GrosuPlJe (centrala; sP 908 GROSUPELJSKI ODM 2004 3 5 2 ( 4 9 7 . 4 G r o a u p 1 j e ) CD X> O co cz -a r~ (— £'0040146, 1 /2 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Letnih XXXIX številka 1,-2 januar-februar 2004 STO TISOČ BRALCEV V KNJIŽNICI GROSUPLJE Občinski upravi se Je končno vendarle uspelo dogovoriti z dediči Koščakove hiše, kjer so prostori knjižnice Grosuplje, In odkupiti celotno stavbo. Knjižnica, ki obratuje na komaj 200 kvadratnih metrih, bo z ureditvijo podstrešja In kleti pridobila dodatnih šesto kvadratov prostora. V zgornjem nadstropju se bo po novem nahajal čKalnlškl oddelek, v podzemlju bo shranjena domoznanska literatura, v steklenem paviljonu ob knjižnici pa bo prostor, namenjen bralcem ali naključnim obiskovalcem. Občina, je pojasnil župan Janez Lesjak, Je za odkup namenila okoli 15 milijonov sredstev. Ureditev Je vsekakor potrebna, saj je knjižnico v lanskem letu obiskovalo skoraj sto tisoč uporabnikov. K pogovoru Smo povabili v.d. ravnateljico Knjižnice Grosuplje Rožo Kek. Knjižnica Grosuplje deluje v neustreznih razmerah, sedaj pa se JI končno obeta prenova. Kaj bo slednje prineslo vam In vašim uporabnikom? Tega se zelo veselimo, tako v imenu bratcev kot zaposlenih. Največ pripomb naših uporabnikov je ravno na slabe prostorske pogoje, zaradi premajhnega števila čitalniških mest, nimamo prostora za mirno studiranje, premalo je računalniških mest in prevelika je utesnjenost med policami. So vaši bralci prikrajšani za nove literarne In druge vire zaradi prostorske utesnjenosti? V knjižnici se trudimo, da pridobimo vse gradivo, ki je za naše uporabnike aktualno, vsega, kar izide, pa ne moremo kupiti v primernem Nadal]evan>e na strani 18 GLASBENA SOLA GROSUPLJE BO LETOS PRAZNOVALA... Roža Kek, v.d. ravnateljica Knjižnice Grosuplje. (Foto: B. P.) Glasbena šola Grosuplje se v preteklem letu lahko pohvali z razširitvijo glasbenega izobraževanja na Škofljico. Sedaj je kot pomembna kulturna in izobraževalna ustanova prisotna že v štirih občinah. Letošnje šolsko leto je število učencev povečala nad petsto, v aprilu pa se učenci in učitelji pripravljajo na slovesno obeležbo tridesetletnice delovanja. 0 minulem obdobju, predvsem pa o dosežkih in načrtih smo se pogovarjali z ravnateljem Francem Korbarjem. Glasbena šola Grosuplje Je z novim letom stopila v tretje desetletje vzgoje In Izobraževanja glasbene mladine v Grosupljem In okoliških občinah. Kako nameravate proslaviti Jubilejno leto? Pred nami je ogromno dela in skrbi ter odgovornosti. Izdali bomo tri CD-je. Na enem bodo izdelki naših najboljših učencev, na drugem posnetki komornih skupin in učiteljev, tretji CD pa bo posvečen pihalnemu KULTURA ODLOČNO Z Po dolgem času, ali morda kar prvič, smo tudi v krajevni skupnosti Št.Jurij doživeli čisto pravo krstno uprizoritev. V soboto, 29.11. 2003, smo si v kulturnem domu v Mali vasi lahko ogledali premiera veseloigre KULTURA ODLOČNO ŽIVA, v izvedbi Kulturnega društva Št.Jurij. Napisal in režiral jo je Rudi Podržaj, kije pred kratkim pri založbi Mladinska knjiga objavil tudi svoj prvenec Begave melodije dnevov. (Veselo)igra v treh dejanjih se ukvarja s kulturno manifestacijo v sodobnem slovenskem prostoru, ki pa se kot taka ne more izogniti slovenski aktualni politični realnosti. Tako se med zibanjem levo in desno med gledalce izmuzne prenekatero pereče dejstvo, ki na šaljiv način razkriva tudi na kulturnem področju razrasle težave slovenske ne-sprave. Prvo dejanje se odvija v znamenju priprav na proslavo občinskega praznika. G. Čebul, idejni vodja proslave, skuša med neprostovoljne prostovoljce razdeliti primerne točke za to priložnost, a se kmalu izkaže, da kulturo vidi vsak po svoje. V drugem dejanju se vrši glamur, sama proslava, niz recitacij in nerodnih zapletov. Posebnost tega dejanja je, da so gledalci povabljeni k ploskanju - tako nehote postanejo igralci tudi sami, navidezni slavljenci na navidezni občinski proslavi. Končni obračun nas hoče potolažiti z razkritjem, da se Slovenci vendarle ne sovražimo čisto zares. Ne, samo delamo se, da bi se sploh lahko nekako (»normalno«) pogovarjali. Kot najpomembnejše pa g. Čebul lahko na koncu olajšano oznani neprostovoljnim pros- tovoljcem, da je važno predvsem to, da so ljudstvu in medijem dokazali, da je v njihovi občini KULTURA ODLOČNO ŽIVA. Tako je osem igralcev slikovito oživilo prepoznavne značaje slovenske kulturniške srenje, konzervativne in liberalne, zadrgnjene, kratkovidne... Pri čemer je zanimivo, da vendarle ni vsak od njih tako zelo prepričan v svoj ozki prav, pač pa jim zagovarjanje le tega včasih narekuje položaj, ki ga pač kdo ima. Prva, širši publiki predstavljena igra našega domačega avtorja Rudija Podržaja, je vsekakor vredna ogleda, saj je aktualna in dobro odigrana. Za pokušino pa naj bo ena izmed pesmi, ki spadajo k delu. Katja Trontel) Risto Leonardi JE BRAT ALI GAD? Pred tabo stoji; je li brat ali gad? A posluš'kaj ti modrec veli sivobrad: da naravo bi pravo njegovo dognal, iz oglov različnih poglej - in bo prav! Poglej ga, mladiča, poglej ga, tatica! Poglej, kako uhlje v trobljo krivi, da jezico v tebi morda zasledi! Poglej ga, berača, poglej ga, glumaca! Poglej, kako jezik nedolžno vrti, da v tebi potiho res jeza kipi! Poglej ga, lažnivca, poglej ga, kradljivca! Poglej, kako s srdom se tvojim igra in s tvojimi živčki kako se sladka! Toda zdaj, Večnomlad, poglej še enkrat! Pred tabo pokveka je skrita v človeka, ki v petem kolenu morda ti je brat in v vojnih razmerah imel bi ga rad. Torej... brat ali gad? Ker že jutri na Had morda gresta veslat' in v senčno se vodo z raki igrat'! orkestru. V mesecu aprilu bomo pripravili glasbeni teden, na katerega bomo povabili druge glasbene šole in skupine, med drugim tudi Akademski pevski zbor Glasbene matice, institucije, ki predstavlja začetek glasbenega izobraževanja in prve glasbene šole na Slovenskem. Je trideset let prisotnosti v našem prostoru dalo določene rezultate? Kako pomembna ustanova Je glasbena šola kot Izobraževalno* vzgojna Institucija? Mislim in upam, da imamo ob strani veliko pristašev, ki živijo z nami. Rad bi se zahvalil dona-torjem, ki so nam doslej pomagali ob različnih koncertih. Na vseh koncih in krajih je potrebno imeti denar, da lahko realiziraš različne načrte. V lanskem letu Je bil odprt nov oddelek na Škofljici, s čimer je baza učencev še narasla. Ali začetki glasbene dejavnosti v sosedski občini napovedujejo njen uspešen prodor? Nadaljevanje na strani 18 Grosuplje, kulturni dom, sobota, 7. februar, ob 17. uri OSREDNJA SVEČANOST OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU s podelitvijo Jurčičevih priznanj kulturnim društvom, skupinam ali posameznikom, ki ljubiteljsko ali poklicno prispevajo k razvijanju kulture in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, Kulturni program bodo oblikovali: - gledališka igralka in režiserka Simona Zore Ramovš, - Bogdana Herman (interpretacija slovenskih ljudskih pesmi) ■ in orgličar Robert Ivačič. Več o nagrajencih - v naslednji številki Odmevov! Organizacijski odbor za proslavo 500 letnice šole v Šmarju in Kulturno raziskovalno društvo Turenček vas vabita na predvečer slovenskega kulturnega praznika na KONCERT ZDRUŽENIH ZBOROV IZ DEKANIJE GROSUPUE, ki bo v soboto, 7. februarja 2004 ob 19. uri v avli Osnovne šole Šmarje Sap. Koncert bo posvečen slovensko ameriškemu slavčku in šmarskemu rojaku ivanu Zormanu. Vljudno vabljeni! L|ubljanska i / ti^ Grosuplje Qi tel. 01/ 787-34-22 GSM 040/ 22-44-07 /J- X NA DAN DOSTAVA iSKANIH REZERVNIH BfiJbi>V V TRGOVINO. PRODAJA: •REZERVniH DELOV Ifl VSE VRSTE OSEBDIH VOZU, 'DODOTnnoPREmn, 'mOTORtlROLJn ZROSEBRRin TOVORiTPVOZILR, »RVTOPIRS.I '7TS SERVIS IN PRODAJA KOLES OPREMA ZA PROSTI ČAS BRUŠENJE IN ^ ^ MONTAŽA SMUČI J ' CTCIESŠKIRIJ Pod gozdom c. IV/20 Tel.^01/7861 87^,01/7871 482 CSM 041/66$ 788 120040146,1/2 47 Mojstri iz pekarne ČE GA BOŽAŠ, JE KRUH LEPŠI Vtkarna "Mojster pek mora poznati vse faze priprave kruha, z delom in odnosom do kruha pa pokaže, da je tega naziva resnično vreden" "V prostem času rad halinam in kegljam. V preteklosti smo s kolegi iz Pekarne Grosuplje v balinanju sodelovali v občinski ligi in večkrat tudi zmagali." Naziv "mojster" je priznanje, kije pekom posebno v ponos. A kakšna je pot do njega? Janez Fine, mojster pek iz Pekarne Grosuplje je naredil prvi korak k temu pred štiridesetimi leti, ko je spekel svoj prvi hlebec. Njegov mojstrski naziv je vse prej kot naključje, čeprav se je Janez Fine kot 17-letni fant v pekarstvu znašel povsem po naključju. Poklic mu je do danes zlezel že povsem pod kožo, njegovo znanje pa je tako bogato, da ga lahko posreduje mladim pekovskim vajencem, ki pridejo v Pekarno Grosuplje. Kot mojster pek jih uči ročne priprave kruha, uvaja pa jih v vse faze priprave kruha in pekovskega peciva, predvsem pa jim skuša posredovati ljubezen do kruha in pekovskega poklica. "Učim jih, da se morajo delu posvečati in biti vestni, kajti to odlikuje dobrega peka", pravi Janez Fine. V šali pa dodaja, da moraš tudi kruh lepo pobožati, da bo na koncu lepši in boljši. V pekarni opravlja še eno odgovorno delo. Kot vodja izmene usklajuje delo ostalih pekov, pogosto jim pomaga z nasveti in ves čas skrbi, da celotna proizvodnja poteka skladno z zahtevnimi živilskimi in tehnološkimi standardi. Pri delu večkrat sodeluje tudi s tehnologi, saj mu ti predstavljajo nove recepture, ki jih nato posreduje pekom. Ročno delo se mu zdi zelo pomembno, saj verjame, da kruh naredijo dobre roke in ljubezen, zato je kar samoumevno, da sodi med peke, ki so spretni pri pripravi različnih pletenih izdelkov iz testa. Na delo v treh izmenah se je že povsem privadil, ob tem pa pripomni, da je tudi delo pekov precej lažje kot nekoč, predvsem zaradi najsodobnejše tehnološke opreme, ki jo imajo v grosupeljski pekarni. Mojstru Janezu prostega časa ne primanjkuje. Takrat najraje gobari ali balina, nekoč je tudi kegljal. Zelo rad se odpravi na vikend, kjer skupaj z ženo skrbita za manjši sadovnjak in gojita jabolka in hruške. Ni ga lepšega kot so sadovi dela, ki ga opravljaš s srcem, bi lahko zaključili skupaj z mojstrom, ko opazuje znanje mladih pekov ali pobira sadove s svojih sadnih dreves. ^Pekarna Grosuplje Glasilo prebivalcev občine Grosuplje VREDNOTE IN KULTURA Ko boste prebirali te vrstice, bo samo še nekaj dni (ali pa tudi ne!) pred največjim slovenskim kulturnim praznikom. Da je o prazniku, Prešernu in kulturi bilo že veliko povedanega, se boste strinjali z menoj. Res pa je, da se o kulturi (Slovenci) ne pogovarjamo tako na široko kot morda o aktualnih političnih, gospodarskih, še posebej pa ob razvpitih škodljivih dogodkih v naši družbi. Še nekoliko manj kot o kulturi pa se pogovarjamo tudi o vrednotah, o katerih se pogovarjamo ponavadi bolj individualno ali pa v manjših skupinah. Že te ugotovitve pa kažejo, da je to tudi že del naše kulture. Ne bom pa na