešno do danes — torej že štirinajst let. Njegova iznajdljivost, ne uklonljiva volja in spretna roka je kazala kolektivu najbolj premišljena pota k naprednemu gospodarjenju. Vedno in vsakomur je bil visok zgled zares delovnega človeka. Težko je najti tako vztrajnega in prizadevnega voditelja, ki je poieg vsega še borec — spome-ničar od leta 1941. Kolektiv podjetja mu je hvaležen za tako zdravo in pošteno vodstvo. Po predsedniku delavskega sveta mu je ob otvoritvi izrekel zahvalo in pohvalo ter mu izročil častno priznanje za njegove izredne zavidanja vredne delovne zasluge. Podjetje Menina se je zadnje čase specializiralo. Sedaj proizvaja izključno krste in ostale pogrebne potrebščine. S svojim; proizvodi in popolno preskrbo pogrebnih potrebščin nudi tudi pomoč pri organiziranju pogrebne službe vsem pogrebnim zavodom ter pogrebnim in komunalnim podjetjem po vsej državi. Z oziram na zahtevnost tržišča in da zadosti s svojimi izdelki posameznim krajevnim potrebam in običajem, proizvaja sedaj že okoli šestdeset vrst krst in vso ostalo pogrebno opremo. Kljub temu, da je izbor izdelkov velik, ga še vedno izpopolnjujejo z boljšimi in lepšimi izdelki. Prav zaradi tega je to podjetje danes sposobno konkurirati slehernemu tovrstnemu proizvajalcu v Jugoslaviji privatnega ali družbenega značaja. V bližnji prihodnosti ima v načrtu proizvodnjo tudi za izvoz v Italijo in Nemčijo. Zaradi odličnega gospodarjenja in solidnega poslovanja uživa danes ugled in upoštevanje na vsem jugoslovanskem tržišču. Uspeh kolektiva podjelja Menina naj bi služil kot zgled, kako je mogoče tudi v podjetju doseči v najtežjih časih in pogojih gospodarski napredek. Predpogoj za to pa je, da vlada v kolektivu medsebojno razumevanje ter zdrav To podjetje se je razvilo iz skromnega mizarskega obrata, ki je sprva deloval kot poseben oddelek Kmetijske zadruge Laze v Tuhinju. V samostojno obrtno podjetje se je skonstruiralo pred dvanajstimi leti. Poslovati je pričelo z nekaj delavci, brez kakršnegakoli imetja. Za delo jim je služilo le orodje, kakršnega je vsak sam prinesel od doma. Razvojna pot tega podjetja ni bila lahko. Terjala je primerne delovne prostore, potrebne stroje, sposobne in delovne ljudi, finančna sredstva in še marsikaj. Ob svojem nastanku je to obrtno podjetje opravljalo največ mizarske usluge za prebivalce iz okoliša. Z razširitvijo pa se je značaj dela spreminjal. Pričeli so sprejemati večja mizarska naročila, izdelovati razno pohištvo in se ukvarjati s stavbnim mizarstvom. Kljub težkim delovnim pogojem je proizvodnja naraščala. Podjetje je polagoma prehajalo od individualnih malih naročil na proizvodnjo serijskih izdelkov. Kolektiv je vedno prisluhnil potrebam in željam tržišča. Da je temu ustregel, je prijel za vsako delo, kljub temu da je večkrat menjal artikle. Zaradi močno razvite lesne industrije je tudi to podjetje okoli leta 1963 doživljalo gospodarsko krizo. Po natančnejši raziskavi tržišča po vsej državi je končno °svojilo nov artikel — krsto. Zaradi takih velikih sprememb v proizvodnji se je porajal pri zunanjih organih dvom v pozitivno Perspektivo podjetja, čeprav leto ni nikoli predložilo pasivne bilance, ampak je kljub vsemu poslovalo iz leta v leto z enakovrednim ali celo boljšim poslovnim uspehom kot sorodna pdjetja. Svojo razvojno pot pa je prav y zadnjih letih, ko so druga podjetja ostala na isti ravni ali celo ustvarilo 77.614 starih dinarjev sredstev za sklade podjetja. V letu 1967 pa je podjetje pr; skupno 72 zaposlenih doseglo N d. 6,509.125,19 celotnega dohodka in ustvarilo čistega dohodka za sklade podjetja 1,132.312,72 N din. Oziraje se na število zaposlenih, na delovne priprave in ostalo strukturo ter kritično stanje lesne industrije je bilo to podjetje v letu 1967 najbolj produktivno in rentabilno v vsej Kamniški komuni. V kratkem razdobju, komaj v dobi enega poslovnega leta, je podjetje zgradilo v kraju Smarca popolnoma novo tovarno. Na kraju, kjer je pred dobrim letom še kmet obdeloval svojo zemljo, stoji sedaj moderno zgrajena tovarna v obsegu 3.308 m2 delovnega prostora. Manjkajoča denarna sredstva za to investicijo je podjetje poskrbelo iz kreditov. Omeniti pa je treba, da je podjetje ob otvoritvi novih prostorov že vrnilo pretežni del i: , i< • ih posojil in ima danes za to novo zgrajeno tovarno le še 35 % dolga od skupne vrednosti. PRAZNIK V KOLEKTIVU Ob navzočnosti številnih pred-stnvniKov Občinske skupščine, predstavnikov političnih organizacij, predstavnikov gospodarskih organizacij in usitanov so slovesno odprli novo tovarno. Predsednik skupščine SOb Kamnik tovariš Vinko Gobec je po kratkem, a stvarnem govoru, v katerem je dal priznanje vsemu kolektivu, prestrigel trak ob vhodnih vratih v novo tovarno. Nato je njen direktor tovariš Franc Hribar — Lovro opisal razvojno pot tega podjetja. Izrekel je priznanje celotnemu kolektivu, kj je razumel in pod- Elektrotehnično podjetje KRANJ, Gregorčičeva 3 obvešča, da že dalj časa opravlja strokovne storitve na območju Kamnika ter njegove ožje in širše okolice in sicer na vseh elektro gospodinjskih ter radio in IV aparatih. Njegovi strokovni delavci prihajajo redno v Kamnik vsak četrtek in tudi večkrat. Popravila opravljajo na domu. Naročila pošljite: za elektro gospodinjske aparate na naslov Kranj, Cesta JLA 20, tel. št. 22852, za radio in TV pa Kranj, Gregorčičeva 3 tel. št. 21 265. V centralni sprejemnici Gregorčičeva 3 Kranj se sprejemajo in izdajajo predmeti od 6. ure zjutraj do 17.30 ure popoldne. Naročila lahko izročate tudi v trgovini Novotehna ali Merkur Kamnik. Delovne izkušnje naših strokovnih delavcev vam žago-tavljajo kvalitetne storitve. Rezultati referenduma o samoprispevku po krajevnih skupnostih 21. aprila 1968 Stev. vpisanih volivcev G LASO V A L O Krajevna skupnost število % za samoprispevek ftWiin % od ¡ % od vpisanih udeleženih Motnik 265 234 88,30 209 78,86 89,31 Spitalič 208 135 64,90 116 55,76 85,92 Tuhinj 531 523 98,50 491 92,46 93.88 Šmartno 413 384 92,97 372 90,07 96,87 Pšajnovica 120 107 89,16 100 83,33 93,45 Sred. vas 325 315 96,92 306 94,15 97,14 Sela 273 224 82,05 174 63,73 77,67 Nevlje 701 538 76,74 403 57,48 74,90 Godič 386 349 90,41 152 39.37 43,55 Črna 561 439 78,25 272 48,48 61,95 Kam. Bistr. 1055 879 83,31 510 48,34 58,02 Tunjice 312 225 72,11 112 35,89 49,77 Komenda 1216 983 80,83 730 60,03 74,26 Moste 602 366 60,79 267 44,35 72,95 Smarca 511 405 79,25 208 40.70 51.35 Podgorje 410 375 91,46 248 60,48 66,13 Duplica 707 525 74,25 362 51,20 68,95 Volčji potk 211 208 98,57 172 81,51 82,69 Vranja peč 197 169 85,78 108 54,82 63,90 Kamnik 4975 3878 77,94 2351 47,25 60,62 SKUPAJ: 13979 11261 80,55 7663 54,81 68,04 ¡5 < o ra o bi V) Z < 3 fe < o m o t—i Odgovori na vprašanja volivcev Na letošnjih zborih volivcev (7. —16. marca) so volivci postavljali mnoga vprašanja, ki zadevajo interese posameznikov, kakor tudi ožje družbene skupnosti. Predvsem je bilo mnogo govora o komunalnih investicijah, zlasti cestah in vodovodih, ki v sodobnem življenju postajajo vse večjega pomena. Mnogi volivci so postavljali zahteve za prekategorizacijo lokalnih javnih potov v ceste V. reda zaradi tega, da bi se tako zagotovilo več sredstev za tekoče vzdrževanje. Po predpisih o javnih cestah je mogoče cesto ka- • tegorizirati šele tedaj, ko izpolnjuje predpisane pogoje, to je predvsem, da je cestišče dovolj široko in taka nosilnost, da je mogoč promet s težjimi vozili in da je nosilnost cestnih objektov (mostovi — propusti idt.) taka, da ni nevarnosti rušenja. Za izpolnitev teh pogojev pa so potrebna znatna sredstva, ki pa jih ni mogoče v enem proračunskem letu zagotoviti. Na zborih volivcev v Kamniku in v Stranjah je bil dan predlog, da se v proračunu občine zagotovi dovolj sredstev občinski gasilski zvezi za obnovo inventarja, predvsem gasilskih brizgaln, kajti sedanje so že zelo iztrošene. Skupščina je upoštevala predlog in sprejela sklep, da se v bodoče vsako leto poleg sredstev za funkcionalno dejavnost GD zagotovi tudi sredstva za nabavo vsaj ene brizgalne. Občinska gasilska zveza pa bo določala vrstni red društev, ki bodo dobile nove brizgalne. Volivci Volčjega potoka in Pa-lovč so zahtevali, da se lovišče v k. o. Palovče in Volčji potok priključi LD Kamnik, kajti tako bi lažje reševali vprašanje odškodnin za škode, ki jo povzroči divjad na tem področju. LD Domžale pokaže premalo interesa za reševanje tega vprašanja, zato lastniki zemljišč upajo, da bo za to LD Kamnik pokazala več razumevanja. Skupščina občine Kamnik je v letu 1967 sprejela odlok o ustanovitvi lovišč v občini Kamnik. Po tem odloku so določene meje lovišč v občini Kamnik in sta k. o. Volčji potok in Palovče v celoti priključena LD Kamnik. Na to določilo je LD Domžale sprožila ustavni spor. Sele po rešitvi tega bomo videli, ali je bila priključitev navedenega predela LD Kamnika v skladu z novo ustavo oziroma če so taki predpisi v skladu z ustavo. Na zboru volivcev na Gmajnici in na Križu je bilo postavljeno vprašanje gramoznice v Mostah, ki jo Agrokombinat Emona brani koristiti prebivalcem tega območja. Z Agrokombinatom je skupščina občine Kamnik dosegla dogovor, da KS lahko dobi v gramoznici v Mostah za komunalne potrebe gramoz brezplačno v neo- »KAMNIŠKI OBČAN« — glasilo SZDL občine Kamnik. — Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik Vinko Dobnikar, tehnični urednik Avgust Novak. — Izhaja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava: Delavska univerza, Kamnik, Kidričeva ulica (Zdravstveni dom). — Tiska tiskarna CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. mejenih količinah, zasebniki pa proti odškodnini. V Komendi so volivci kritizirali delo popoldanskih obrtnikov, ki delajo pod ugodnimi pogoji kot redni obrtniki. Skupščina občine bo v letošnjem letu izvajala večji nadzor nad takimi obrtniki in jim bo tudi predpisala večji prispevek iz OD od obrti. Tistim popoldanskim obrtnikom, ki imajo proizvodni značaj in večji promet bo predlagala, da si pridobe redno obrt. Volivce na Grabnu v Kamniku je zanimalo, zakaj Kamniški muzej še ni odprt za javnost in kako se trosijo sredstva delavske univerze? Občina je vsa leta vlagala znatna sredstva za ureditev zapriškega gradu, ki je namenjen muzejski dejavnosti. Vendar pa ni bilo nikoli toliko sredstev, da bi objekt, ki je bil v zelo slabem stanju, dokončno uredili. Tudi letos je namenjeno 4 milj. din za adaptacijo zgradbe. 5 temi sredstvi se bo saniralo vhodni trakt, ki je v zelo slabem stanju in je nevarnost, da se poruši. Oboki vhodnega trakta raz-rivajo zid in se posedajo. Vzroki premikanja se še ugotavljajo. Upravo muzeja smo opozorili naj svoje delo usmeri bolj na ureditev in razstavo starin, kot pa na arheološke raziskave, s katerimi so se v preteklih letih precej ukvarjali. Muzej je do sedaj trosil sredstva namensko in po programu. Delavska univerza v preteklem letu ni prejela sredstev iz proračuna občine, sredstva, ki pa jih delavska univerza sama zbere, uporablja za redno dejavnost. V Novem trgu so se zanimali, kako je z ureditvijo hudournika, ki postavlja in odnaša zemljišče v Novem trgu, prav tako so postavili vprašanje ureditve oziroma preselitve Klavnice in gradnje novega mostu čez Bistrico. Urejanje hudourniških voda je poverjeno vodni skupnosti, ki mora v skladu z razpoložljivim sredstvi skrbeti za struge in vodne naprave na takih vodotokih. Skupščina občine Kamnik ni bila v celoti zadovoljna z dosedanjim delom vodne skupnosti ter je zato zahtevala, da na našem področju razširi program del in nameni več sredstev. Zahtevala je od vodne skupnosti, da vnese v program tudi ureditev hudournika v Novem trgu. Lokacija kamniške klavnice glede na razvoj mesta ni več primerna, vendar pa podjetje Meso z ozirom na sedanjo gospodarsko situacijo ne more misliti na preselitev izven mestnega področja. Vendar pa bi z ureditvijo dosedanjih prostorov bilo mogoče marsikaj urediti in zmanjšati neugodne posledice, ki spremljajo obratovanje take dejavnosti kot je klavnica in mesarija. Skupščina je naročala svojim inšpekcijskim organom, da poostre kontrolo nad poslovanjem klavnice in zahtevajo od uprave podjetja, da zagotovi najvišjo možno stopnjo čistoče v samem obratu in okolici ter prepreči širjenje škodljivih živali. Gradnja novega mostu čez Bistrico v bližini zavoda za usposabljanje invalidne mladine bi bila že sedaj umestna, ko pa bo zazidano področje Novega trga, pa bo postala nujna. Gradnja novega mostu je predvidena v projektih predela Novega trga. Na vpr. volivcev v Tunjicah, kako je s prevozom otrok v šolo v Kamnik, damo lahko le pojasnilo, da zaradi Klanca Transportno podjetje Ljubljana ni v stanju zagotoviti rednega prevoza otrok. Sele ko bodo cestne razmere izboljšane, bo tudi prevoz otrok zagotovljen. Skupščina občine in svet za šolstvo, pro-sveto in telesno vzgojo sta to vprašanje večkrat pretresala, zagotovljena so bila tudi sredstva za prevoz otrok, vprašanje pa ni bilo rešeno zaradi zgoraj navede- nega vzroka. Skupščina občine podpira krajevno skupnost, ki pripravlja akcijo za ureditev tunjiškega klanca in bo k ureditvi tega dala tudi svoj prispevek. Na mnogih zborih volivcev je tudi vprašanje obratovanja kamniške železnice, predvsem potniškega prometa oz. prevoza dijakov. Skupščina občine je to vprašanje uredila s pogodbo, ki jo jo sklenila z železniškim podjetjem Ljubljana. Po tej pogodbi je zagotovljen prevoz dijakov in delavcev po najnižjih cenah. Ker pa občina jamči za plačilo izgube, ki bi jo imelo železniško podjetje na tej progi, bo mogoče zagotoviti potniški promet v daljši perspektivi le, če se bodo občani posluževali železnice v čim-večjem številu. Za vzdrževanje javnih cest in potov ni mogoče zagotoviti sredstev v takem obsegu kot bi bilo zaželeno. Proračunska sredstva so v letošnjem letu okrnjena in bo zato mogoče financirati samo najnujnejše potrebe, oziroma tiste ceste in poti, ki so najbolj prometne. Sredstva v višini 10 milj. S din so bila dana v te namene krajevnim skupnostim in Komunalnemu podjetju Kamnik. Glede odvoza smeti iz zgornjega dela Mekinj in Novega trga je bilo naloženo Komunalnemu podjetju, da prouči to vprašanje, ga uredi, kot občani žele. Na Zborih volivcev je bilo postavljenih še mnogo drugih manj važnih vprašanj s področja komunalnih zadev, prometa, čistoče, katere pa smo takoj odstopili v reševanje ustreznim službam. O vseh problemih, ki so bili izne-šeni na zborih volivcev, pa je bila seznanjena tudi občinska skupščina ter jih je tudi obravnavala. Mnoga od navedenih vprašanj ne bodo mogla biti takoj rešena, mnoga pa bodo rešena ob skupnem sodelovanju občine, krajevnih skupnosti in samih občanov. Občani so glasovali za krajevni samoprispevek V nedeljo 21. aprila, je bil tudi v naši občini razpisan referendum o krajevnem samoprispevku. Po večmesečnih širokih razpravah v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, v občinskih političnih organizacijah in občinski skupščini so se namreč na večini zborov volivcev odločili za razpis referenduma o krajevnem samoprispevku. Temeljito proučene in oblikovane programe za gradnjo novih šol, za gradnjo ceste Kamnik-Mot-nik in programe del v posameznih krajevnih skupnostih so volivci v večini krajevnih skupnosti odobrili s tem, ko so glasovali za samoprispevek. V občini je bilo v to nedeljo odprtih 44 lepo okrašenih volišč, na katerih so ves dan od 7. do 19. ure delali volilni odbori in pojasnjevali volivcem, za kaj se odločajo. Na nekaterih voliščih, zlasti v Tuhinjski dolini, so zaključili glasovanje že v dopoldanskih urah. Skoraj 100 °/o so glasovali volivci na voliščih v Tuhinju, Cešnjicah, Golicah, Malem Hribu, Hruševki, Volčjem potoku, na Rudniku itd. Od 13.979 vpisanih volivcev na področju celotne občine se je glasovanja udeležilo 11.261 volivcev ali 81 %■ Za uvedbo krajevnega samoprispevka pa je glasovalo 7.663 volivcev ali 68% od volivcev, ki so glasovali, ozir. 54,81 % od vseh volivcev v občini. Podrobnejši pregled udeležbe in rezultati glasovanja po posameznih krajevnih skupnostih so razvidni iz posebne tabele. F. S. Program prireditev v okviru tedna mladosti v Kamniku Občinski komite ZMS je v sodelovanju z mladinskimi aktivi pripravil pester program prireditev v okviru letošnjega Tedna mladosti. Vabimo vso mladino in ostale občane, da se prireditev udeleže v čimvečjem številu. Točen čas posameznih prireditev bo objavljen s posebnimi vabili in lepaki. 