široko razpravljal, zakaj je tako in da tako hitro podležemo slabim govoricam ter smo jih celo pripravljeni širiti naprej. Res jih je veliko, a ne bodo nič manjše, če se bomo z njimi ukvarjali za vsako ceno tudi sami, pa čeprav smo zanje izvedeli prek rumenega časopisja, komercialnih medijev ali pa iz drugih prav tako dokaj šibkih in nezanesljivih virov. Podobno velja za ostala slaba dejanja, ki nas kar velikokrat prej pritegnejo kot dobra - večkrat tudi nehote. Zato bi raje nekaj misli in prostora namenil drugačnemu razmišljanju. Za Izhodišče bi omenil nedavne razgovore pri predsedniku dr. Janezu Drnovšku o vrednotah. Prav ti dogodki lahko dajejo marsikateremu Slovencu upanje, da se bodo po kapljicah začele urejati bolj obetavne zadeve v naši družbi, za katero se vse bolj zdi, da je VVZ KEKEC GROSUPUE, Trubarjeva 15,1290 Grosuplje VPIS OTROK V VRTEC VVZ Kekec Grosuplje sprejema vloge za vpis otrok v vrtec do konca meseca aprila 2004 za naslednje šolsko leto 2004/2005. Vloge oz. prijave za sprejem otrok v VVZ Kekec dobijo starši v vrtcu Kekec, Trubarjeva 15 - tajništvo, vsak delovni dan od 6.30 do 14.30 ure. Če bo v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v zavodu, ki bo starše o sprejemu otroka obvestila ob koncu meseca maja 2004. »Otroci se morajo igrati in igrati, več kot to počno danes. Če se veliko igraš, ko si majhen, odneseš v odraslost zaklade, ki te bogatijo vse življenje." (Astrid Lindgren) VRTEC ZA SREČNO IN IGRIVO OTROŠTVO. Ravnateljica Cvetka Košir na marsikaterem področju že močno razkrojena. Prav zaradi tega pa nam najbrž še ni čisto jasno, kaj vrednote sploh so. Če boste odprli internet in poskušali z iskalnikom najti, kaj se vam bo pod pojmom vrednote prikazalo, boste več ali manj razočarani. Poenostavljeno povedano po internetsko se vrednote kupujejo v nakupovalnih središčih, jih prodajajo razna podjetja in »podjetneži«, ponujajo jih verske sekte in njihovi duhovni vodje... ali pa celo raznovrstni zabaviščni parki. Torej: Iščemo odgovor drugje. Lep odgovor boste našli v knjigi VVilliama J. Bennetta, Moralne vrednote za mlade, kjer med drugim pravi: »Za kakšnega človeka veljate, je v veliki meri odvisno od tega, katere so vaše vrednote. Obstajajo družbeni razlogi: od vaših vrednot je odvisno, kakšne prijatelje imate in koliko. In obstajajo, seveda, tudi popolnoma nesebični razlogi: vrednote so značajske lastnosti, zaradi katerih pomagamo družini, ljubljenim osebam in celo popolnim tujcem. Na vseh področjih življenja se morate nenehno odločati o tem, kako boste ravnali zaradi sebe in drugih. Pri mnogih odločitvah je najpomembnejše ugotoviti, kaj je prav in kaj narobe, in da boste storili tisto, kar je prav, se ne morete odločiti, če nimate izoblikovanih lastnih metod.« Naštejmo nekaj vrednot, ki so pretežno moralne In občestvene narave: svetost življenja, človekovo dostojanstvo, osebna In narodna Identiteta, posvećenost mrtvih, resnlcoljubje, sočutje, pravičnost, odgovornost, enakost, strpnost, etičnost, vera, mir, pogum, solidarnost, samodisciplina, zvestoba, vztrajnost, poštenost, prijateljstvo, zaupanje... Tudi v Ustavi RS Imamo zapisanih kar nekaj vrednot: demokracija, pravna In socialna država, človekove pravice, svoboda, varovanje okolja, svoboda In enakopravnost veroizpovedi. Če vrednote začnemo razvrščati in jih podrobneje analizirati, bomo zelo hitro ugotovili, da se navezujejo na neke druge, prastare norme, ki izhajajo iz DESETIH BOŽJIH ZAPOVEDI. In prav teh zapovedi bi se po mojem naša družba morala močno oprijeti, če bi želeli razrešiti različne zavozljane gordijske vozle in prebroditi večletne družbene krize -pa naj gre za probleme na osebnostnih ali družbenih ravneh: 1. Veruj... v poštenje, dobro, resnico, človekoljubnost... kajti tvoj bog je Bog ljubezni. 2. Ne skrunl... Ne zažigaj »križev«, spoštuj tradicijo, vero... Ne stori nekaj, kar ne želiš, da bi tebi storili! 3. Posvečuj Gospodov dan: Ne nakupuj v trgovskih velecen-trih in ne delaj ob nedeljah življenjsko nepomembna dela! Posveti se (vsaj enkrat na teden) raje otrokom, partnerju, družini, prijateljem... in sebi! 4. Spoštuj očeta In mater: Kaj je z domovi za ostarele? Ali ne gre za getoizacijo ostarelih? Spoštovanje otrok do staršev in staršev do otrok? Ga sploh imamo? Otroci so bogati podjetniki, starše pa so dali v dom. Je to prav? Kaj je družba naredila v zadnjih štirinajstih letih, da bi se ti odnosi izboljšali, da bi vsaj pravično plačevali za te storitve? Odrasli otrok mora plačevati stroške svojih ostarelih staršev, če nimajo dovolj lastnih sredstev. Družba pa mu ne omogoča, da bi jih sam negoval doma. Bolniškega dopusta ali prostega časa kako drugače za svojega starša ne more dobiti. 5. Ne ubijaj: Ali družba ne goji sovraštva in maščevanja? Umor župnika Antona Gosarja pa je tudi umor dobrote..., a je tudi »morilec moral popiti veliko strupa«... Bo slabo premagalo dobro...? Ne ubija pa se samo s puškami, hladnim orožjem, fizično... Ali poslušate poročila na radiu in televiziji? »Bombni napad... terorizem, umor...« Ubijamo lahko tudi z grdo besedo, s hrupno glasbo, z nasilnimi filmi. Tega bi se morali vsi, ki delamo pri medijih, zavedati. Sta evtanazija in splav kaj drugega kot umor? Alkohol, droge...? 6. Ne nečistuj: Je mar prav, dft se nenaravna in iztirjena spolnost ter neodgovorne zabave poveličujejo in oglašujejo v večini medijev. »...Bolje bi bilo, da si obesijo mlinski kamen za vrat in skočijo v vodo.« Privrženci iztirjenosti pa si celo iščejo zaščito v nekaterih državnih institucijah? Gre za nemoralna dejanja, ki se širijo in lezejo pod kožo našega vsakdana. 7. Ne kradi: Kam je poniknilo nekdanje državno in družbeno premoženje? Kje so nekdanja dobra podjetja? Denar izgine iz bank, zavarovalnic, potem pa se sprenevedajo. Prej si bil zagrizen komunist in trdil, kako delaš le za družbo, zdaj pa si postal uspešen anarholiberalni kapitalist, ki ne spoštuje nobenih pravil. Tvoji bogovi so trebuh, denar in slava. Kakšna so plačila v naših službah za opravljeno delo? Hazardiranje in stave so prav tako kraja, lenoba pa tudi. 8. Ne pričaj po krivem: Ne natolcuj v vsakdanjih pogovorih! Spoštuj dobro ime in čast kogar koli. Zakaj se baham, ko pa je »mojih pet minut življenja« lahko že jutri prah in pepel? Ali sodišča tehtajo med resnico in lažjo? Komu verjamejo? Ali se dacarji zavedajo, da vsi ne dajejo »cesarju kar je cesarjevega«? Kakšna je naša politika? Kdor laže, tudi krade. Kakšna je naša znanost? Kakšne so posamezne stroke. Poglejmo malo okoli sebe! 9. Ne želi svojega bližnjega blaga: Se sploh kdo zaveda, koliko je pri nas korupcije? Kolikokrat smo pohlepni, častihlepni, hlepimo po oblasti? Ko nam ponudijo prst, bi hoteli še roko. Če dobimo nekoliko manj kot drugi, smo nevoščljivi. Zakaj izsiljujete poštene in delavne ljudi? 10. Ne želi svojega bližnjega žene: Zakonska zvestoba? Ce jo prelomiš, to ne boli samo zakonca. Boli tudi tvoje bližnje, starše, predvsem pa tvoje otroke, ki bodo težko živeli svoje življenje zaradi tvoje neodgovornosti. Kristjani bomo tem zapovedim nedvomno dodali še krščansko vsebino, vendar pa so tudi tako predstavljenim starodavnim zapovedim še vedno lahko univerzalna pravila za naš sodobni čas, ki temeljijo tudi na univerzalnih vrednotah. Kako pridobiti vrednote? Nedvomno lahko začnemo najprej pri sebi. »Ko bodo vrednote postale del vas, boste dobro pripravljeni na soočenje z življenjem. Ne pozabite pa niti, da nobeden od nas ne more vedno živeti v skladu s svojimi vrednotami. Nismo angeli in angeli ne moremo postati, vsaj ne v tem življenju. Lahko na poskušamo biti boljši," pravi William Bennett. Individualizirane vrednote pa bodo premalo. Treba jih bo institucionalizirati v ožji družbi, na delovnih mestih in povsod, kjer delujemo ljudje. In prav tu trčimo na temeljne in univerzalne vrednote, ki pa so se dejansko za našo zahodno družbo začele že v judovsko-krščanskem okolju pred tisočletji. Slovenci smo imeli srečo, da smo to kulturo (in vero) privzeli pred več kot tisočletjem. Če bi nadalje brskali po nekaterih starih zapisih o slovenski kulturi in nekdanjih vrednotah, bi ugotovili, da so se v zadnjih dveh stoletjih veliko bolj spremenile kot npr. pri marsikaterem evropskem narodu. Zanimiv je npr. že zapis Charlesa Nodiera pred približno dvema stoletjema, koje govoril, da Slovenci vrat sploh ne zaklepajo, kar pomeni, da skoraj niso poznali raznih nepridipravov. In nadalje: Ali se morda niso morda začele vrednote tudi v Evropi spreminjati na slabše prav takrat s tisto francosko revolucijo, ki se je nato stopnjevala in nadaljevala v krvavo zgodovino 20. stoletja? Letošnje leto bo eno od zgodovinskih in prelomnih v naši zgodovini, ki pa jo bodo naši zanamci po mojem lahko zaznali tako ali drugače, saj bodo naše družbeno uveljavljene vrednote vplivale tudi na njihovo življenje, tako kot vplivajo še vedno nekatere (kvazi)vrednote iz pretekle in polpretekle zgodovine. Zato smo še posebej odgovorni prav v tem odločilnem trenutku, da ločujemo ljulko in pleve od zrnja, slabega in nepomembnega od dobrega in nujnega. Bojim se le, da smo nekaj priložnosti že zamudili - a nikoli ni prepozno. Leto 2004 bo prepoznavno tudi po volitvah v evropski in slovenski parlament, pa verjetno še po kakšnem močno politično nabitem referendumu. Bomo znali najti tisto pravo, srednjo pot in najboljše rešitve? Ali pa bo spet »le boj in mesarsko klanje?« Tisti, ki ste imeli že kar nekaj priložnosti za izpolnitev svojih obljub in pričakovanj ljudi, pa jih niste uresničili, stopite nekoliko na stran. Nihče vas ni blagoslovil, da lahko utrujate na oblasti še naprej! Dr. Anton Stres je na pogovorih pri predsedniku države dr. Drnovšku dejal, da »se vsi strinjamo, da ne pristajamo na etični relativizem. Ker nanj ne pristaja tudi BV, Evropa nI nastala samo Iz ekonomskih Interesov, ampak tudi zaradi moralnih vrednot (miru, medsebojnega spoštovanja...). Vsaka sodobna država Izhaja Iz temeljne Ideje človekovega dostojanstva.« Prav tu pa se začnejo temelji kulturne In urejene družbe, ki ve, katere vrednote bo (brezpogojno!) uveljavila in zaščitila ter s tem omogočila nadaljnji pozitiven razvoj za sedanji čas in prihodnje rodove. Ker smo na gospodarsko-ekonomskem področju za Evropo precej nekonkurenčni, menim, da je kar prav, da se Slovenci večkrat (pred kulturnim praznikom pa še posebej) vprašamo, ali odhajamo v Evropo s culo ali s kovčkom vrednot in kulture. Za kaj več najbrž tako ne zmoremo. Ali pa bomo izpuhteli... Jože Mlkllč Popravek k članku Nova šola v St.Juriju Iz prejšnje številke Grosupeljskih odmevov: V navedenem prispevku sem posredno od ge. Olge Grudnove prejel pripombo na navedbo o mladih folkloristih. kjer sem v stavku V kulturnem programu so z recitacijami... navedel, da so nastopili... folklorni podmladek podružnične šole Kopanj... V resnici pa naj bi nastopili mladi instrumentalisti iz folklorne skupine Račna oziroma iz šole Kopanj, mladi plesalci pa naj bi bili iz šentjurske šole. Napaka je nastala ob poslušanju zvočnega posnetka, v katerem je za predstavitev cele skupine pove-zovalka Tadeja Anžlovar povedala naslednje: »Ples je otrok glasbe in igre. Tiste, ki bodo zdaj nastopili, bomo kasneje vprašali, ali kaj pogrešajo šentjursko šolo, kamor so hodili pretekla leta. Prepustimo se njihovi ustvarjalnosti! Naj pride jo na plan! - Otroška folklorna skupina pod vodstvom Olge Gruden in Tanje Kocjanćič.