27. IV. 1968 Sprejem mladincev v SZDL 28. IV. 1968 Šahovsko tekmovanje — MA Podgorje V. 1968 Skupni izlet mladincev Kamnika in Domžal Bovec—Vršič. Bolnica Franja 14. 16. 18. 19. 21. 22. 24. 25. V. 1968 Streljanje — MA Alprem V. 1968 Nogomet — MA Podjetje Kamnik V. 1968 Titova štafeta — Občinski komite ZMS — MA Zgornji Tuhinj V. 1968 Partizanski pohod skupno z občinskim komitejem ZMS Domžale V. 1968 Odbojka — MA Gimnazija V. 1968 Namizni tenis — MA Zavod za uspos. inval. mlad. Kamnik V. 1968 Veseli večer — Mladi oder Kamnik V. 1968 Sprejem pionirjev v organizacijo ZMS 26. V. 1968 Športno srečanje mladine gorenjskih občin. Polletna mladinska konferenca V nedeljo. 7. IV., je bila v mali dvorani Doma polletna mladinska delovna konferenca, kateri sta prisostvovala tudi sekretar občinskega komiteja ZK tov. Sten in tajnik občinske skupščine tov. Logar Milan ter predstavnik CK ZMS i/. Ljubljane. Naloga te konference je bila, da občinski komite kritično pregleda in oceni dejavnost mladinskih organizacij, tako da bosta delegata naše občine na bližnjem kongresu ZMS razpolagala z dovolj močnimi argumenti in s tem izpolnila zaupano nalogo, ki jima je bila izkazana z izvolitvijo. Predsednik komiteja je v svojem referatu poudaril, da je nlav-ni namen mladinske organizacije vzgjati mladega človeka v socialističnem duhu. ga voditi in orgaiiIzirta! V boju- za nadaljno oblikovanje socialistične družbe. Pri tem moramo predvsem paziti na idejno in politično vzgojo mladih ter odstranjevati vse negativne pojave, ki slabo vplivajo nanje. Nujno je, da ZM zavzame jasno stališče do pojavov, ki so za našo družbo neprimerni ali celo škodljivi. Mladina mora sa ma oceniti, kaj ji koristi, oziroma kaj ji škoduje. Da bi vodstvo ZM čimbolj približali mladinski organizaciji, da bi bilo čim uspešnejše sodelovanje med mladino in ZM. je VII. kongres sprejel sklep, s katerim imajo vsa republiška vodstva svoje statute. Podobno kot na republiških komitejih bo moral vsak občinski komite ZM prilagodili svojim potrebam in zahtevam pravilnik, ki bo specifičnega pomena za občinski komite ZM. Eden važnih problemov v naši organizaciji je tudi uveljavljanje mladih v samoupravne organe. V zvezi g tem je tov. predsednik dejal: »V našem družbenem si stemu, kjer postaja samoupravljanje vse bolj prevladujoč družbeni proces, ko se gospodarskih organizacijah vedno bolj in bolj uveljavlja delavsko samoupravljanje, ne smemo pozabiti na delo mladinske organizacije. ZM se mora boriti v delovnih kolektivih za resnično in učinkovito samo- Delavski praznik Občinski sindikalni svet Kamnik in DKPD Solidarnost Kamnik sta pripravila za le tošnje praznovanje delavskega pra/n ika 1. MA.! pester spored: Budni« a oh pol petih v Kam niku in nato v večjih okoliških krajih: ob 10. uri promenadni koncert na kavarniškem vrtu pod Malim gradom: po Mm certu nastop folklorne Skupine. Popoldne v Kamniški Bistrici: ob 11. uri promenadni koncert; ob 15. uri koroški rej; po 1«. uri ples ob zvokih plesnega in zabavnega vokalno Instrumentalnega ansambla. Sodelavci: Godba »Solidarnosti" i/, Kam nika. folklorna skupina Turističnega društva Kamniška Bistrica in ansambel Rudija Bar-(lorferja s kvartetom Zvonček. upravljanje povsod tam, kjer se samoupravni odnosi še niso polno uveljavili. Toda žal tega ne moremo trditi prav za vse delovne organizacije v naši občini. V naših gospodarskih organizacijah niso povsod mladinske organizacije, a žal tam, kjer so doslikrat ne najdejo svojega mesta. oz. svoje vloge v samoupravnem procesu družbe. Tak nadvse zaskrbljujoč problem je v tovarni Titan, kjer je več kot l/.'i članov delovnega kolektiva mladina. Mladina se v delovnih organizacijah še vse premalo zaveda pravic in svojih dolžnosti ter tega, da bo v nekaj letih prevzela mesta in vlogo starejših na najrazličnejših položajih. Praksa nam kaže, da se mora mladina učiti že sedaj, če hočemo, da se bomo rešili problemov, ki se še vedno kažejo v našem samoupravljanju. Prav zaskrbljujoče je, če pogledamo število mladincev, ki delujejo v samoupravnih organih. Število le-teh je izredno skromno, a še ti so pasivni. Tov. predsednik je omenil tudi štipendije in izobraževanje mladih ter delovanje mladine na vasi. Spregovoril je tudi o ustanovitvi mladinskega kluba v mestu, obenem pa se je zavzemal za profesionalca na občinskem komiteju ZM. Menil je, da bi ZM in sam mladinski klub, ki bo po predvidevanjih zaživel jeseni, zaživela in uspešno delovala le v tem primeru, kajti brez dobrega vodstva in programa mladinskega kluba ne bo zaželenih IJJSpe hov. Nato so predsedniki posameznih komisij, ki delujejo pri občinskem komiteju, povedali o opravljenih nalogah in orisali delo komisij v bodoče. Tov. Rot Tatjana je spregovorila o reorganizaciji in sploh o pomenu reorganizacije ZM, ki je le del našega splošnega reformnega procesa. ZM naj bi bila or-organizacija, v kateri naj bi imeli mladi najboljše pogoje za svoj idejni in politični razvoj, bila naj bi najbližja specifičnim interesom in zahtevam mladine; nudila naj bi jim največ možnosti za izkazovanje ustvarjalnih sposobnosti. Mladi pa le-teh sedaj ne morejo izkazovati in jih maksimalno razvijati, kajti ZM je v današnji obliki zastarela, ker mladini ne more nuditi možnosti enakopravnega družbenopolitičnega angažiranja. Vsakemu mladincu je treba omogočiti vstop v organizacijo in mu nuditi čimveč pogojev za razvoj njegove osebnosti. Potem sta tov. Steh in Logar dala svoje mišljenje o tej konferenci in o delovanju mladinske organizacije. Po precej burni razpravi so sprejeli sklepe te konference: — občinski komite naj poskuša organizirati interne skupine za posamezna področja, da bi pritegnili k sodelovanju čim širši krog mladine; — nedavno ustanovljen aktiv mladih komunistov ima dolžnost, da vključi čim več mladine, ki je pripravljena za vstop v ZK, predvsem pa naj pridobi delavce in kmečko mladino; — mladinski aktivi v podjetjih naj skušajo pospešiti delo mladih proizvajalcev, da se aktivno vključijo v delavsko samoupravljanje, — podpreti je treba pobudo Kluba mladih iz Maribora, ki se zavzemajo za 30-odstotni popust pri vseh prevozniških podjetjih za skupinska potovanja mladincev (ta sklep so poslali republiški skupščini: — delegata za kongres ZMS naj sprožita misel, da bi bil sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo že v okviru dneva mladosti. Tako bi sedmi in osmi razred delala eno leto skupaj; — v komite vključiti predstavnika iz Komende, ki ima nad šesto članov, pa do sedaj še niso imeli članu v občinskem komiteju; — podpreti krvodajalsko akcijo za Vietnam. V. S. Temeljite priprave na 75-letnico PD Kamnik Planinsko društvo Kamnik se pripravlja na svoj visoki jubilej; letos bo praznoval 75-letnico svojega obstoja. Ves program prikazuje res temeljile priprave. 31, maja. bo v počastitev obletnice svečana akademija v dvorani kina Dom. Na njej bodo sodelovali Lira, Solidarnost in Zavod za estetsko vzgojo. Na slavnostni seji celotnega plenuma PD, ki bo 19. julija, bodo podelili priznanja in odlikovanja najzaslužnejšim kamniškim planincem in gorskim, reševalcem, 3. in 4. avgusta pa bo v Logarski dolini osrednji tabor planincev PZ Slovenije. Skoraj skozi vse leto se bo vrstilo še nešteto planinskih prireditev in akcij, ki bodo vse v znamenju visoke obletnice. Za dostojno proslavljanje se je posebej zavzel propagandni odsek PD. Tako bo društvo na njegovo pobudo izdalo posebne spominske planinske značke, organiziralo planinski piknik v Kamniški Bistrici, za svoje člane in ostale ljubitelje gora pa pripra-vilo izredno privlačne izlete na Golico, Nanos, Vršič, v Trento, Log pod. Mangartom, na Snežnik, Triglav in Stol. Posebno doživetje bo pohod po delu Zasavske tran-sverzale (Kal — Mrzlica — Partizanski vrh). Razen s splošnimi vabili in obvestili za lepo udeležbo, bo Kamniško planinsko društvo še posebej vabilo našo šolsko in ?'so ostalo mladino, naj si ogleda naše lepe kraje, posebej še naše gore. Za to leto pripravljajo pri planinskem društvu tudi razstavo fotografij naših gora. K sodelovanju bodo povabili Voto-klub iz Kamnika in Mengša ter naše znane ljubitelje gora tov. Skarjo, Muleja in Hribarja. Vrsta priredite bo ob jubilej- nem letu našega planinskega društva privabila prav gotovo lepo število novih članov predvsem iz mladinskih vrsl. Poleg dobro pripravljenih prireditev in izletov bodo temu namenu služili tudi razgovori o planinstvu v na- ših šolah in zanimiva predavanja za široko javnost, ki jih bo v tem letu še več, kot jih je bilo doslej. O posameznih prireditvah bomo sproti poročali tudi v naslednjih številkah našega lista. Sprejem mladincev, ki so odšli v JLA Občinski komite ZMS Kamnik lednje dni odšli na odsluženje je v ponedeljek 25. marca pri- vojaškega roka. Ob zakuski se je pravil sprejem dvaindvajsetim razvil živahen razgovor. Tak kamniškim mladincem, ki so nas- sprejem je bil letos že drugič. Čestitkam za 1. maj se pridružuje tudi TRGOVSKO POD.IETJE KOČNA Kamnik Po najugodnejših cenah vas postreže v novih in moderniziranih špecerijskih, klasičnih in samopostrežnih trgovinah, v trgovinah za železnino in tehnične predmete, manufakturno blago in konfekcijo. Pri nakupu ra/.ncga blaga odobri tudi ugodno potrošniško posojilo. Pred nedavnim je odprla sodobne trgovine v Motniku. Srednji vasi in samopostrežno v Duplici. Obiščite trgovine: Kočna solidno vas bodo postregli — na-kupijeno blago po želji dostavili tudi na dom. Za I. maj česlila vsem delovnim ljudem in svojim naioč nikom OBRTNO IN MONTAŽNO PODJETJE Zacfa KAMNIK s svojimi obrati: ključavničarstvo, kleparstvo. pleskarstvo, steklarstvo in elcklrovodovodno, toplovodno instalalerstvo se pripo ročaje za naročila. Telefonska številka uprave: 83-073. 55 < m o M < 5 Borci NOV na letni konferenci z < m o M V nedeljo, 7. aprila, so se sestali delegati Zveze združenj borcev NOV občine Kamnik na letni konferenci. Uvodnemu poročilu predsednika občinskega odbora ZZB NOV tovariša Mirka Pod-bevška je sledila zelo živa razprava o perečih problemih borcev. Največ besed je bilo izrečenih na račun priznavanja statusa borcev. Iz obsežnega poročila predsednika, ki je vsestransko obravnaval najbolj aktualne probleme članstva in aktivnost organizacije, povzemamo nekaj pomembnih ugotovitev. Predsednik je uvodoma orisal politični položaj v svetu, posebej V Vietnamu in na Srednjem vzhodu, nato pa je nadaljeval: Mi smo družbenopolitična borbena organizacija, zato je naša dolžnost, da budno spremljamo položaj doma in v svetu. Imamo vse pravice, da reagiramo na vse nepravilnosti. Lahko trdimo, da nas je še velika večina borcev vedno politično aktivna. Prisotni smo povsod, kjer se postavljajo težje naloge. Dostikrat pa se je razpravljalo in odločalo o važnih stvareh, ko borci nismo bili vabljeni a če so bile posledice negativne, smo bili vsi enako krivi. Da bi bilo naše delo bolj uspešno in zadovoljivo, bo treba več tesnega sodelovanja z vsemi organizacijami in oblastjo. Naša posebna naloga je sodelovanje z mladino. Morda imamo res premalo povezave z njo. Priznati moramo, da je tudi mladina v NOB dala svoj delež. Tudi vemo, da je mladina za vsako stvar najbolj dovzetna. Vendar opažamo, da je precejšen del današnje mladine odmaknjene od partizanske stvarnosti, da nekako vse to delo podcenjuje, omalovažuje, češ, kaj imate danes borci od tega. Mislim, da je tako mnenje posledica propagande, raznih pi-sarij, člankov in tudi tozadevnih televizijskih oddaj. Res so tudi primeri, da posamezni borci zaidejo na stranpota, toda to so posamezniki, kar naši nasprotniki namerno izkoriščajo. Cim več je negativnih vplivov na mladino, tem bolj smo dolžni, da ji nudimo vso pomoč v družini, v šolah in raznih organizacijah. Le ob naši dosledni pomoči bo postala aktivna in sposobna nadaljevati delo za izgradnjo socializma. Kljub večkratnim razpravam na raznih sestankih tudi v pogledu šolske mladine niso bili doseženi zadovoljivi uspehi. Celotna zveza šteje 1762 članov, od katerih je 22:1 oficirjev, 360 podificirjev, osebnih invalidov 120. Praksa je pokazala, da je bila združitev borčevskih organizacij pravilna. Delo je teklo po komisijah, usklajeval pa ga je sekretariat. Komisija za prošnje in pritožbe je morala biti najbolj delavna, saj je imela kar 26 sej. Ta komisija je imela tudi najtežje in najbolj odgovorno delo. Reševala je prošnje za priznanje dvojnega štetja let. Obravnavala je kar 237 prošenj prvikrat in 94 prošenj po dva in večkrat. Večkrat zato, ker so bili v spisih prošnje ali pomanjkljivi podatki ali se podatki niso ujemali ali pa so bili popolnoma neresnični. Vse take primere je bilo treba poslati v dopolnitev in v pretres krajevnim organizacijam. Zato je tudi večkrat prišlo do negodovanja, zakaj se toliko časa prošnja rešuje. Vemo, da so se nekateri ljudje izmišljali vsemogoče o sodelovanju v NOB. Čeprav je komisija, in dostikrat tudi celotni sekretariat, sedel in obravnaval te prošnje ure in ure, se je morda le še kdo neupravičeno dokopal do dvojnega štetja. Tu pa moram takoj povedati, da so razen prosilcev in prič, ki so dajale izjave, krive tudi krajevne organizacije, saj so k vsaki prošnji morale dati svoje mnenje. O tem je bila diskusija večina na vseh občnih zborih. Verjetno bo-mo o tem govorili tudi na današnji konferenci. Prav je, da o tem spregovorimo, samo ne v takem smislu, kot je bilo na občnem zboru mestne organizacije ZB NOV v Kamniku. Kadar govorimo o reviziji dvojnega štetja priznanih let, je treba navesti kon-konkretna imena tistih, ki jih imajo priznano. Dolžnost vsakega borca je, da pove za vsak primer, če ve zanj. Da pa bi zahtevali revizijo za vse, bi bila največja ne-spamet, saj bi s tem negirali celotno organizacijo ZB. Posebej poudarjam, da so vsi člani te komisije in vsi ostali tovariši, ki so sodelovali pri reševanju prošenj, vložili vse sile in mnogo truda za čimboljšo" in pravično rešitev. Zato jim gre vse priznanje. Komisija je od 237 obravnavanih prošenj rešila: 99 pozitvno za čas pred 9. 9. 1943, 49 pozitivno za čas po 9. 9. 1943, 21 prošenj enojno, ¡(6 prošenj, poslanih v dopolnitev, 77 prošenj je zavrnila, 9 prošenj je reševala skupaj s sekretariatom, 5 prošenj pa je poslanih v revizijo. Poleg prošenj za priznanje dvojnega štetja je komisija obravnavala še 18 raznih prošenj, t. j. za priznavalnino, podporo in podobno. Ta komisija bo tudi v bodoče še aktualna, sa je še precejšnje število prošenj, ki so bile vložene do 31. 12. 1968 in niso bile še obravnavane. Dne 19. 3. 1967 je skupščina občine Kamnik poslala Komunalnemu zavodu zu socialno zavarovanje v Ljubljani za priznanje posebne dobe 338 spisov. Ti spisi sedaj postopoma prihajajo v ponovno obravnavo. Kolikor ima naša organizacija vpogled v to delo, je med njimi precej problematičnih, zato bo treba tudi v bodoče točno preverjati podatke. Nato je tovariš Podbevšek govoril še o delu ostalih komisij in gmotnem položaju borcev. O skrbi za borce so v tem razdobju razpravljali prav vsi to rumi od CK ZK.l, CO ZZB NOV do republiških odborov in republiške skupščine. Na zadnji seji republiškega odbora ZZ NOV, ki je bila 23. 2. 