« Ker vseh otrok v občini le ne poznam ter iz navedenega v opravičilu lahko sklepate, da napake nisem naredil namerno, a se kljub temu opravičujem. Še posebej pa moram zapisati, da so otroci zares lepo plesali. Jože Mlkllč Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07 22, 786-07-21 GSM 041-982-233 e-pošta; jozemCsiol.net Uredniški odbor: Barbara Pance. Janez Pintar. Marija Samec. mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec. Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje. Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje In fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN: 1580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje. Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.0.0. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.600 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V MESECU MARCU JE TREBA ODDATI DO PETKA, S. MARCA 2004. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Prispevki pravnih oseb se ne honorirajo. morajo pa biti avto-rizirani, podpisani (m požigosani). Pisma bralcev in nenaročeni prispev ki se ne honorirajo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z vašim naslovom In znamkami. Vse ostale pravice m obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 006-1/95-1). kije bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Prispevke naj avtorji predajo v kratki obliki. V skladu s programsko zasno vo in uredniško politiko bomo vsa nenaročena besedila, ki bodo daljša od 1800 znakov, zaradi pomanjkanja prostora krajšali. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF. TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v velikosti 12 (do max 16) pt ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA FOTOGRAFIJE IN OSTALO SLIKOVNO GRADIVO Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja) ali TIF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK raz slojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. Sprejet Pravilnik o pogojih in merilih za SOFINANCIRANJE IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA Obseg in področja, ki jih pravilnik vključuje, so v naši občini zelo široki. Zajetih je več kot 20 športnih panog, nekatera tudi z ambicijami, ki v posameznih področjih segajo celo do 1. lige. Uvodoma je Andrej Cevc - sekretar Zveze športnih organizacij Grosuplje - povedal, da je pri rednem pregledu republiški inšpektor ugotovil pomanjkljivosti in neuskaljenosti sedanjega občinskega pravilnika z veljavno zakonodajo. Ugotovljena pomanjkljivost se je predvsem nanašala na plavalne tečaje, čeprav naj jih v novem zakonu ne bi bilo več, a inšpekcija trdi, dokler je v zakonu tako določeno, morajo biti tudi plavalni tečaji usklajeno navedeni v občinskem odloku. Med programi športne vzgoje otrok in športne vzgoje mladine tudi ni bilo meril za športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami. Iz kriterijev ni bila razvidna prilagojenost programov športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, glede na obseg z vidika specifičnosti športnih panog. V pravilniku so določeni pogoji, kriteriji in postopki za vrednotenje in razdelitev sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov športa v Občini Grosuplje (1. člen pravilnika). Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo izvajalci, ki imajo: sedež v občini, zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini in če so registrirani po Zakonu o društvih (2. člen). Izvajalci športnih programov so športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oz. panoge, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne, vrtci in osnovne šole. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa (3.člen). Potrebna sredstva za izpeljavo nacionalnega programa športa določi in zagotovi občinski svet. Občinski svet uvrsti v letni program športa vse tiste vsebine nacionalnega programa, ki so pomembne za občino in upošteva tradicijo, dosežke in posebnosti športa v občini. Če sredstva, ki so na razpolago za izvedbo letnega programa, ne zadoščajo za realizacijo nacionalnega programa v posameznem letu v celoti, se v letnem programu upoštevajo prednostne naloge (4. člen). Pravilnik nadalje razvršča športne dejavnosti, govori o pogojih, prioritetah in načinih za kandidiranje in izpeljavo javnih razpisov za pridobitev sredstev, poročanju o izvedenih programih. Če izvajalci ne izpolnijo obveznosti, določenih s pogodbo, se jim za ta del programa ukinejo finančna sredstva. Določa tudi, daje vrednost sofinanciranih športnih programov in nalog odvisna od vsakoletnih razpoložljivih sredstev v občinskem proračunu za posamezno področje športne dejavnosti. Vrednost programov in nalog je po pogojih, kriterijih in normativih, ki so opredeljeni v prilogi tega pravilnika, izražena v točkah. Vrednost točk po posameznih programih in nalogah so različne in se določijo po sprejetem proračunu za vsako leto posebej. Pogoje, kriterije in normative za vrednotenje športnih programov so svetniki prejeli v posebni prilogi, ki je sestavni del pravilnika. Spreminjajo in dopolnjujejo se glede na spremembe tekmovalnih programov oziroma sistemov nacionalnih panožnih zvez. Dopolnila in spremembe predlaga Predsedstvo Zveze športnih organizacij Grosuplje, sprejema pa občinski svet. Dr. Peter Verlič (SDS) je v imenu odbora za družbene dejavnosti povedal, da so imeli kar nekaj pripomb. Iz zapisnika je bilo razvidno, da je odbor predlagal spremembo Andrej Cevc, strokovni delavec naslova, ki smo jo zapisali v naslovu Zveze športnih organizacij prispevka. Pripombe pa so se v Grosuplje, pri uvodni glavnem nanašale na slovnično in obrazložitvi pravilnika. stilno izrazoslovje. Dotatno so v razpravi ugotovili še, da je v zapisniku odbora izpadel popravek glede točkovanja po kategorijah: člani, organizirane skupine in temovalne skupine ter da mora namesto «javne ustanove« biti zapisano »pravne ustanove«. Jože Intihar (LDS) je v razpravi ugotavljal, da se s tem pravilnikom dotikajo aktualnih proračunskih postavk, ki znašajo skupaj okoli 5 mio sit in ne celotnega financiranja športa v občini. Jožeta Širclja (NKG) je zanimalo, kako je s samim financiranjem celotnega športa v občini. Menil je tudi, da klubi, ki plačujejo igralce, delajo škodo v grosupeljskemu športu. V nadaljevanju je vprašal, ali morda prihaja tudi do zlorab porabe javnega denarja. Prav tako je tudi Dejana Vugo (LDS) zanimala kontrola porabe sredstev. Dare Gabrijel (LDS) je glede racionalne porabe denarja dejal, da vsa registrirana društva dajejo poročila in so kontrolirana. Denar je namenjen od populacije cicibanov pa do mladinskih športnih skupin. Vse članske in rekreativne skupine pa imajo na voljo samo prostor in morajo za ostalo delo pridobiti sponzorska in donatorska sredstva. Gre pa za razmerje približno 30 % iz proračuna in 70 % iz sponzorskih sredstev. Dr. Peter Hostnik (N.Si) je dejal, da je program treba podpreti, kar pa se tiče športa odraslih, če izrinja mladinskega, je treba nekaj narediti. Odrasli naj si šport sami financirajo! Alojz Verbajs (SDS) je menil, da so izhodišča dobra in da mora pravilnik zaživeti v praksi. Porabo denarja pa bi bilo morda res dobro pogledati po posameznih klubih. G. Cevc je odgovoril Intiharju, da niso spreminjali vsega pravilnika. Pojasnil pa je tudi, da so z dopolnilom prilagodili tabelo za izračun ovrednotenja predvsem v prid društvom, ki se ukvarjajo s tekmovalnimi dejavnostmi. Delitev točk bo odslej naslednja: na vsakega člana, ki bo plačal članarino 5 točk, vsaka organizirana vadbena kupina z tekmovalnimi dejavnostmi 200 točk in vadbena skupina, ki bo tekmovala, 500 točk. Res pa je, da prihajajo nova društva z velikimi finančnimi apetiti, katerih dejavnosti pa občina ne bo mogla zadovoljiti. Članskim ekipam bodo do nadaljnjega odobrili le prostor, sredstva pa se ne bodo nakazovala za posamezne igralce. Osebno se zavzema, da se ne stimulira 1. lige, ker Grosuplje enostavno tega ne zmore. Glede razpisov in kontrole denarja je pojasnil, da občina z izvajalci podpiše pogodbo, v kateri je naveden program izvedbe. V občini je 31 klubov in preko 60 vadbenih skupin, en strokovni delavec pa jih ne more v celoti nadzirati. Sicer pa imamo za te zadeve druge institucije. Župan Janez Lesjak je nato dal na glasovanje pripombe, ki jih je dal odbor za družbene dejavnosti. Predlog z dopolnili, ki niso bili v zapisniku, je podprlo 24 svetnikov, osnutek z dopolnili pa prav tako. Glede na visoko soglasje je nato župan dal na glasovanje prekategorizacijo osnutka v predlog, ki so ga svetniki prav tako soglasno podprli. Jože Mlkllč SOŽITJE MED MESTOM IN PODEŽELJEM Občinski svet je na svoji seji 17. decembra 2003 pristopil k sodelovanju pri Razvojnem programu podeželja pri projektu Sožitje med mestom in podeželjem. S tem se je zavezal, da bo v občinskem proračunu za leto 2004 zagotovil potrebna sredstva za 1. uvajalno fazo razvojnega programa podeželja ter poskrbel za približno 6 % predvidenih sredstev za pripravo projekta v višini približno 500.000 sit. Župan Janez Lesjak je povedal, daje pri razvojnih programih podeželja občina Ljubljana precej naprej, v občini Grosuplje pa so se pred leti začele priprave na nekatere projekte kot je CRPOV (Celovit razvoj podeželja in obnova vasi) na Radenskem polju. Bistvena novost v zadnjih letih pa je, da se v morajo v take projekte povezovati najmanj tri občine. Zato je ta projekt namenjen za območje Ljubljane, Škofljice, Iga in Grosupljega in se trenutno sofinancira iz ministrstev, sočasno pa se projekt vključuje v projekt Ljubljanske razvojne agencije. Vsebina projektnih aktivnosti obsega t.i. uvajalno fazo, ki po predlogu traja 12 mesecev. Za dosego glavnega cilja projekta, osredotočeno na področja razvoja kmetijstva, turizma in dopolnilnih dejavnosti, bo potrebno opraviti vrsto aktivnosti (ocenjevanje kvalitete pokrajine, naravne in kulturne dediščine ter določanje njihove zmogljivosti, fizično načrtovanje, analizo trga, načrtovanje promocije in interpretacije, izobraževanje lokalnih koordinatorjev in ostalih udeležencev v procesu načrtovanja, evidentiranje podjetniških priložnosti, ocenjevanje kvalitet servisnega in uslužnostnega sektorja itd...). Poleg oblikovanja skupne razvojne vizije obravnavanega območja naj bi projekt predvidel še izdelavo razvojnega programa in opredelitev projektov ter aktivnosti za izvedbo, s ciljem ohranjanja poseljenosti