1968, so bile zanje nakazane izboljšave. Čeprav se je že mnogo pisalo o ■krbi za borce, se njih položaj le počasi izboljšuje. Upajmo, da bo sedanji sklep republiških odborov uresničen. V tem primeru bomo lahko rekli, da se je odpravila krivica, ki se borcem še vedno godi. Po sedanjih predpisih in možnostih občinske skupščine je v naši občini v letu 1966 prejemalo stalno občinsko priznavalnino 59 oseb v skupni vrednosti S din 8,619.086. Več let nazaj in tudi na zadnjem občnem zboru je bilo vedno pereč vprašanje o stanovanjih za borce. Ce pogledamo zapisnik, bomo videli, da je bilo na zadnjem občnem zboru še !) lakih primerov. Z razumevanjem sedanje občinske skupščine smo vse te primere rešili. To je velik korak naprej, zato se v imenu Združenja skupščini lepo zahvalim. Poleg tega smo preteklo leto dobili od republiškega odbora 4 milijone S din s pogojem, če skupščina prispeva prav toliko. Pri skupščini smo našli razumevanje in tako smo lahko dobili za borce kmete 8 milijonov S din kredita. Zatem smo se obrnili na podjetja ,ki so nam dala 812.600 S din. Lahko rečemo, da smo glede stanovanj mnogo naredili, če pomislimo, da stane vsako stanovanje najmanj 6 milijonov S din. Poročilo je obravnavalo tudi dejavnost rezervnih oficirjev in po-doficirjev, ki je v glavnem namenjena izobraževanju starešinskega kadra in obrambni vzgoji prebivalstva. Delegati konference so ob zaključku poslali protestno pismo republiškemu odboru ZZB NOV, v katerem so ogorčeno obsodili zločinski umor črnskega voditelja dr. Martina Luthra Kinga in agresivno vojno v Vietnamu. S SEJE IO SINDIKATA RUDNIKA KAOLINA Priprave na volitve članov DS Izvršni odbor sindikalne podružnice rudnika kaolina v Črni ima v primerjavi z drugimi podružnicami, — ne moremo reči v primerjavi z vsemi drugim —, pogoste seje, na katerih sproti obravnava razna pereča vprašanja s področja prozvodnje, samoupravljanja, zaposlovanja, zaščite delavca itd. 16. aprila je imel izvršni odbor na dnevnem redu svoje seje volitve v delavski svet, vprašanje domačega tržišča kaolina, izkoriščanje bolezenskih dopustov in nezgod pri delu. V pripravah na volitve polovice novih članov v DS je izvršni odbor dvakrat razpravljal o vlogi delavskega sveta in kvaliteti, članov, ki naj bi kandidirali v ta samoupravni organ in ugotovil, da so delavci, ki so jih na predvolilnih sestankih predvideli za kandidate, le pristali na kandidaturo, čeprav je bilo nekaj primerov, da so se posamezniki zaradi slabe obveščenosti ali odsotnosti na predvolilnih razgovorih, kot ko ugotovili na seji, sprva temu odrekali. Ob razpravi o vlogi sindikata in dela samoupravnih organov so se udeleženci seje zaustavili pri vprašanju domačega tržišča in uvoza kaolina iz inozemstva. Rudarjem ne gre v račun, da so za raziskovanja novih nahajališč kaolina na Selih vložili ogromna finančna sredstva, kaže pa, da nova »jama« na Selih skoraj ne bi prišla v poštev zaradi uvoza BODIMO DOSLEDNI! 0 Ze nekaj časa nas ob tržnih dneh obiskujejo prodajalci tovarne suhih mesnih izdelkov iz Križevcev na Hrvatskem. Poln kombi pripeljejo suhega mesa, salam, klobas, masti pa tudi svežega svinjskega in telečjega mesa. Njihovim izdelkom ni kaj reči, tudi za nekaj starih dinarjev so cenejši pri kilogramu, toda ali so pogoji, pod katerimi jih prodajajo v tržni lopi, v skladu z zdravstveno higienskimi predpisi o prodaji živil? Res je, da tudi na veselicah in prireditvah uporabijo lope za prodajni prostor jestvin, toda prireditelji predhodno pripravijo, očistijo in poribajo prostor ter ga obdajo s papirjem, klobase in hrenovke pa ponudijo naravnost iz lonca. Ce občina dovoli prodajo živil in jestvin gostujočim prodajalcem, bi moralo tržna uprava tudi predhodno pripraviti lopo za tako prodajo. Tako pa je na prodajnem prostoru na debelo prahu in blata, ki ga s čevlji nanesejo otročaji, ko se podijo po njih. Prodajalci mesnih izdelkov samo pogrnejo tanek papir po deskah, pa je stvar opravljena. Zdi se, da tu zdravstveno higienski predpisi nimajo domovinske pravice. 2c davno smo odpravili dovoz in prelivanje mleka na cestah iz posode v posodo, v brivnicah ne dovolimo lesenega poda, ampak mora biti vsaj iz plastične mase, v trgovinah, mesnicah, mlekarnah in slaščičarnah vedno bolj izpopolnjujemo higienske predpise. Tako je prav in v redu. Toda biti moramo dosledni. kaolina. Kaže, da pred podpisom pogodbe za uvoz take ali drugačne količine kaolina i/. Češke med odgovornimi faktorji v republiki in zvezi ter predstavniki domačih rudnikov kaolina ni bilo nobenega poprejšnjega razgovora. Na seji so zato sprejeli sklep, naj bi se izvršni odbor sindikata in delavski svet sestala na skupni seji, na njej obravnavala obstoječo problematiko, k sodelovanju pa, z namenom, da le-to spozna, povabili predsednika republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva. Pri obravnavanju izkoriščanja bolezenskih dopustov je odbor menil, da se morajo posamezni oboleli resnično zdraviti, ne pa tako, kot je kontrola ugotovila pri posameznikih drugače. Disciplinska komisija mora proti takim, ki se ne zdravijo, kot je treba, ukrepati po zakonu in je za to odgovorna gospodarska organizacija. Glede tega je izvršni odbor izrazil željo tudi po večjem sodelovanju z zdravstveno službo. Izvršni odbor je obravnaval tudi vprašanja analitske ocene delovnih mest, vprašanja pravilnika in delitve osebnih dohodkov v obratu Sela. Glede nezgod pri delu je seja ugotavljala, da jih je še največ na račun neupoštevanja varnostnih predpisov. Vse kaže, da je sindikalna podružnica rudnika kaolina delavna in da v važnih gospodarskih in druglll vprašanjih tesno sodeluje z delavci in samoupravi jalci. V. D. Razdelitev sredstev občinskega proračuna v letu 1968 (seja SOb Kamnik, 29. marca 1968) Glavni in natančnejši namen Znesek v N din i h RAZDELEK 1. SKUPŠČINA Glavni namen 01 — Izobraževanje in vzgoja Posebna osnovna šola Homec Vsega Klavni namen 01 Glavni namen 03 — Kulturno-prosvctna dejavnost Zavod za spom. varstvo Kranj — red. dej. Muzej Kamnik — redna dejavnost Ljudska knjižnica Kamnik Prispevek za izdajo spominsko knjigo »Si and rove brigade« Sklad »Toma Brejca« Kamnik Muzej Kamnik — akcije in odkupi Zavod za spomeniško varstvo Kranj: a) nadaljevanje restavratorskih del na Malem gradu b) rekonstrukcija renesančnih okenskih okvirjev na Vidičevi hiši Štipendijo Pred vojaška vzgoja Postavitev doprsnega kipa Toma Brejca — prisp. Vsega glavni namen 03 Glavni namen 04 — Socialno skrbstvo Zveza slepih Ljubljana Zveza gluhih Ljubljana Medobčinska stalna konferenca za rehabilitacijo invalidn oseb Ljubljanskega območja — sofinanc. Stalno socialno podporo Enkratno izredne podpore Podpore ZFT Podpore kadrovcem Oskrbnine za odrasle v domovih Oskrbnine za mladoletno v zavodih Rejnino za mladoletne Dijaške podpore Otroška letovanja — zdravstvene kolonije Prevozni in pogrebni stroški nepremožnih Podpore za pomoč odpuščenim obsojencem Strokovne komisije za ugotavljanje telesnih in umskih napak Pomoč družinam in borcem NOV in vojaškim vojnim invalidom — priznavalnine Preživninsko varstvo kmetov Rejnine za odrasle Šolske mlečne kuhinje Osnovna šola Vransko (za 47 učencev prispevek za mlečno kuhinjo) Posebni prisp. obč. odboru za civilne pogrebe Vsega glavni namen 04 Glavni namen 05 — Zdravstveno varstvo Zdravljenje nepremožnih Preventivna zdravstvena dejavnost Stroški zdravstvenega centra Mrliško pregledna služba Sanitarna služba Zdravstvena prosveta Stroški komisije za odpravo plodu Stroški invalidske zdravstvene komisije Pogodbena obveznost za zašč. dom Dornava Zdravstveno varstvo otrok Vsega glavni namen 05 9.000,00 9.000,00 Glavni namen 06 — Komunalna dejavnost Javna razsvetljava Čiščenje ulic in trgov Vzdrževanje parkov in nasadov ter mestnih ulic Označevanje ulic in prometni znaki Vzdrževanje pokopališča Kamnik in Mekinje Vzdrževanje kopališča Okrasitev mesta ob državnih praznikih Stroški požarne varnosti Odškodnina za uporabo melioracijskih in posebnih vodo- gospodarstvenih objektov in naprav Stroški zavarovanja hiš SLP Občinska gasilska zveza Kamnik a) iz sredstev proračuna b) iz sredstev zavarovalnice Zazidalni načrti Vzdrževanje športnih objektov Geodetsko meritve in načrti podzemnega katastra Načrti za elektrifikacijo Velike planine (obveznost iz leta I»(;:>/()()) Komunalni zavod Velika planina (obveznost iz leta 1965 Vsega glavni namen 0 6 Glavni namen 07 — Delo državnih organov Za redno dejavnost državnih organov: a) obveznost za 3 % omejitev iz leta 1967 b) za redno dejavnost + 6 % povišanje oseb. doh. c) za nove namene (eno delovno mesto in zvišanje cen posameznih stroškov) Skupno financiranje inšpek. služb SOb Kranj Skupno financiranje elektroenerg. inšpekcij Skupno financiranje javnega tožilstva Skupno financiranje javnega pravobranilsva 10.000,00 78.900,00 68.000.00 ti.000,00 5.000.00 4.000,00 9.000,00 2.500,00 70.000,00 90.000.00 5.592,00 350.592,00 4.300,00 2.550,00 ' 1.100.00 08.000,00 5.500.00 5.000.00 10.000,00 100.000,00 150.000,00 12.000,00 8.000,00 12.000,00 4.000,00 1.000.00 6.000,00 150.000,00 11.000,00 6.000,00 20.000.00 2.500,00 5.000,00 673.950,00 49.000,00 50.000,00 24.653,00 3.000,00 1.500,00 300,00 450,00 900,00 7.000,00 136.000.00 95.000,00 90.000,00 30.000.00 3.000,00 28.000,00 15.000,00 6.000,00 2.000,00 4.150.00 3.000,00 42.000,00 40.000,00 90.000,00 6.000,00 3.800,00 26.283,00 49.809,00 534.042,00 30.000,00 1,635.230,00 101.270,00 15.000,00 2.820,00 45.000,00 20.440,00 Postaja LM Kamnik Nadomestilo predsedniku skupščine Nadomestilo izvoljenim osebam (odbornikom za 59 odb. 12 sej a 15,00) Nadomestilo članom svetov in komisij (91 članom svetov a 10,00 6 sej in 44 čl. komisij a 10,00 3 seje za likvidacijsko komisijo Potni stroški izvoljenih oseb in komisij Stroški z volitvami in zbori volivcev in referendumov' Stroški z razmnoževanjem in objavljanjem gradiva za skupščino, svete in komisije Stroški s proslavami državnih praznikov Časopis »Občan« pogodbena obveznost Časopis »Kamniški občan« stroški s sprejemi delegacij in drugi roprezentačni stroški Oglasi in čestitke Prispevki raznim društvom ob priliki proslav Članarina stalni konferenci mest Beograd Članarina inštitutu za javno upr. in del. razmerja 27.000,00 53.000,00 10.000,00 7.390.00 4.000,00 6.000,00 8.000.00 3.000.00 2.803,00 10.000.00 11.000.00 3.000,00 1.000.00 3.990,00 »00,00 Bančni stroški 4.000,00 Klasiranje zemljišč 2.000,00 Naložba novega katastrskega operata za mehanografsko obdelavo 17.100,00 Stroški prometne varnosti in izpitna komisija 10.000,00 Civilna zaščita 105.000,00 Stroški poravnalnih svetov (100.00 Stroški komisije za ugotav. prom. vrednosti nepr. 5.000.00 Sklad skupne porabe upravnih organov 35.000,00 Vinarska inšpekcija 1.400,00 Izdelava turističnega prospekta območja Kamnik 20.000,00 Izdelava osnovne državne karte — delno 40.000,00 Vsega glavni namen 07 2,621.843,00 Glavni namen 12 — Dejavnost krajevnih skupnosti KS Podgorje — prispevek za vodovod 10.000,00 KS za pokopališča (v letu 1968 samo Šmartno) 3.500.00 Vzdrževanje cest V. reda 100.000,00 KS za funkcionalne izdatke: 30.000,00 din 1. KS Duplica 4.06% 1.218,00 2. KS Godič 2,85% 855.00 3. KS Črna 4,44% 1.332,00 4. KS Kamnik 32,17 % 9.651,00 5. KS Kamniška Bistrica 7.93 % 2.379,00 6. KS Komenda 9,73% 2.919,00 7. KS Tuhinj 3,96 % 1.188,00 8. KS Moste 4,24% 1.272,00 9. KS Motnik 2,45% 735,00 10. KS Novije 4,50% 1.350,00 11. KS Podgorje 2,80 % 840,00 12. KS Pšajnovica 1,17% 351,00 13. KS Sola pri K. 2,10% 630,00 14. KS Srednja vas 2,40% 720,00 15. KS Smarca 3,91 % 1.173,00 16. KS Šmartno 3,03 % 909,00 17. KS Spitalič 1,41% 423,00 18. KS Tunjice 3,45% 1.035,00 19. KS Volčji potok 2,01% 603,00 20. KS Vranja peč 1,39% 417,00 Vsega glavni namen 12 143.500,00 Glavni namen 13 — Dejavnost družb, političnih organizacij in društev Obč. odbor SZDL Kamnik 72.000,00 Obč. odbor ZB, ZVVI in ZROP 25.000,00 Obč. komite LMS Kamnik 19.000.00 Gorsko reševalna služba Kamnik 9.500.00 Občinski odbor HK Kamnik 9.500,00 Zveza prijateljev mladino 3.500,00 Izseljcniška matica Kamnik— -Domžale 2.000,00 Turistično društvo Kamnik Turistično društvo Kamniška Bistrica 18.600,00 Turistično društvo Motnik Planinsko društvo Kamnik 10.000,00 Obč. zveza za tel. vzgojo Kamnik 80.000,00 Ljudska tehnika Kamnik 13.000,00 Obč. svet kulturno-prosveftnih org. in društev 37.000,00 Zveza združenj NOV — odbor Kamniško—zasavskega odr. 8.000,00 Koroškj borci 2.000,00 Vsega glavni namen 13 309.100,00 Glavni namen 14 — Negospodarske investicije Nakup stanovanj — Nabava opreme za upravo SOb 18.000,00 Adap!acija otroškega vrtca 18.000,00 Načrti za osnovno šolo Duplica 43.000,00 Rekonstrukcija Tuhinjske ceste 50.000,00 Ureditev priključkov na cesto skozi Kamnik Pot na Poljano, Usnjarska, odtok pri Grčarju in Tunjiška cesta 35.000,00 Ureditev Tomšičevo, Zebljarske in trga za Gizelo 35.000,00 Ureditev kanalizacije meteorne vode na Tunjiški cesti in v Levstikovi ulic; 5.000,00 Odmera ceste IV. reda Kamnik—Godič in odškod. 10.000,00 Ureditev avtobusnega postajališča Zaprice 10.000,00 (Nadaljevanje na 8. str.) Srečanje mladinskih aktivov gorenjskih občin Pri občinskem komiteju Zveze mladine v Kamniku že razmiš-jlajo o praznovanju in počastitvi letošnjega dneva mladosti in obenem rojstnega dne maršala Tita. Za proslavitev tega dne se je občinski komite ZM Kamnik odločil, da prevzame organizacijo športnega tekmovanja vseh sedmih gorenjskih občin. V to tekmovanje so vključeni mladinci Tržiča, Jesenic, Radovljice, Škofje Loke, Kranja, Domžal in Kamnika. Da bi se dokončno pogovorili o tem tekmovanju, so imeli predstavniki tekmujočih aktivov v torek 2. 4. razgovor. Zal so se ga udeležili le mladinci iz Kranja in Domžal. Ne vem, ali v ostalih aktivih niso več zainteresirani za to tekmovanje ali pa se razgovora iz kakršnih koli drugačnih razlogov niso mogli udeležiti. Omenjeno tekmovanje bo 26. maja in naj bi predstavljalo nekakšno zaključno manifestacijo v počastitev dneva mladosti. Mladi bodo tekmovali v sedmih športnih panogah: streljanju, šahu, nogometu, odbojki, košarki, rokometu in namiznem tenisu. Tekmovale bodo samo moške ekipe, na prihodnjem sestanku pa bodo določili, kateri aktiv bo v jeseni pripravil tekmovanje za dekleta. Tekmovali bodo za prehodni pokal mesta Kamnik, ker je kamniški MA iniciator tega tekmovanja. Za ta pokal bo vsak sodelujoči aktiv prispeval del vsote, dobila pa ga bo tista ekipa, ki bo osvojila največ točk v vseh panogah. Razen tega pokala bodo v posameznih panogah razdelili tudi pokale najboljšim ekipam. Edina težava, ki lahko nastane, bo zaradi košarkarskega igrišča, ki je eno samo. Tu bi lahko pomagal OK ZMS Domžale s tem, da bi organizirali tekmovanje ene skupine košarkarjev v Domžalah. Tekmovanje bo predvidoma končano do 14. ure, ko bodo imeli tekmovalci skromno kosilo, nato pa bodo odšli z avtobusi v Kamniško Bistrico, kjer bo kratek kulturni program, nato pa razdelitev pokalov najboljšim ekipam. To tekmovanje, ki je letos prvič, naj bi postalo tradicionalno, vsako leto pa bi ga pripravil drug občinski komite ZMS. Tekmovanje ima namen čimbolj zbližati mladino gorenjskih občin na športnem in delovnem področju. Na srečanju so se pogovarjali (Nadaljevanje s 7. str.) Glavni in natančnejši namen Znesek v N din Javna razsvetljava—prižigališča in sveti. tel. Oprema mrtvašnice Zale Nabava kompresorja za kopališče Dotacija za gradnjo bolnice Ljubljana Adaptacija Zapriškega gradu (I. trakta) in centralne kurjave Odplačilo anuitet Izplačilo obveznosti za Muzej Kamnik (rač. Zarja za napeljavo elektro instalacije iz 1. 1966) Izplačilo obvez. Cestnemu podjetju Ljubljana (za poravnavo Kranjske ceste iz 1. 1966) Izplačilo obveznosti za komunalne investicije iz prejšnjega leta (1967) Vsega glavni namen 14 Glavni namen 15 — Gospodarske investicije Odplačilo anuitet za trafo postajo Nevlje Vsega glavni namen 15 Glavni namen 16 — Gospodarski posegi Regres za prevoz potnikov na manipulacijskem tiru Ljubljana—Šiška—Kamnik Vzdrževanje cest IV. reda 25 km Regres za mleko Veterinarska higienska služba — sofinanciranje Zdravstvena zaščita živali in rastlin Vsega glavni namen 16 Glavni namen 17 — Proračunske obveznosti i/prejšnji h let Glavni namen 18 — Rezervni sklad V rezervni sklad občine 0,5 % Vsega glavni namen 18 Glavni namen 19 — Nerazporejeni dohodki Tekoča proračunska rezerva za premalo in nepredvidene izdatke Vsega glavni namen 19 VSEGA RAZDELEK 1 (ost. 1 do 174) RAZDELEK 2 — OBČINSKO SODlSCE Glavni namen 07 — Delo državnih organov Za redno dejavnost Za posebne namene (funkcionalni izdatki) VSEGA RAZDELEK 2 (post. 175 in 176) RAZDELEK 3 — SODNIK ZA PREKRŠKE Za redno dejavnost VSEGA RAZDELEK 3 (post. 177) VSEGA RAZDELEK 1, 2 in 3 35.000,00 10.000,00 30.000,00 45.810,00 40.000,00 565.407,00 8.293,00 120.000,00 130.000,00 1,228.510,00 16.760,00 16.760,00 80.000,00 100.000,00 40.000,00 7.700,00 2.000,00 229.700,00 30.000,00 30.000,00 41.200,00 41.200,00 5,944.000,00 300.000,00 10.000,00 310.000,00 71.000,00 71.000,00 6,325.000,00 tudi o drugih aktivnostih ter izmenjali mnenja in izkušnje. Razpravljali so o predkongresni aktivnosti posameznih komitejev, o