in dviga življenjske ravni podeželskega prebivalstva ter iskanja novih delovnih mest na obravnavanem območju. Projekt bo občini lahko služil kot pripomoček pri načrtovanju lastne strategije razvoja. Hkrati bo občina in njeni prebivalci pridobili novo možnost dodatnega sofi- nanciranja projektov, tako z nacionalnega nivoja in tudi iz EU. Iz razprave: Alojz Verbajs (SDS) Odbor za gospodarstvo se je odločil, da projekt podpre. Ker gre večinoma za kmetijska področja, naj se jih tako opredeli tudi v proračunu. Dr. Miro Kranjc (LDS) je menil, da je gradivo za sejo slabo pripravljeno. Iz njega ni razvidno, kakšni bodo izvedbeni rezultati. Božo Predallč (SDS) je menil, da takšne projekte v občini nujno potrebujemo, vendar pa seje strinjal z dr. Kranjcem, da je gradivo slabo pripravljeno. Anton Perme (SLS) se je dotaknil naslova Sožitje med mestom in podeželjem. Ljubljana je začela in privabila meščane na podeželje. V naši občini pa je opazil celo, kje je fizična meja občine, kar kaže na neke vrste nerazvitost, saj je npr. infrastrukturna opremljenost slabša od okoliških občin. Meje se morajo zmanjševati! Zato je absolutno podprl projekt. Svetniki so se nato v nadaljevanju strinjali, da je treba začeti s takim projektom. Župan je na pripombe o slabo pripravljenem gradivu pojasnil, da je obširno gradivo na občino prišlo pred desetimi dnevi, skrčenega pa je bilo nato nemogoče dopolniti. Cel projekt (v papirni obliki) bo stal 10 mio, občina Grosuplje pa bo v tem deležu plačala 500 tisoč sit in še nekaj dodatne članarine. Nosilec projekta je Center za razvoj malega gospodarstva iz Ljubljane. Za posamezne izvedbene projekte pa se bodo na občinskem svetu morali odločati sproti in za to tudi učinkovito razporejati proračunski denar. Svetniki so z 22 glasovi soglasno sprejeli sklep. Jože Mlkllč O OSNUTKU PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA ZA LETO 2004 Glede na to, da je kar precej točk na posameznih občinskih uradih ostalo nerealiziranih iz različnih (nekaj tudi objektivnih!) vzrokov, bo treba vložiti še kar precej truda, znanja, volje in modrosti, da bodo ta dela opravljena. Ker naj bi se v tem letu tudi nekaj več pozornosti dalo »prostorskim in infrastrukturnim projektom«, bodo po mojem mnenju morali še posebej pospešeno delati na uradu za komunalno infrastrukturo in uradu za prostor. Precej bolj jasno pa bo to postalo po dokončnem sprejetju programa dela in (seveda) tudi občinskega proračuna. Naj zato iz osnutka programa navedemo samo nekaj predvidenih nalog: - Odlok o oglaševanju v občini Grosuplje, - Odlok o vodooskrbi na območju občine Grosuplje, - Sklep o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja in vrednosti stavbnih zemljišč na območju občine Grosuplje za leto 2004, - Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, - Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Grosuplje, - Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti, - Pravilnik o oddajanju občinskih stanovanj v najem, - Program opremljanja stavbnih zemljišč izven prostorskih izvedbenih načrtov (PIN) na območju občine Grosuplje, - Prometna ureditev občine Grosuplje (v skladu z 59. členom Odloka o ureditvi cestnega prometa), - Sklep o objektih družbene infrastrukture, ki so v lasti Občine Grosuplje, - Spremembe Pravilnika o intervencijah v kmetijstvu v občini Grosuplje, - Odlok o neprometnih znakih v občini Grosuplje, - Spremembe pravilnika o štipendiranju v občini Grosuplje, - Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Grosuplje za obdobje 1996 - 2000, sprememba 2001 (vloge občanov), - Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Grosuplje, - Predlog odloka o UrN upravni trikotnik, - Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Nova šola Brinje, - Predlog za javno razgrnitev odloka o ZN Mrzle njive II, - Predlog za javno razgrnitev odloka o ZN Gospodarska cona - jug, - Predlog za javno razgrnitev odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Gospodarska cona sever, - Predlog za javno razgrnitev sprememb in dopolnitev UrN (LN) Zadrževalnik Bičje - Grosuplje, - Predlog za javno razgrnitev ZN (LN) TOG III, - Predlog za javno razgrnitev sprememb in dopolnitev UrN (LN) Pokopališče Grosuplje, - Predlog za javno razgrnitev ZN (LN) Evrotrans, - Predlog za javno razgrnitev UrN (LN) Spaja dolina, - Predlog za sprejem ZN (LN) TOC III, - Predlog za javno razgrnitev Strategije prostorskega razvoja občine, - Predlog za javno razgrnitev Prostorskega reda občine, - Predlog za sprejem odloka o ZN Mrzle njive II, - Predlog za sprejem odloka o ZN (LN) Gospodarska cona-jug, - Predlog za sprejem odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Gospodarska cona sever, - Predlog za sprejem sprememb in dopolnitev UrN (LN) Zadrževalnik Bičje - Grosuplje, - Predlog za sprejem sprememb in dopolnitev UrN (LN) Pokopališče Grosuplje, - Predlog za sprejem ZN (LN) Evrotrans, - Predlog za sprejem UrN (LN) Spaja dolina. Poleg teh nalog so v programu predvidene tudi nekatere druge stalne naloge, verjetno pa bodo svetniki pri dokončnem oblikovanju predloga dodali še kakšno dodatno nalogo. Tako je k osnutku dr. Miro Kranjc (LDS) že dodal, da bi bilo treba sprejeti tehnična navodila za pripravo gradiv, s čemer se je strinjal tudi dr. Peter Verlič (SDS). Jože Intihar (LDS) si je zaželel, da bi občinski svet v prvo polletje vključil razvojno strategijo drobnega gospodarstva. Matjaž Trontelj (SLS) je predlagal uvrstitev v prvo polletje poročilo nadzornega odbora, dodal pa je še, da so se v Grosupljem volilne enote močno spremenile glede števila volilcev in bi jih bilo treba preurediti. Dr. Peter Hostnik (N.Si) želi, da se popravi pravilnik o občinskih nagradah in priznanjih, pa o štipendijah nadarjenih študentov, pa o financiranju pasjih zavetišč ter ponovno odločanje o zazidalnem načrtu Stari gasilski dom - nepokrita tržnica v Grosupljem. Osnutek programa je potrdilo 20 svetnikov. Jože Mlkllč SKAVTI PRINESLI LUC MIRU IZ BETLEHEMA OBČINSKIM SVETNIKOM Pred začetkom 13. seje občinskega sveta v sredo, 17. decembra 2003, so grosupeljski skavti In taborniki prinesli Luč miru Iz Betlehema In prebrali poslanico Ustvari družino. Luč je pred prisotnimi svetniki občinskega sveta prevzel župan Janez Lesjak. Jože Mlkllč m REALIZACIJA PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA V LETU 2003 PRIPRAVLJALEC GRADIVA: URAD ZA SPLOŠNE ZADEVE I.POLLETJE 11 Program dela Občinskega sveta občine Grosuplje za lelo 2003 Program občinskih prireditev v letu 2003 Imenovanje Nadzornega odbora Imenovanje odborov in komisij Občinskega sveta Imenovanje odgovornega urednika lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi_ Sprememba Statuta Občine Grosuplje in Poslovnika Občinskega sveta Poročilo o delu Občinskega sveta in njegovih organov v letu 2002_ Poročilo o delu župana in občinske uprave v letu 2002 Poročilo o delu občinskih javnih zavodov in zvez v letu 2002___ Poročilo o delu državnih organov in inšpekcij, ki delujejo na območju občine Grosuplje za leto 2002 Spremembe in dopolnitve Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Grosuplje Sklepi o vzpostavitvi in ukinitvi javnega dobra Sklepi o odtujitvah, pridobitvah in menjavah nepremičnin Sklep o podelitvi občinskih priznanj POLLETJE realizirano realizirano realizirano realizirano realizirano nerealizirano, saj nI bilo danih pobud In predlogov za spremembo realizirano realizirano realizirano realizirano nerealizirano in se prenese v program dela za leto 2004 realizirano realizirano realizirano ^7 Odlok o zastavi, grbu in celostni podobi občine Grosuplje nerealizirano in se prenese v program dela za leto 2004 ~~~T. Poimenovanje »novih« ulic nerealizirano, saj ni bilo podanih pobud In predlogov za poimenovanje ulic 37 Sklepi o pridobitvi, odprodaji in menjavi premoženja realiziran 4. Sklepi o vzpostavitvi in ukinitvi javnega dobra realizirano PRIPRAVLJALEC GRADIVA: URAD ZA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO . POLLETJE I Odlok o oglaševanju v občini Grosuplje Odlok o vodooskrbi na območju občine Grosuplje Sklep o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnoga urejanja in vrednosti stavbnih zemljišč na območju občine Grosuplje za leto 2003 _ Program opremljanja stavbnih zemljišč za posamezne zazidalne načrte Sklepi o odtujitvah in pridobitvah nepremičnin Program opremljanja stavbnih zemljišč izven prostorskih izvedbenih načrtov (PIN) na območju občine Grosuplje Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v Občini Grosuplje Poročilo o poslovanju Javnega komunalnega podjetja v letu 2002 s poročilom o porabi amortizacije Načrt poslovanja Javnega komunalnega podjetja v letu 2003 s načrtom porabe amortizacije Sklep o prometni ureditvi v naseljih občine Grosuplje (v skladu s 59, in 70, členom Odloka o ureditvi cestnega promett)_ Poročilo o obračunanih in pridobljenih nadomestilih za uporabo stavbnih zemljišč in prispevkov za urejanje stavbnih zemljišč, ločeno za gospodinjstva in gospodarstvo, znotraj in izven območij ZN po krajevnih skupnostih za leto 2002 ter plan obračunov za leto 2003 _„__^__,_ Poročilo o dejavnostih, povezanih z reševanjem prostorskih problemov Romov Pravilnik o ravnanju s komunalnim1 odpadki (Pravilnik je objavljen v tej številki Grosupeljskih odmevov - opomba: urednik]_ nerealizirano, saj je še vedno v postopku sprejemanja nerealizirano in se prenese v program dela za leto 2004 nerealizirano in se prenese v program dela za leto 2004 realizirano realizirano nerealizirano zaradi pomanjkljive obrazložitve pristojnega ministrstva nerealizirano In se prenese v program dela za naslednje leto realizirano realizirano nerealizirano In se prenese v program dela za naslednje leto realizirano realizirano nerealizirano, vendar Je v pripravi POLLETJE Program opremljanja stavbnih zemljišč za posamezne zazidalne načrte Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti Pravilnik o oddajanju občinskih stanovanj v najem Odlok za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - spremembe _ Sprememba sklepa o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Sklepi o odtujitvah in pridobitvah nepremičnin Odlok o podelitvi koncesij za področje gospodarskih javnih služb kolektivne komunalne rabe (plin) Sklep o izhodiščni ceni za izračun komunalnega prispevka za občino Grosuplje _ Poročilo o reševanju vprašanj Romov realizirano nerealizirano In se prenese v program dela za naslednje leto nerealizirano, ker je bil v oktobru 2003 sprejet nov stanovanjski zakon realizirano realizirano realizirano nerealizirano In se prenese v program dela za naslednje leto (nI zagotovljenih osnovnih pogojev za realizacijo) realizirano realizirano PRIPRAVLJAVEC GRADIVA: URAD ZA GOSPODARSTVO IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI I. POLLETJE 11 Odlok o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 2002 Potrditev cene socialnih storitev