smislu reorganizacije ZM, predvsem pa so se zavzemali za to, da je treba ZM oblikovati kot politično in ne le kot športno in kultuno organizacijo. Treba bo doseči samostojnost, da se jasno izrazi aktivnost posameznih članov iz množice in ne le ozkega kroga posameznikov. Najdalj ča- sa pa so posvetili vprašanju kadrov, ki ga v ZM vedno manjka. Po končani precej burni razpravi so si udeleženci razgovora ogledali tovarno STOL, nato pa so imeli kratek razgovor s predstavniki MA, ki je eden naj-delavnejših aktivov na kamniškem področju. Zanimali so se predvsem o vključevanju mladih v samoupravne organe in o delovanju mladincev znotraj tovarne in izven nje. TS KAMNICANI SO SE MORALI UKLONITI TOLMINCEM Spoznavajmo svet in domovino V soboto, 13. IV., sta se v oddaji Spoznavajmo svet in domovino pomerili mesti Tolmin in Kamnik. To je bila polfinalna oddaja. Tokrat so mladi tekmovalci odgovarjali na vprašanja o Kričaču in o namiznoteniškem igralcu Išt-vanu Korpi. Našo ekipo so zastopali sama dekleta in sicer: Jožica Miklavčič, ki je tekmovala že v prejšnji oddaji, Marija Hočevar (obe iz 3. a razreda naše gimnazije) in Marjanca Sušteršič iz 3. b. Njihovi nasprotniki v Tolminu pa so bili sami fantje. Torej zanimiva in odlična borba. Bila pa je tudi precej izenačena, saj so tako nasprotniki kot domači tekmovalci odgovorili na vsa vprašanja in si s tem nagrado 100 ND razdelili na dva dela. Medmestna vprašanja, ki slej ali prej prineso spremembo v stanju točk, so tudi v tem polfinalnem tekmovanju prinesla spremembo. Tolminci so imeli pri izbiri njihovih vprašanj srečnejšo roko. Nekateri Kamničani so pravili, da so Tolminci izbirali malce preveč »pikolovska« vprašanja. Ce si hotel na ta vprašanja odgovoriti, si moral obiskati in raziskati ne samo bližnjo temveč tudi vso daljno (celo netolminsko) okolico, kajti pisani viri v največji meri ne vsebujejo odgovorov na njihova vprašanja. Za tistega, ki oddaje morda ni poslušal, naj morda primerjam nekaj vprašanj, ki bi jih mi lahko po- v Šahovsko kamniških sindi Občinski sindikalni svet Kamnik je razpisal ekipno tekmovanje sindikalnih podružnic občine Kamnik v brzopoteznem igranju šaha. Tehnično izvedbo turnirja je zaupal sindikalni podružnici industrije pohištva »Stol« Kamnik. Tekmovanje je bilo 7. aprila 1968 v kulturnem domu na Duplici. Udeležile pa so se ga ekipe: dom invalidne mladine Kamnik, ind. pohištva Stol Kamnik, Podjetje Kamnik, Skupščina občine Kamnik in tovarna usnja Kamnik. Ekipe so tekmovale s 6 člani. Na tekmovanju so bili doseženi rezultati: 1. Ind. poh. »Stol« 22 točk 2. Podjetje Kamnik 15,5 točk 3. Dom inv. mladine 9,2 točk 4. Tov. usnja Kamnik 7,5 točk 5. Skupščina obč. Kamnik 5,5 točk Uspeh šahistov iz ind. pohištva »Sol« Kamnik ni le naključje, saj sindikalna podružnica v tej tovarni prireja več tekmovanj med člani kolektiva. Zato je bila ekipa iz stavili Tolmlnčanom: iz kakšnega lesa so npr. obloge in miza na Starem gradu; koliko je dolg predor pod Žalami???), v Ljubljani na RTV so za Tolmince izbrali precej lahka vprašanja, k čemur je najbrž pripomoglo tudi dejstvo, da so se nekateri kamniški poslušalci po oddaji z Mursko Soboto pritožili, češ da je bila zmaga Kamničanov nerealna, torej da so morali odgovarjati na lahka medmestna vprašanja. Morda so v redakciji upoštevali to »dejstvo« (po mnenju nekaterih) in kako so izbrali za nas precej nenavadna vprašanja. Seveda s tem nočem omaloževati zmage Tolmincev, čeprav marsikdo od prizadetih razmišlja o njihovi realni zmagi. Ker velja pravilo, da nekdo pač mora zmagati, smo torej za letos odpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Poslovili smo se od tekmovanja in prav tako kot lani ostali na 3-4. mestu, kajti prav tako nam je spodletelo na tretji stopnici, tokrat smo izgubili s 27 : 24. Prav tako kot mnogim drugim tudi našemu stalnemu spremljevalcu, sodelavcu in napovedovalcu iz RTV Ljubljana tov. Marjanu Kralju ni bilo vseeno, da smo izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Ob odhodu je izrazil željo, da se prihodnje leto še vidimo in da se dokopljemo do finala. »S Kamničani sodelujem in delam z veseljem,« je dejal. tekmovanje kalnih podružnic tega podjetja bolj pripravljena in skrbno izbrana. Nastopila je v sestavi: Marjan Karnar, Anton Tre-bušak, Slavko Bergant, Mavricij Kotnik, Alojz Bremšak in Marjan Berginc. Razveseljivo je, da sta k uspehu ekipe dala največji delež mlada šahista Marjan Karnar in Anton Trebušak. Tekmovanje bi bilo še bolj pestro, če bi se ga udeležile tudi ekipe nekaterih drugih sindikalnih podružnic občine Kamnik. Ekipe iz tovarne »Titan« Kamnik, »Ka-olina« Črna in »Svilanit« Kamnik so na tekmovanjih dosegale lepe uspehe, letos pa se šahisti teh podjetij tekmovanja niso udeležili. Kaže, da zanimanje za to plemenito igro upada, v nekaterih podjetjih pa ni nikogar, ki bi skrbel, da bi se člani kolektiva večkrat sešli na tekmovanjih šahistov. Morda bi sindikalne podružnice posvečale temu razvedrilu članov kolektiva večjo pozornost in v svečanosti, ki jih imajo v podjetju, vključevale tudi tekmovanje v šahu. stol Kamnik TL IZDELUJEMO : — razne vrste kompletne pisarniške opreme, prilagojene sodobnemu načinu pisarniškega poslovanja; — vse vrste sedežnega pohištva, klubskih, restavracijskih, jedilnih garnitur, gugalnikov in kinofoteljev; — vse izdelke lahko kupite tudi v naši maloprodaji! Obrtno podjetje SICCA Moste ČESTITA OB PRAZNIKU DELA VSEM DELOVNIM LIUDEM. -Priporoča se cenjenim naročnikom s svojimi kvalitetnimi mizarskimi, tesarskimi in ščetarskimi izdelki I tovarna kovinskih izdelkov in livarna TITAN Kamnik IZDELUJEMO: vdolbne ključavnice za vrata, navadne, dozične, cilindrične, pohištvene PIKO, za ALU vrata in razne obešalnike; aparate za gospodinjstvo: mesoreznice, mlinčke za kavo, mak in orehe; fitinge; ulitke od temper in sive litine. CENJENIM ODJEMALCEM PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! tovarna usnja Kamnik Naše proizvodne posebnosti so: galanterijsko usnje, velur za obutev in oblačila. S kvalitetnimi izdelki si je tovarna pridobila sloves na domačem in inozemskem tržišču. Čestitkam se pridružuje tudi ŽIVILSKA INDUSTRIJA Kamnik SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADITELJ Kamnik Opravlja gradbena dela vseh vrst: visoke in nizke gradnje, industrijske gradnje, gradnje stanovanjskih objektov, kanalizacije, hidrotehničnih objektov in stanovanj za trg. Individualnim graditeljem se priporoča za prevzem gradnje stanovanjskih hiš do III. faze ali za vselitev. Vsa dela opravimo hitro, solidno in poceni! INDUSTRIJSKI KOMBINAT Mil KAMNIK — SMARCA Priporoča svoje izdelke: polirne in brusilne paste ter čistila: specialna lepila, tesnila, politure in sredstva za nego avtomobilov; elektro-porcelan, steatit za visoko frekvenco, porcelanske tekstilne utenzilije in dekorativno keramiko; izolacijski material iz tekstila in papirja, vse vrste gumbov, plastično embalažo in pohištveno okovje. Tradicija in izkušenost našega delovnega kolektiva sta jamstvo za kakovost izdelkov. Ob prazniku čestita vsem delovnim ljudem Podjetje »KAMNIK« IZDELUJEMO: — amonitratna praškasta razstreliva, vžigalno vrvico, rudarski in lovski smodnik, vžigalna sredstva, izdelke za ognjemete, pirotehnično galanterijo in lovske patrone. Kreditna banka in hranilnica Ljubljana čestita vsem varčevalcem k prazniku dela RUDNIK KAOLINA Črna - Kamnik Dobavlja kupcem kaolin in kalcit. Čestitkam se pridružuje delovni kolektiv. S R E C N O I Svilanit iz Kamnika SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO FROTIRJA IN KRAVAT se pridružuje čestitkam in vam nudi za opremo doma frotir in vafel brisače najrazličnejših vzorcev, velikosti in pestrih barv ter kopalne plašče ZA PLAŽO, ZA HOTELE, BOLNIŠNICE, frotir in vafel brisače z vtkanimi napisi in emblemi hotelov in bolnišnic. Ob obeh praznikih čestita vsem poslovnim partnerjem in občanom kolektiv SPLOŠNEGA MIZARSTVA M E N I N A Kamnik ter se priporoča za naročila za razna mizarska delal J02ICA LENARČIČ REŠILA UTAPLJAJOČEGA SE OTROKA Janka bo vedno hvaležna svoji rešiteljici Kamniška kronika Bilo