CSD in Doma starejših občanov Grosuplje Sklep o objektih družbene infrastrukture, ki so v lasti Občine Grosuplje Odlok o proračunu občine Grosuplje za leto 2003 in 2004 _ Spremembe Pravilnika o štipendiranju nadarjenih dijakov in študentov v občini Grosuplje Poročilo o poslovanju Medobčinskega odbora za malo gospodarstvo Sprememba odloka o ustanovitvi OŠ »Brinje« in OŠ »Louis Adamič« Sprememba odloka o financiranju strokovne službe ZŠO Grosuplje Sklep o določitvi cen programovv VVZ Kekec Grosuplje Odlok o spremembi odloka proračuna občine Grosuplje za leto 2003 in 2004 Načrt razvojnih nalog občine Grosuplje 2002 - 2006 realizirano realizirano nerealizirano in se prenese v program dela za naslednje leto realizirano realizirano nerealizirano, saj nam poročila niso posredovali nerealizirano in se prenese v program dela za naslednje leto nerealizirano, saj ni bilo potrebe po spremembi realizirano realizirano realizirano DRUŽBENI DOM VENDARLE ODTUJEN... Sprejet Sklep o odtujitvi poslovnega prostora in pripadajočih zemljišč, lociranih na Taborski cesti 3, Grosuplje, stoječega na zemljišču pare. št. 1270/4 k.o. Grosuplje - naselje - Družbeni dom. II. POLLETJE 1. Odlok o neprometnih znakih v občini Grosuplje nerealizirano In se prenese v program dela za naslednje leto realizirano 2. Program prireditev ob 500 - letnici prve šole v Šmarju 3. Informacije o realizaciji proračuna realizirano 4. Informacija o gradnji POŠ Št.Jurij realizirano 5. Analiza stanja potreb po izvajanju storitev pomoči na rJorni i realizirano 6. Poročilo o poslovanju Lokalnega pospeševalnega centra realizirano PRIPRAVLJAVEC GRADIVA: URAD ZA PROSTOR I. POLLETJE 1. Dopolnjen osnutek Odloka o ZN Mrzle njive II nerealizirano, v dopolnjevanju osnutka se Je postopek začasno ustavil, ker se eden izmed lastnikov v območju nI strinjal, da gre cesta čez njegove parcele 2. 37 4~ Osnutek odloka o LN gospodarska cona - jug Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Grosuplje za obdobje 1996 — 2000, sprememba 2002 (vloge občanov) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za občino Grosuplje nerealizirano, postopek začasno ustavljen zaradi lastništva In programa na splošno nerealizirano, potrebna je bila dopolnitev strokovnih podlag nerealizirano In se prenese v program dela za ieto 2004 5. Odlok o UrN upravni trikotnik nerealizirano, potrebna je pridobitev »elektro« soglasja 6. "T Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnih načrtov Dvori III in Dvori IV realizirano Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega nacrta Nova šola Brinje realizira no POLLETJE ___________ 1 Odlok o LN Mrzle njive I 2 Odlok o LN gospodarska cona -jug Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Nova šola Brinje Osnutek odloka o LN Rožna dolina II Osnutek odloka o LN za cesto V Mlačevo - Žalna -V.Loka Osnutek odloka o LN za križišče Razdrto v Šmarju Osnutek odloka o LN Staro pokopališče v Šmarju Osnutek odloka o LN Vhod v Grosuplje Sprejem strategije prostorskega razvoja občine (po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije) s pripravo prostorskega reda občine (po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije) v skladu z novim Zakonom o urejanju prostora nerealizirano__ nerealizirano nerealizirano, manjka še eno soglasje nerealizirano in se prenese v program dela za naslednje leto nerealizirano In se prenese v program dela za naslednje leto nerealizirano in se prenese v program dela za naslednje leto nerealizirano in se prenese v program dela za naslednje leto nerealizirano In se prenese v program dela za naslednje leto nerealizirano, ker strategija na državnem nivoju se ni sprejeta, ravno tako ni sprejet prostorski red države STALNE TOČKE 1. Potrditev zapisnikov in poročilo o uresničevanju sklepov realizirano 27 3. Volitve in imenovanja realizirano Informacije, pobude in vprašanja svetnikov realizirano Številka: 012-1/96, datum: 22. 01, 2003 Občina Grosuplje, Občinski svet. župan Janez Lesjak Iz ureditvenega načrta za območje Družbenega doma. Marko Podvršnlk je uvodoma k tej točki napravil kratek povzetek dosedanjih dogajanj v zvezi s predlaganim odlokom. Še enkrat je poudaril, daje cenitev nepremičnine narejena in da je bila na odboru za gospodarstvo predstavljena. Župan Janez Lesjak pa je dodal, da so sredstva v občinskem proračunu rezervirana in bi se moral projekt čim prej izvajati. Gre za večplast ni interes vlade, upravne enote in tudi same občine, pa nenazadnje tudi občanov, ki imajo še vedno na sedmih lokacijah različne državne in upravne službe. V pojasnilo je še dodal, če investitor IMOS ne uspe na ponujenem razpisuje pogodba tako ali tako nična in zemljišča ne more uporabiti v drug namen. V gradivu je bilo med drugim tudi zapisano, da bi se z realizacijo tega projekta »sprostili« poslovni prostori bivše občinske zgradbe, ki so trenutno (po odločitvi Ustavnega sodišča RS) v brezplačni uporabi. Je pa po izdelanem osnutku »idejnega načrta« za novo upravno zgradbo že jasno, da bo občina pridobila cca 90 nf več poslovnih površin, kot jih ima trenutno obstoječa zgradba. Večina te površine bo namenjena nekoliko večji »večnamenski dvo rani«, ki naj bi služila tudi za potrebe sej občinskega sveta. Alojz Verbajs (SDS) je v imenu odbora za gospodarstvo obrazložil, da so dobili vse potrebne podatke. Kljub temu, da je predlog sklepa precej ohlapen, ga podpirajo. Božo Predallč (SDS) je opozoril na ureditev prostorov in naj se predvidi vsaj minimalne spremljajoče prostore (stranišča...). Mm© Kadunca (N.Si) je zanimalo, koliko bo imela bodoča zgradba nadstropij. Antonu Permetu (SLS) je projekt všeč, opazil pa je, da občina daje le 1300 m' skupaj z družbenim domom. Območje bo bolj »natrpano z ljudmi«, zato se boji, da bo postal večji problem s parkiranjem v okolici. Matjaž TrontelJ (SLS) je ugotavljal, da bo občina pridobila nekaj prostora, v dvorani pa naj bi se po njegovem bolj dorekla razporeditev sedežev oziroma notranja oprema. Dr. Peter Hostnik (N.Si) je želel, da bi v sklepu navedli natančnejšo definicijo, za kakšno menjavo naj bi šlo. Do primopredaje naj občina zadrži hipoteko. Marko Podvršnlk pa mu je odgovoril, da hipoteka nad nepremičnino vsekakor ostane do primopredaje novih prostorov. Sama arhitekturna ureditev mora biti opremljena z WC-jem za invalide v istem nivoju, za ostale so lahko v kletni etaži. Oba ureditvena načrta pa naj bi zagotavljala dovolj parkirnih mest. Tam kjer bo dvorana, bo samostojen objekt, v ostalem pa bodo najbrž tri ali štiri etaže. Jože Intihar (LDS) je menil, da boljšega predloga najbrž ni in pozval, da naj se pri sprejemanju tega odloka ščiti predvsem njegovo "vsebino" in ne (politične) "principe". Jože ŠlrcelJ (NKG) je zatrjeval, da bi občina lahko vodila postopek javnega razpisa ali izbiro najboljšega ponudnika z dvema ali več ponudniki hkrati in da ni bil začet še noben postopek pri servisu skupnih vladnih služb. Na odboru pa je bilo rečeno, da bo verjetno treba še nekaj doplačati. V nadaljevanju razprave je vztrajal pri transparentni porabi proračunskih sredstev (cca 70 mio sit), ki bi jo dosegli z javnim razpisom, župan pa je dejal, da ga zdaj ni možno objaviti, saj bi se zadeva lahko zavlekla za več kot eno leto, med tem časom pa bo verjetno prišlo do nove vlade in bo projekt pod vprašajem. Šircelj je kljub ternu vztrajal pri svoji trditvi, o čemer so nato glasovali - rezultat 1 za razpis. 12 proti njemu. Sklep je nato v predlagani obliki brez pridržkov podprlo 20 svetnikov, nihče ni bil proti. Jože Mlkllč PO »CRKI ZAKONA« (PONOVNO) USTANOVLJENA KNJIŽNICA GROSUPLJE INFORMACIJE, POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV Ze v decembrski številki smo poročali o sprejemanju osnutka Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Grosuplje. Zaradi sprememb v zakonodaji in ker so ustanoviteljice Knjižnice vse tri občine, ga morajo tudi vse tri usklajenega sprejeti. Že ob osnutku pa so v Ivančni Gorici s strani statutarno pravne komisije imeli precej pripomb, predvsem glede pravniškega in slovničnega izrazoslovja. Nekateri grosupeljski svetniki se kljub navedenim podrobnim popravkom še vedno niso povsem strinjali s predlogom in so želeli pristaviti še nekaj svojih pripomb. Tako je mag. Breda ŠkrJanec (LDS) želela vnesti redakcijski popravek "zavod zagotavlja tudi", kar je povzročilo nekaj pomislekov npr. s strani župana Janeza Lesjaka, ki je menil, da mora biti odlok do vejice enako sprejet. Kljub temu so ostali svetniki menili, da ne gre za vsebinsko poseganje v odlok in da slovnična izboljšava še ne pomeni formalnopravnega poseganja v odlok. Tako je dr. Miro Kranjc (LDS) dokončno oblikoval predlog, naj se pred objavo odlok da v lektoriranje. Za tako sprejeti odlok je nato glasovalo 23 svetnikov. Jože Mlkllč NADZOR NAD ODVOZOM JALOVINE (12. seja OS) Dr. Mira Kranjca (LDS) zanimalo, ali ima občina kakšen nadzor nad tem, kam se odvaža material z gradbišča Sončni dvori, ter ali se pri tem početju spoštujejo prometni predpisi in splošni principi varnosti v cestnem prometu. Urad za komunalno Infrastrukturo: Glede izkopanega materiala pri zemeljskih delih na gradbišču Sončni dvori je bilo z investitorjem oziroma izvajalcem dogovorjeno, da Občina zagotovi ob gradbišču na svojem zemljišču površine, kjer se odloži cca. 5000 mJ ilovnatega materiala za vodni zadrževalnik Bičje, poleg navedenega se zasuje »Kastelčeva« jama v Zagradcu pri Grosupljem, kjer je sanirano črno odlagališče (cca 2000 m3 ilovnatega materiala in humus za prekritje). Za vsa ostala odlagališča materiala je poskrbel investitor oziroma izvajalec, ki pa je bil pri odvozu nadziran s strani komunalnega inšpektorja in bil večkrat opozorjen na onesnaženost cestišča z blatom, ki ga je bilo potrebno mehansko očistiti. KOLESARSKA STEZA OD GROSUPUEGA DO CIKAVE Staneta Žveglo (ZLSD) je zanimalo, kako je s kolesarsko stezo ob cesti Grosuplje - Cikava in kdo je pristojen za izgradnjo. Prav tako je želel izvedeti, kdo je dovolil gradnjo novega odcepa za Nadaljevanje na naslednji strani I, IM W VSEM GOSTINCEM V OBČINI GROSUPLJE Na podlagi 12. člena Zakona o gostinstvu (Ur. list RS. št. 1/95 in 40/99), določil Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Ur. list RS, št. 78/99 in 107/00) ter na podlagi 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Ur. list RS, št. 42/99 in 36/02) je Občinski svet občine Grosuplje sprejel dne 12.12. 2001 Pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine Grosuplje, po katerem mora vsak gostinec prijaviti pristojnemu organu lokalne skupnosti razpored obratovalnega časa za gostinski obrat oziroma kmetijo, na kateri se opravlja gostinska dejavnost. Razpored obratovalnega časa za gostinski obrat oziroma kmetijo, na kateri se izvaja gostinska dejavnost, mora gostinec oziroma kmet prijaviti 15 dni pred: 1. pričetkom novega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto (če tega še niste storili, je podaljšan rok za prijavo do 20. 2. 2004), 2. začetkom obratovanja, 3. spremembo obratovalnega časa. Pri določanju rednega in podaljšanega obratovalnega časa za gostinske lokale je potrebno upoštevati sledeče: - Gostinski obrati, ki nudijo gostom le jedi in pijače (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stanovanjskih objektih ali objektih v stanovanjskih naseljih, ter izletniške kmetije, ki so v stanovanjskih naseljih, smejo obratovati v rednem obratovalnem času le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.). Obratovanje izven tega časa se šteje za podaljšani obratovalni čas (4. člen Državnega pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Ur. list RS, št. 01/95 in 40/99)). - Gostinski obrati na območju občine Grosuplje, ki so v stanovanjskih objektih ali v objektih v stanovanjskih naseljih, lahko določijo podaljšani obratovalni čas največ, kot sledi: ■ Gostinski obrati, ki gostom nudijo jedi in pijače (gostilne, restavracije, izletniške kmetije) od ponedeljka do četrtka najdlje do 24. ure, ob petkih in sobotah najdlje do 1. ure naslednjega dne, ■ Gostinski obrati, ki gostom nudijo enostavne jedi in pijače (slaščičarne, okrepčevalnice, bari) od ponedeljka do četrtka najdlje do 23. ure, ob petkih in sobotah najdlje do 24. ure, ■ Nočni bari in diskoteke ob petkih in sobotah najdlje do 4. ure naslednjega dne, ■ Gostinski lokali, ki gostom nudijo jedi in pijačo ter imajo v lokalu glasbo za ples ob petkih in sobotah do 2. ure naslednjega dne, • Gostinski vrtovi in terase gostinskih obratov lahko obratujejo v podaljšanem obratovalnem času od ponedeljka do četrtka najdlje do 23. ure, ob petkih in sobotah najdlje do 24. ure, • Gostinski obrati, ki so v večnamenskih objektih (trgovsko-poslovni objekti) obratujejo v skladu z veljavnim hišnim redom, oziroma ne dlje, kot to določajo zgornje alineje. Dan pred praznikom se lahko uporablja petkov oziroma sobotni delovni čas (6. člen občinskega Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Ur. list RS, št. 108/01). Gostincu se odobri izjemno podaljšanje obratovalnega časa le enkrat na mesec, razen gostinskemu obratu, ki gostom nudi jedi in pijačo ter ima v lokalu glasbo za ples. Slednjim se lahko odobri izjemno podaljšanje obratovalnega časa največ štirikrat na mesec. Za vsako izjemno podaljšanje obratovalnega časa gostinskega lokala mora gostinec zaprositi z vlogo, ki jo odda na naslov Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje (15. člen občinskega Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Ur. list RS, št. 108/01). Gostinec oziroma kmet prijavi obratovalni čas gostinskega obrata na obrazcu, ki ga dobi na vložišču Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje, ob prijavi pa mora predložiti fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti oziroma prijavni list. OBČINA GROSUPLJE Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti In finance INFORMACIJE, POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV Nadaljevanje Iz prejšnje strani križiščem, kjer vodi cesta proti naselju Cikava. Urad za komunalno infrastrukturo: Regionala cesta R3 646/1444 je potrebna temeljite rekonstrukcije, kar je ugotovil tudi upravljalec ceste - Direkcija RS za ceste, Tržaška 19, 1000 Ljubljana, in za katero je bil sprejet idejni načrt, ki med drugim vključue tud pločnik ter kolesarsko stezo (izgradnjo le-teh financira Občina). Sicer postopek pridobivanja projektne dokumentacije vodi Direkcija RS, ki je prisojna tud za izdajo projektnih pogojev in soglasij novih cestnih priključkov na regionalne ceste. Če pa gre za nove priključke na avtocestne priključke, je za odločanje o le-teh pristojna Družba za avtoceste RS, Dunajska cesta 7,1000 Ljubljana. OB HVALEVREDNEM ODPRTJU ŠOLE TUDI KRITIKA (13. seja OS) Miha Kadunc (N.Si) je zatrjeval, da je na njegov naslov prišlo kar nekaj pripomb na prireditev ob odprtju nove šole. Uradna prireditev odprtja se je začela ob 10. uri. blagoslov pa ob 9.30 in je veliko povabljenih ljudi zamudilo blagoslov. Menil je, da je to črna pika tej prireditvi. Temu mnenju seje pridružil tudi Božo Predallč (SDS), Matjaž TrontelJ (SLS) pa je najprej čestital županu, občini in KS za zgrajeno šolo in njeno odprtje, a je dejal, da seje ob odprtju počutil, kot da je prišel v gledališče na drugo dejanje (politične? - op. J.M.) predstave. Župan Janez Lesjak je dejal, da blagoslov ni del uradnega programa. Sprejema kritiko, meni pa, da je nerealna. Pobuda o blagoslovu je bila dana s strani krajanov. Pripomnil pa je precej cinično, če se niso med seboj informirali, je njihova zadeva. KJE SO »SONČNE HIŠE« In »IZOLIRANA PROČELJA? Boža Predallča (SDS in dr. Petra Verllča (SDS) je zanimalo, kaj je s projektom VSAKA HIŠA -SONČNA HIŠA. Nadalje ga je zanimalo tudi, kaj je s projektom IZOLACIJA FASAD? Župan Janez Lesjak Občinski svet je postavil prehude pogoje za izvedbo projekta Vsaka hiša - sončna hiša, (pridobitev sredstev na ministrstvih in Evropi), ki pa jih predlagatelj projekta ni peljal naprej in je zato projekt umrl. Enako se je zgodilo s projektom IZOLACIJA FASAD. Urad za komunalno infrastrukturo: Na podlagi sprejetega sklepa 32. seje Občinskega sveta Občine Grosuplje z dne 12. decembra 2001 o pristopu k projektu »Vsaka hiša - sončna hiša«, je bil podjetju Gea - SOL d.o.o. Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, dne 3. 1. 2002, poslan dopis o soglašanju s pristopom k navedenemu projektu. Podjetje je bilo pozvano k predložitvi predloga pogodbe za izvedbo, zaradi potrditve na občinskem svetu (skladno s III. točko sklepa) in predhodno seznanitvijo zainteresiranih porabnikov. Ker do dne 9. 4. 2002 ni bilo s strani podjetja nobene povratne informacije, je bil preko telefona opravljen razgovor z odgovornim pri podjetju, v katerem nam je bilo sporočeno, da bo do podpisa pogodbe prišlo do konca meseca junija istega leta in da čakajo na uradno soglasje države. Od navedenega datuma nam ni bilo sporočenega nič novega, tako da do sedaj ni bilo pridobljenih oziroma porabljenih nobenih sredstev iz tega naslova (za dodatne informacije v zadevi je na Občini možen vpogled v spis). Kar se tiče projekta »izolacija fasad« sta imela svetnika verjetno v mislih javni razpis, ki ga je razpisalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija za učinkovito rabo energije, v letu 2002 in sicer za pridobitev subvencij gospodinjstvom za vgradnjo energetsko učinkovite zasteklitve in oken. Koliko gospodinjstev je podalo vlogo za pridobitev navedenih sredstev oziroma je ta sredstva pridobilo Občina nima podatkov. KAJ JE Z ENERGETSKO ŠTUDIJO? Dr. Peter Verlič (SDS) -Občinski svet je sprejel pred leti tudi energetsko študijo Grosupljega. Kaj je s tem projektom? ... ŠMARSKI KABELSKO KOMUNIKACIJSKI SISTEM Matjaž TrontelJ (SLS) Kaj in kako je z izgradnjo kabelsko komunikacijskega sistema v Šmarju-Sapu. Urad za komunalno Infrastrukturo: Gradnjo in vzdrževanje KKS za radio in TV v Občini Grosuplje izvaja koncesionar Siteep d.d. iz Ljubljane. Pristojna služba nam je podala informacijo, da so se v zadnjih mesecih Občina Grosuplje objavlja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za področje kmetijstva v občini Grosuplje (Ur. list RS, št. 48/95, 42/99 in 36/02) IX. RAZPIS za dodelitev posojil Iz sredstev občinskega proračuna in bančnih sredstev za področje kmetijstva v občini Grosuplje. Vsebina in pogoji razpisa: 1. Skupni znesek razpisanega posojila iz sredstev občinske proračuna in sredstev Nove Ljubljanske banke d.d., Podružnica Moste, Nove Fužine 33, Ljubljana, znaša 25.000.000,00 SIT. 2. Namen posojila: graditev, prenova in adaptacija gospodarskih objektov kmetije, nakup in posodobitev opreme, razširitev in posodobitev ter pridobivanje novih zmožnosti na kmetijah za dopolnilne dejavnosti, za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč ter združevanje parcel, za programe predelave in trženja ter za nakup standardnih traktorjev s štirikolesnim pogonom in zaviranjem ter za nakup mehanizacije v okviru Strojnega krožka. 3. Posojila so prednostno namenjena: - za dograditev in adaptacijo začetih investicij, ki bodo zagotavljale večje zmogljivosti na kmetiji, - za razširitev in posodobitev ter pridobitev novih zmogljivosti kmečkega turizma, - za posodobitev ter razvoj domače obrti in podobnih dejavnosti na kmetijah, - za posodobitev in razvoj predelovalnih in pridelovalnih zmogljivosti na kmetijah, - za novogradnje gospodarskih objektov in objektov za dopolnilne dejavnosti, - za nakup traktorjev s štirikolesnim pogonom, z najmanjšo močjo 40 kW in štirikolesnim zaviranjem, - za nakup mehanizacije v okviru Strojnega krožka. 4. Za posojilo lahko zaprosijo občani občine Grosuplje s slovenskim državljanstvom, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Investicija mora biti na območju občine Grosuplje. 5. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki v največji meri intenzivno ukvarjali s pripravo potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Postopek je bil dolgotrajen zlasti zato, ker je območje urejanja zelo obsežno. Vanj so vključena naselja Sela, Cikava, Podgorica, Paradišče, celotno Šmarje-Sap, Gajniče in Tlake. Ta dokumentacija je zdaj popolna in trenutno čakajo na izdajo gradbenega dovoljenja. Z gradnjo glavne linije KKS od Grosuplja proti Šmarju-Sap bodo začeli spomladi, takoj ko bodo dopuščale vremenske razmere PREOZKA CESTA »NA BRITOF« Anton Perme (SLS) je imel pripombo k preozko grajeni cesti na grosupeljsko pokopališče. Zanimalo ga je tudi, kako bo z dodatnim parkiranjem. Župan Janez Lesjak ga je potolažil, da cesta še ni končana, sama cesta pa naj bi bila namenjena opravljanju pogrebnih dejavnosti in naj ne bi dopuščala velikih hitrosti. Urad za komunalno infrastrukturo: Rekonstrukcija ceste mimo pokopališča je bila v izpolnjujejo sledeče pogoje: - so kmetijski zavarovanci, - so kmetje, ki že opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, so nasledniki oziroma imajo naslednika, - so kmetje, ki imajo ožjega družinskega člana s kmetijsko izobrazbo, - imajo dokumentacijo za gradnjo ali jo pridobivajo, - ekonomska upravičenost investicije. 