je v sredo 17. aprila ob pol šestih popoldne. Dve in pol letna Janica Gobec se je z ostalimi otroci igrala pred svojim kel tudi Marjan Bohte, ki je pomagal z umetnim dihanjem rešiti otroka. Vsi so bili presrečni, ko je Janica na mizi v zdravstvenem domu spet zajokala. To je bilo njeno drugo rojstvo. Jožici Lenarčič in ostalim, ki so sodelovali pri reševanju, gre vsa zahvala za požrtvovalnost in prisebnost, ki sta v takih trenutkih najpomembnejši. Saj ga ni denarja, ki bi lahko poplačal to dejanje, ki je izraz globoke človečnosti, te pa v današnjem svetu tolikokrat pogrešamo. Tako dejanje lahko plača le neizmerna hvaležnost staršev, saj je otrok njihova največja dragocenost. Morda še eno vprašanje: Ali res ni mogoče ničesar storiti, da bi ta kanal bolje zavarovali ali JOŽICA LENARČIČ ■ domom v Medvedovi 23 v Kamniku (Na grabnu). Samo nekaj trenutkov odsotnosti starejšega bratca je bilo dovolj, da se je otrok znašel v travi na robu, tokrat zelo deroče Mlinščice, ki teče skozi mesto. Morda je deklico zamikalo cvetje ob robu neogra-jenega potoka. Ko so opazili, da je Janica nenadoma izginila, je bilo že prepozno. Deroča voda jo je potegnila s seboj pod most in preko trimeterskega jezu proti grabnu ... Največja sreča v tej nesreči je bila, da sta prav ta trenutek prišli na vrt pred hišo, mimo katerega teče potok, Jožica Lenarčič in njena mama. Pravkar sta oprali perilo in se namenili na vrt pripravljat za setev. Brž, ko sta opazili, da je v vodi otrok, je Jožica skočila v potok in ga potegnila iz vode. Bili so res zadnji trenutki, saj je deklico neslo več kot 200 metrov z glavo pod vodo. Potok je tu globok en meter. Takoj je prite- JANICA GOBEC pa celo zasuli. Opisani primer ni bil prvi verjetno tudi ne bo zadnji, če ne bomo ničesar ukrenili. Ali nas mora vedno, predno se zganemo, opozoriti najhujše? -je OBVESTILO CENJENE POTNIKE OBVEŠČAMO, DA BODO OSTALE CENE VOZOVNIC NA ŽELEZNIŠKI PROGI KAMNIK — LJUBLJANA TUDI PO 1. MAJU NESPREMENJENE. IZ OBČINSKE SKUPŠČINE Šah, namizni tenis in streljanje V soboto 23. marca so se na Duplici pomerili v šahu, namiznem tenisu in streljanju mladinci POPRAVEK Cenjene bralce prosimo, da nam oprostijo neljubo napako, ki je nastala ob tisku 2. št. »Kamniškega občana« in sicer v članku »Priprave na 75-Ietnico Planinskega društva«. V 3. odstavku, ki naj se glasi namesto: »Na slavnostni seji celotnega plenuma PD, k; bo 19. julija, bodo podelili priznanja in odlikovanja najzaslužnejšim planincem in gorskim reševalcem, 3. in 4. avgusta pa bo v Logarski dolini...« takole: »Na slavnostni seji celotnega plenuma PD, ki bo 19. julija, bodo izrekli priznanja najzaslužnejšim planincem in gorskim reševalcem, 3. in 4. avgusta pa bo v Logarski dolini. . .« iz petih gorenjskih kolektivov: Save, Planike, Ibija, Kovinarja (vsi iz Kranja) in domačega Stola. V šahu je zmagal Stol, v namiznem tenisu in streljanju pa Sava. V končni razvrstitvi sta imela Sava in Stol enako število točk. Prehodni pokal, ki ga je pripravil organizator tekmovanja, t. j. MA podjetja Stol je prejela Sava, ker je zmagala v dveh panogah. TS ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri reševanju hčerke Janice in jo rešili smrti. Posebno zahvalo izrekamo tovarišici LENARČIČ Jožici, BOHTE Marjanu ter dr. STARE Dušanu in njegovi zdravstveni ekipi. DRUŽINA GOBEC ZA MESEC MAREC 1968 ROJSTVA Barle Štefan iz Nasovč; Grgec Irena jz Županjih njiv; Kajba Marta iz Zg. Stranj; Kotnik Irma iz Ne-velj; Zamik Helena iz Suhodol. POROK v mesecu marcu ni bilo. SMRTI Divjak Jože iz Kamnika, osebni upokojenec, star 68 let; Gaber- šek Marija iz Šmartna, stara 75 leif, Juhant Marija iz Most, gospodinja, stara 58 let; Kern Janez iz Kamniške Bistrice, osebni upokojenec, star 68 let; Omovšek Anton iz Gozda, prevžitkar, star 82 let; Plahutnik Janez iz Brezij, kmet, star 82 let; Pogačar Marija iz Tii-njic, prevžitkarica, stara 89 let; Sve'.ec Frančiška iz Smarce soc. podpiranka, stara 77 let; Slcbir Franc iz Sp. Stranj, prevžitkar, star 93 let. Obtožujem — koga in zakaj! V zvezi z uprizoritvijo igre Karla Ravnikarja »Obtožujem«, ki jo je postavil na oder sam avtor v sodelovanju z mladinci iz »Stola«, je bilo slišati najraznovrstnejše komentarje. Medtem, ko so mlajši ljudje delo sprejeli z zelo mešanimi občutki, pa so zlasti nekdanji borci zelo ostro reagirali na zelo posplošene ugotovitve avtorja o položaju borcev v današnji družbi, o ogoljufanosti itd. O takem pisanju je bilo govora tudi na nedavnem občnem zboru zveze združenj borcev NOV v Kamniku. Ne samo borci, tudi ostali občani se. ne strinjajo s tem, da bi danes kdorkoli pod plaščem demokracije in svobode ustvarjanja aludiral na splošno razočaranost naših borcev, češ, da so bile njihove žrtve zaman, da danes lahko uspevajo samo še dvoličneži in podobno. Občinski komite ZMS se je. obrnil na režiserja Marjana Belino, sodelavca republiškega sveta KPO s prošnjo, naj da kratko oceno omenjenega dela. Belina je priznan režiser, bil je član mnogih strokovnih žirij, ki so ocenjevale kvaliteto dramskih del in njihovih interpretacij na številnih zveznih in republiških festivalih. Njegovo oceno posredujemo v celoti: Nimam navade pisati vzpodbudnih ocen, v katerih bi bila dejstva, ki so bila zame očitno zavita v lepe besede, ampak mnogo raje povem svoj vtis in svoje mnenje naravnost, brez taktičnih in pedagoških ovinkarjenj, prav tako se že v začetku opravičujem, da bo moja ocena skopa, da se bo dotaknila samo najpomembnejših problemov in da bom vse podrobnosti hote izpustil. Glavna tema omenjene drame je propad Gradnikove družine, ki ga ne povzročijo ljudje sami in njihovi značaji, ampak »usodne« slučajnosti, ali točneje povedano: razkritje mladostnih »grehov« očeta in matere. Zavoljo tega se mora njun sin Ivan odpovedati svoji življenjski sreči, ko pa bi jo lahko po drugem razkritju spet našel, je prepozno. Vmes sta stopila Tatjanin nerazumljiv in gledalcu nerazkrit pobeg v objem mladega Kotnika in njena slučajna, nesrečna smrt. Iz vsega naštetega je razvidno, da v našem slučaju ne gre za dramsko delo v klasič- nem pomenu besede, saj je za dramsko delo značilno, da dogodke krojijo ljudje in njihovi značaji, ne pa slučajnosti, in prav tako, da v omenjenem delu ne nastopajo tragični dogodki in tragične osebnosti, ampak usmiljenje, ne pa sočustvovanja vredni junaki. To delu odvzemu njegovo dramaturško vrednost, če niti ne omenjamo naivne skonstruiranosti dialoga in papirnato zasnovanih značajev. Ti zaidejo v posploševanje ene same značajske poteze, kar jih opredeljuje v tipe. Po svojih slučajnostih me delo spominja na obrabljene in umetniško impo-tentne solzilke izpod peresa Trček-Peternelove. Ideja dela je popolnoma zamegljena. Sporočilo, ki ga skuša avtor posredovati občinstvu, nosi v sebi toliko kontra-dikcij, da se človek komaj pretolče skozi močvirje vseh mogočih namigovanj, vseh mogočih aluzij. Avtor je delu dal naslov Obtožujem. Rad bi vedel koga obtožuje in zakaj. Obtožuje svojega očeta zaradi mladostnega greha, ki niti greh ni, saj je izgubil sled za svojo prvo ženo, obtožuje morda, očeta zaradi likvidacije narodnega izdajalca, morda obtožuje družbo in sistem, ki si po njegovem dovoljuje takšne ekskluzivnosti kot je belogar-distični direktor? Skratka, avtorja nekaj boli, nekaj vznemirja, toda kaj je to, kar ga vznemirja, nam ni utegnil povedati. V to družinsko in z družbeno kritičnimi ocvirki posejano solzilko (ki, mimogrede povedano, ne zadevajo svojega cilja, ampak streljajo mimo) je avtor vnesel toliko nasprotujočih si misli in tako neurejeno idejno atmosfero, da gledalec res ne more vedeti ali je krop ali je voda. Menim., da delo ni vredno truda, ki bi ga morali igralci vložiti v študij predstave, saj jim ne nudi ničesar, na čemer bi lahko zgradili življenjsko verjetne like (to delo namreč, ker je realistično zasnovano zahteva), zato študij predstave odsvetujem. Zaradi idejne neuravnovešenosti in nejasnosti pa prav tako ne bi bilo dobro, da bi ga predstavili širši javnosti, da niti ne omenjam nevzdržnih, smešnih in netipičnih aluzij na naše bolj ali manj pretekle napake.