6. Pogoji, pod katerimi se bodo dodeljevala posojila: - odplačilna doba: do 5 let, - obrestna mera: TOM + 0,0 %, - način obračunavanja in odplačevanja posojila: mesečni obroki, - zavarovanje posojila: osnovno zavarovanje (pobot na račun pri banki) in dodatno zavarovanje (zastava nepremičnine, zavarovalnica...), - ostali stroški: stroški odobritve kredita v višini 0,5 % + stroški dodatnega zavarovanja, - moratorij: ga ni, - stroškov vodenja kredita ni. 7. Sredstva na podlagi tega razpisa lahko prosilci pridobijo na podlagi pisne vloge, kiji mora biti priložena naslednja dokumentacija: - opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve gospodarstva, opisom in predračunsko vrednostjo celotne investicije ter višino zaprošenega posojila, - odločba o statusu kmeta oziroma potrdilo upravne enote Grosuplje, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, - v primeru, če se prosilec ukvarja s kmečkim turizmom oziroma ima kmetijo odprtih vrat in zaproša za sredstva posojila za namen turistične dejavnosti, mora dostaviti potrdilo o priglasitvi opravljanja dejavnosti turizma na kmetiji, ki ga izda pristojni organ upravne enote, če se prosilec ukvarja z domačo ali umetno obrtjo, predloži potrdilo Obrtne zbornice Slovenije o priznanju dejavnosti, - zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, na kateri je predvidena investicija, star do 15 dni, ali zakupna ali druga pogodba o uporabi zemljišča, sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila in overovljena pri notarju, - mapno kopijo za zemljišče, na katerem je predvidena investicija, - gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi del, ki ni starejše od 5 let, - predračuni, - mnenje kmetijske svetovalne glavnem izvedena v letu 2003. Cestni robniki so vgrajeni glede na končno višino asfalta na cesti, ki bo dokončna s finim asfaltom. Predvidevamo, da bo rekonstrukcija končana v marcu 2003, ko bo izvedena preplas-titev na delu cest ob pokopališču. NEREALIZACIJE Dušan Hočevar (SDS) - je ugotavljal, da od 16 točk na občinskem uradu za prostor 14 točk ni bilo realiziranih, kar je zaskrbljujoče. Župan Janez Lesjak je pojasnil, da se precej projektov iz objektivnih razlogov prenaša v naslednje leto. Upamo pa lahko, da bo v prihodnje bolje. OBTIČALI OTROCI - V RAZREDIH! Dr. Peter Hostnik (N.Si) Starši iz šole Žalna so ugotavljali, da otroci zaradi normativov ne morejo na sprehode, saj pride preveč otrok na enega učitelja oziroma vzgojitelja zaradi varstva. Župan Janez Lesjak je povedal, da so protest prejeli tudi na občino in da je to prob- službe o predlagani investiciji, - potrdilo o višini katastrskega dohodka od kmetijskih in gozdnih zemljišč, izdano v mesecu, v katerem prosilec vlaga prošnjo za dodelitev sredstev posojila, - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, izdano v mesecu, v katerem prosilec vlaga prošnjo za dodelitev sredstev posojila, - potrdilo o prometu preko kmetijske zadruge oziroma ostala potrdila o dohodkih iz kmetijske dejavnosti, - potrdilo o upravičenosti nakupa mehanizacije v okviru Strojnega krožka, - mnenje Kmetijske svetovalne službe o ustreznem nakupu modela traktorja s štirikolesnim pogonom in štirikolesnim zaviranjem. 8. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga, ki v največji meri ustreza razpisnim pogojem. Višina odobrenih sredstev je odvisna od kreditne sposobnosti prosilcev, ki jo na podlagi dostavljene dokumentacije izračuna banka, s katero ima občina sklenjeno pogodbo, glede na višino zaprošenih sredstev prosilca. 9. Rok za vložitev prošenj poteče 10. 12. 2004 ob 11 uri. Prosilci oddajo vloge za dodelitev sredstev z vso potrebno dokumentacijo na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti In finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije in dvignejo razpisne obrazce na vložišču občine. 10. Župan Občine Grosuplje bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev posojila najkasneje v 20-tih dneh po preteku roka za Oddajo Vlog. Sklep bo prosilcem posredovan v osmih dneh po sprejemu. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbrano banko ter med prosilcem in banko se bodo uredila na podlagi medsebojnih pogodb. Sklep župana o odobritvi sredstev bo Občina posredovala izbrani banki, na podlagi navedenega sklepa pa bo prosilec sklenil pogodbo o nakazilu sredstev in ostalih pogojih z banko. Številka: 40305-258/2003 Datum: 14.01.2004 OBČINA GROSUPLJE župan Janez Lesjak lem tudi v drugih šolah. Predlog pa se navezuje tudi na dodatnih 20 mio sit iz proračuna, ki bi jih potrebovali za kadre, kar je potrdil tudi svetnik in ravnatelj Dare Gabrijel (LDS). TAKOJ, KO BO MOŽNO... Jože ŠlrcelJ (NKG) je dejal, da je bila na eni izmed poletnih sej občinskega sveta obravnavana cesta za Sp. Slivnico. Kako daleč so rešitve? Župan Janez Lesjak: Takoj, ko bo možno pristopiti k delu. Urad za komunalno Infrastrukturo: Križišče proti Sp. Slivnici se ureja v sklopu modernizacije krajevne ceste Toneta Kralja, ki je trenutno v teku. Krajani vasi Sp. Slivnica so na sklep Občinskega sveta Občine Grosuplje o zaprtju ceste proti Sp. Slivnici v križišču s Taborsko cesto podali pritožbo. Glede na to se bo križišče uredilo z enosmerno cesto proti Sp. Slivnici v delu od križišča s Taborsko cesto do križišča s povezovalno cesto in cesto proti pokopališču v Grosupljem. Jože Mlkllč M O ČEM SMO PISALI SODELAVCI UREDNIŠTVA V LETU 2003? Najprej - da na pozabim -najlepša hvala za vse poslane voščilnice ob božično-novoletnih praznikih, ki ste jih poslali na naslov uredništva Grosupeljskih odmevov ali meni osebno, pa tudi za vsa druga voščila v kakršni koli obliki. Bilo jih je zares zelo veliko in moram priznati, da je prijetno biti tudi na tak način v stiku z vami, spoštovani bralci. Kot vsako leto naj tudi letos preletimo zgolj po naslovih, in naredimo nekakšno skrajšano bibliografijo, o čemu smo pisali člani uredniškega odbora Grosupeljskih odmevov in njegovi sodelavci v letu 2003. Teme so bile dokaj različne, zato jih ob imenih avtorjev navajam po posameznih rubrikah. Ostali prispevki, ki niso navedeni, so razvrščeni k prispevkom obveznih objav, med obvezne popravke in pripombe, ali pa k prispevkom javnih institucij, »piarovskim« predstavitvenim prispevkom različnih organizacij, lahko pa tudi med nenaročene prispevke oziroma pisma bralcev, za katere pa smo menili, da so dovolj informativni, izobraževalni, kulturni ali kako drugače zanimivi za naše bralce in smo jih uvrstili v objavo. NAMESTO UVODNIKA Jože Mlkllč: Zgode in nezgode lanskih Grosupeljskih odmevov, Kaj smo pisali v uredništvu odmevov? Izgubljene bitke..., Maja vse cveti, Še en mandat odgovornega in zahtevnega dela -»Ničesar preveč, ničesar premalo!«. Korak za Grosupeljske odmeve, Programska zasnova in impresum, Zakonska in druga določila, O uredniškem odboru in sodelavcih, Tehnična navodila, oddaja gradiv in brezplačne objave. OBČINSKI SVET IN ODBORI Jože Mlkllč: Občinske intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva, Preureditev križišča Taborske ceste s spodnjeslivniško cesto, Sonce pokukalo v Sončne dvore, Pomoč družini na domu, Kratke novice iz občinskega sveta, Odgovori na svetniška vprašanja, Na nogometnem igrišču in ob!, Pregledano letno poročilo Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, Poročila državnih organov, Cene vrtca povišane na račun proračuna, Pravilnik za ohranjanje in razvoj kmetijstva, Rebalans proračuna, Zaključni račun za leto 2002 sprejet, Denarne pomoči iz proračunskih sredstev, Predkupna pravica, Štipendiranje nadarjenih študentov, Spremembe in dopolnitve odlokov dveh zazidalnih načrtov, Spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo (nezazidanega) stavbnega zemljišča, Povišane cene nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, Sklep o vrednosti točke za izračun komunalnih taks, Sklep o sestavi in pristojnosti komisije za peticije, pritožbe in poravnave, Obvezna razlaga, Sofinanciranje projekta »zasnova mreže kolesarskih poti regije«, Kratke novičke iz OS, Umaknjene in zavrnjene točke, Sprejet osnutek proračuna za leto 2004 in 2005, Obvezna razlaga (II.), Informacije, pobude in vprašanja svetnikov. Prodaja družbenega doma v Grosupljem -zaenkrat še neuspela, Osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Grosuplje. Jaka Muller: Komisija vseh komisij je izvoljena, Novi odbori in komisije občinskega sveta. Svetnik in župan, Županovo predmehčanje proračunskih zahtevnežev. Opra Romi - Kvišku, Romi, Kdo gaje videl?, Kaj nam manjka?, Idilični časi, Zmanjšanje komunalnega prispevka, Desni preprečili zvišanje hišnega prispevka, Darilo trgovske hiše Vele, Zemljiške transakcije, Od kod občini še denar?, Županovi proračunski pogledi in razgledi, Občinski svet - zrelejše in ustvar-jalnejše, Deset KS ima za 126 milijonov načrtov, Osebna pomoč centra za socialno delo. Grdi račekf?) GO(!) (Grosupeljski odmevi), Bolje plačane politične stranke, Higienske in druge »bolezni«, Občina skrbi za potrebne, Malčki in malčice, Prevozi šolarjev, Deskanja po občinski sceni, Konec razvojnega centra »Giga«, Cestninska postaja tudi za Grosuplje, Občinsko darilo novim najmlajšim, Drobiž občinskega sveta, Poplavnost Sončnih dvorov, 25. občinski svetnik je Rom, Grosuplje v pripovedkah o razvoju do leta 2006, Višje cene vrtca znižal občinski svet, Drobne z občinskega sveta, Jože Miklič še naprej odgovorni urednik, Nagrajenca sta župnik dr. France Šuštar in džezist Braco J. Doblekar, Kipi v Grosupljem, Drobne z občinskega sveta 26. maja, Prodaja manjše kmetije. IZ PISARN Jože Mlkllč: Prenovljeni prostori - Odprtje prenovljenih poslovnih prostorov izpostave Grosuplje ljubljanskega davčnega urada, Pa še -peticija, Predlog zakona o romski skupnosti. STRAN ZA POLITIKO Jože Mlkllč: Pravna država, Popisni podatki s političnim poprom, Komu zvoni?, Nova gora -gora smrti - po šestdesetih letih. AKTUALNO Jože Miklič: Evropa in Nato -23. - dan slovenskih odločitev za Evropsko zvezo in za Nato, Speče kraljestvo kralja Matjaža, Hvala, prijazno gostišče, Kulturna prepoznavnost, Nova šola v Št.Juriju. Jaka Muller: Evropska unija ali kot univerza ali kot uniforma?, Slovenski jezik v Evropski uniji. Barbara Pance: Besede so meč, ki živo zadene, Podeljene so nagrade v občini Grosuplje, Rojstni dan slovenske države tudi na Polževem. Janez Plntar: Moj pogled na delo uredniškega odbora Grosupeljskih odmevov v iztekajočem se mandatu. Drago Samec: Franc Košak -Ob Svetovnem kongresu čebelarjev Apimondia. Marija Samec: Franc Javornik - veterinar in čebelar, Ekološko čebelarjenje kot vir dela in navdiha - Čebelarstvo Koželj iz Šmarja-Sapa, Čebelarji, udeleženci Apimondie so obiskali Grosuplje, Ing. Avgust Gril: »Čebele so me naučile pridnosti«. Mag. Tatjana Skubic Jamnlk: Mislim, da smo dober team, Kaj pravi na dolge vrste v Grosupeljski poslovalnici Nove ljubljanske banke d.d. njen vodja, g. Samo Habjan. Vera Šparovec: Voščilo. Matjaž TrontelJ: Vedno je mogoče še kaj izboljšati..., Peto zasedanje zbora Svetovnega slovenskega kongresa. Redno zasedanje zbora Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa. KOMENTIRAMO Jože Miklič: Zgodbe brez konca, Kritika razvojnega programa - v štirih slikah, Komentar ob sprejetih sklepih ... PROSTOR, INFRASTRUKTURA, EKOLOGIJA, VARSTVO NARAVNE DEDIŠČINE Jože Mlkllč: Nova informacijska točka Telekoma Slovenije v Grosupljem, Kanalizacija pod gozdom, (Nekateri) problemi urejanja prostora, Imate prostor? - Odprimo ga!, Razgradnja starih avtomobilov, Vprašanja etike za trajnostni razvoj, Kdo ni pospravil za seboj na Kuclju?, Soglasja lastnikov na Radenskem polju za prijavo na program Life III, Za urejeno in čisto okolje, Črna odlagališča odpadkov. Jaka Muller: Komunalno opremljanje novega Brezja, Novo Brezje, Parkirišča v Brinju. Marija Samec: Naša kraška naravna dediščina - priložnost za turizem. GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO Jože Miklič: Spoznajte novo kakovost, Gozdno-gospodarski načrt GE Grosuplje, Citroen -Jerovšek odprl prodajni avtosalon, SKK Grosuplje - Osnovna obdelava tal. Mag. Tatjana Skubic Jamnlk: Štefan Plankar, LinFis d.o.o., Hranilnica Lon d.d. Kranj -Prenovljena poslovna enota v Grosupljem, Grosupeljsko gospodarstvo v številkah ter priložnosti ob vstopu v EU. manjšem vložku za večje kredite občanom (z Jožetom Šircljem), Kot novinarka želim biti drzna, pa ne preveč (s Tadejo Anžlovar). Barbara Pance: Jubilantka Marija Zaletelj. 500 LET ŠOLE V ŠMARJU Jože Miklič: Za mir in srečo! -Božično-novoletna prireditev v OŠ Šmarje-Sap, O cerkvenem plenarnem zboru, s poudarki na vzgoji in izobraževanju - Dr. Ivan Štuhec ob praznovanju 500-letnice šolstva, Odkritje in obnova fresk, Novinarska konferenca pred šmarskim simpozijem, Predstavitev Slomškovega zvona. Jakob Muller: Simpozij v Šmar-ju-Sapu. Dr. Jožica Narat: Šmarje v zgodovini in sedanjosti, Razmišljanje ob Šmarskem simpoziju. Barbara Pance: Pesnikova vrnitev v Šmarje, Štiri listine o šmarski šoli. Janez Plntar: Predstavitev knjig dr. Borisa Kuharja, Katoličani v javni šoli, Pritrkovalstvo na Slovenskem (in v Šmarju-Sapu), Letni koncert MPZ Šmarje Sap, Razstava in »cesarska pesem«, Vseslovenska pesem zvonov, Blečjem Vrhu, Edino pot resnice vodi k spravi, Z vero v ljudi in v Boga, Iskrice duha za vsak teden v letu, V objemu... Barbara Pance: Misijonar Jože Adamič po sto letih znova blagoslovil vaško kapelico. Janez Plntar: Butara velikanka v Šmarju-Sapu. Matjaž TrontelJ: Magdalenska gora in križev pot. Mag. Tatjana Skubic Jamnlk: Spet v večnem mestu.... Pater Milan Kadunc - pred 24-timi leti je odšel v Afriko oznanjat evangelij. KULTURA Jože Mlkllč: Adventna srečanja pod Boštanjem. Ansambel Grad, Krajevno glasilo in dva spomenika. Kranjska in zamore s krono: Pa še medved in »kriva palica«, Kaj ima Grosuplje skupnega z Brižinskimi spomeniki?, Časi, ko so se ljudje tudi do solz nasmejali, Upor kot nenapovedan skeč, Dogodki v Grajskem vrtu, Območno srečanje manjših vokalnih skupin občin Dobrepolje. Grosuplje in Ivančna Gorica. Društvo podeželskih žena Sončnica je pripravilo tudi letos razstavo velikonočnih jedi, Medobmočna revija malih vokalnih skupin in oktetov, Iščemo svojo DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE Jože Miklič: Uspešni gasilci v grosupeljski zvezi, Delavno, športno, kulturno, pa tudi nekoliko politično, Stoično, Florjanovo pri sv. Antonu, Regijski posvet za članice v prostovoljnih gasilskih društvih in gasilskih zvezah, 75. let gasilstva v Ponovi vasi, Občinsko gasilsko tekmovanje, Ostani mlad v srcu -postani odrasli skavt! Barbara Pance: Doma so zmagali Gatinci, Grosupeljski veterani še dihajo. Janez Plntar: Prevzem novega društvenega prapora ob 80 - letnici delovanja PGD Škocjan, Na kratko o zgodovini PGD Škocjan. Tanja Zavašnlk: 10. dobrodošlica Zlati jeseni. IZ NAŠIH KRAJEV, PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Jože Mlkllč: Krajevna skupnost Grosuplje, Na Krki - živahno. Marija Samec: Turizem smo ljudje. POGOVORI, MED UUDMI Alenka Adamič: Ko prisluhneš srcu... pogovor z Alenko Oblak. Jože Miklič: Kaj bo z našo kulturo? - pogovor z igralcem Pavletom Ravnohribom - filmskim Prešernom, Med kladivi državnih, regionalnih in evropskih pobud ter nakovalom lokalne (samo)uprave -pogovor z županom občine Grosuplje, Mladim je treba pomagati zgraditi dom v srcu - pogovor s pisateljico Marinko Fritz - Kune, Pogovor o Pogovorih (s slikarko Anko Hribar), Mladi poveljnik Matija Brodnik o grosupeljskih gasilcih. Jaka Muller: Originalna ideja o Slovesno na Magdalenski gori, Gasilstvo in tehnika skozi čas, Blagoslov jubilejnega Slomškovega zvona, Otvoritev Šmarskega simpozija. Matjaž TrontelJ: V KS Šmarje Sap ustanovljeno novo društvo »Turenček«, Koncert Pije Brodnik in Milka Bizjaka v Šmarju-Sapu, Uvod v sklepni del praznovanja 500 letnice šolstva v Šmarju-Sapu. MLADI UPI Angelca Likovič: O devetletki: Ali je osnovna šola boljša?, Obremenjenost učenk in učencev v devetletni osnovni šoli, Čemu varnostniki v slovenskih osnovnih šolah? Barbara Pance: Počitniška jadrnica bo tudi plula, Sejem pros-točasnih dejavnosti. Alenka Oblak: Mladi - kaj je to, kaj naj z njimi? Janez Plntar: Družina in vrtec z roko v roki, Otroška veselica. Branka Škufca: Zakorakali smo v šolsko leto 2003/04, Devetletka v OŠ Brinje, Po dveh mesecih devetletnega osnovnošolskega programa v OŠ Louisa Adamiča, Učni asistent za angleški jezik v OŠ Brinje. Vera Šparovec: Bazar v OŠ Polica za gradnjo nove šole. IZ NAŠIH ŽUPNIJ, ZA DUHOVNOST Alenka Oblak: Brazilski karneval - spomin na sanje, Čas je bogastvo. Angelca Likovič: »Šola, cerkev in pa očetova hiša se morajo za roke držati« (Anton Martin Slomšek). Jože Mlkllč: Božični koncert šmarskih zborov, Kapelica na prepoznavnost, Zapiski z roba (4 deli), Umetnostnozgodovinski in arhitekturni spomeniki, »Prižgimo luč, ljudje!«. Barbara Pance: Betonski kipi bodo stali v Grosupljem, Mihaela Zaje - Jarc, Olga Gruden - ženska zlatih rok. Ljudska pesem - del naše kulture, Družina je vrednota, ki je ne gre zanemariti, Podokničarji, Plodovita jesen grosupeljskih pesnic, Novost v knjižnici Grosuplje - Prevod pesmi perzijskega mojstra Hafisa, Božična glasbena poslanica Glasbene šole Grosuplje. Janez Plntar: Prekucije v Škoc-janu, Moniki Kastelic 2. mesto za Pritrkovalstvo na Slovenskem. Marija Samec: 8. slovenski dnevi knjige - Podarimo knjigo, Leopod Sever je iskal prednamce, Srečanje ljudskih pevcev in godcev - luč, ki nam iz preteklosti sveti v prihodnost, Vandalizem: Kdaj bomo znali ceniti naravno in kulturno dediščino svojega kraja?, Pripovedi iz Grosupljega in okolice (2 dela). Grosupeljski mozaik tudi v knjigi Barve sojnosti, Štefan Horvat in njegova 206. samostojna likovna razstava, Na pot do knjige - s knjigo na pot -19. knjižni sejem v Ljubljani. Mag. Tatjana Skubic Jamnlk: Osma območna revija odraslih pevskih zborov, Letni koncert Moškega pevskega zbora Corona -Pesem nas združuje. Matjaž TrontelJ: Ko ne bo več meja. Kristina Zaje: Dve nevesti, Za kulturo še vedno premalo denarja. Tanja Zavašnlk: Večer na vasi s Corono in Šmarnicami. MALO ZA SALO, MALO ZARES »J^ežek Zagraški«: VGA (Velikoupeljska gostilniška agencija) vas (DEZ)informira - (9 delov). ZANIMIVOSTI IN ZGODBE Jože Mlkllč: Veliko praznovanje Zelenega vala. Branka Škufca: Potepanje po Egiptu (8. delov) Barbara Pance: Koširjev Lenon 200 ali Vesolja dan. Hudiča še ni ujel. polha pa že, »Grosupeljska mornarica«, Avto šov znova okronal državnega prvaka v avtoakustiki -Jaka Selesa. Jaka Seles - Z evropskega prvenstva kar z dvema pokaloma. Krška jama Poltarica za drzne. Marija Samec: Obletnica valete po 35 letih, Boštanjski pohod po Radenskem polju in do Županove Jame. PRILOGA Jože Mlkllč: Od raja do drevesa življenja. Nekaj pojmov iz starejše iraške zgodovine. Novejša zgodovina Iraka, Nacionalna garda Kolorada se predstavi v Grosupljem. KINOLOŠKI KOTIČEK Mojca Sajovlc: Zdravljenje -Cepljenje in nalezljive bolezni. Kako hraniti mladiče in mlade pse?. Zavarovati ali ne zavarovati -to je zdaj vprašanje!. Kako sem dopustoval na Pagu?, Blagoslov psov 4. oktobra na Gradišču nad Stično, Kužni kašelj psov. Naš odnos do živali - naše ogledalo. ZDRAVSTVO, SOCIALNO DELO, DOBRODELNOST, ZAUUDI Jože Mlkllč: Novo kombi vozilo za paraplegike in tetraplegike. Jesensko srečanje paraplegikov. Z roko v roki 2003. Jaka Muller: Čukci in Pande, Specialna olimpijada Slovenije (SOS). Sožitje z duševno prizadetimi. Barbara Pance: Zdravo srce na pravem mestu. Ali v Grosupljem živimo zdravo? Prerez lanskega dela v LAS, Alkohol in tobak otrokom ponudijo najprej starši?, LAS Grosuplje je postal blagovna znamka, LAS Grosuplje obiskal Johnnv Young, LAS Grosuplje se profesionalizira. Kristina Zaje: Svetovni dan brez tobaka, 7. srečanje društev upokojencev treh občin. ŠPORT Jože Mlkllč: Športnik leta 2002, Desetič po deželi desetega brata. Pokal Slovenije v rock&rollu. Borbeno - dvodnevni turnir v malem nogometu. Nova pomlad -nov veter / S športom proti drogi. Košarkaške priprave v Kranjski Gori, Vzponi na Pance 2003. Izlet v Škocjanu - Po rimski cesti, Zaključek - K Martinet' na klobaso. Barbara Pance: Potapljanje... Mag. Tatjana Skubic Jamnlk: Deseta dirka po Sloveniji - letos spet skozi Grosuplje. Kristina Zaje: Kolesarski maraton treh občin. Upam, da pri uvrščanju in razvrščanju prispevkov nisem katerega spregledal ali ga napačno razvrstil. Če se mi je to zgodilo, me opozorite! O delu uredniškega odbora, njegovih sejah, ter o nakladi ter o prihodkih, odhodkih in drugih pomembnejših sestavinah našega dela pri časopisu pa bomo pisali v eni od prihodnjih številk, ko bomo imeli na voljo tudi ostale podatke. Odgovorni urednik Jože Mlkllč Mm MLADA LIBERALNA DEMOKRACIJA SPET AKTIVNA Mlada liberalna demokracija (MLD) je podmladek politične stranke Liberalne demokracije Slovenije (LDS). Svojo zgodbo o uspehu je MLD začel februarja leta 1991 in jo nadaljuje še danes. Člani in članice MLD-ja so dejavni na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni ter se aktivno vključujejo v delo LDS-a. MLD poskuša biti aktiven dejavnik v Sloveniji in širše. Naš cilj je liberalna in napredna družba, v kateri bodo mladi lahko izkoristili in uresničili vse svoje potenciale, ne glede na versko, spolno, etnično, nazorsko ali katerokoli drugo prepričanje oz. usmeritev. V občini Grosuplje je Mlada liberalna demokracija prisotna že od leta 1991. Začetek delovanja občinskega odbora so zaznamovali številni odmevni projekti in akcije, kot so "Vsi drugačni - vsi enakopravni", humanitarni projekt za pomoč beguncem iz BiH, iniciativa za dekriminalizacijo uživanja drog, akcije boja proti AIDS-u idr. V zadnjih štirih letih pa je aktivnost MLD-ja v občini nekoliko zamrla. Zato je zbor članic in članov občinskega odbora MLD Grosuplje, ki je bil 11. decembra 2003 v Grosupljem, dober obet za nadaljevanje dela mladih liberalnih demokratov in demokratk. Na zboru so člani in članice sprejeli program dela za leto 2004 in pravila o organiziranosti in delovanju odbora. Izvoljen je bil tudi novi predsednik. To funkcijo bo naslednje dve leti opravljal Denis Jašar, 22-letni absolvent Visoke šole za turizem v Portorožu. Trenutno je zaposlen v ŠOU Hostlu Celica v Ljubljani. Do sedaj je bil aktiven na področjih povezanih s turizmom in dolgoročnim planiranjem le-tega. Projekti In aktivnosti za leto 2004 so predvsem povečanje številčnosti članstva ter oblikovanje programov tako na občinski kot na medobčinski ravni. Poleg tega bomo navezali stike tudi drugimi političnimi podmladki in civilnimi združenji, ki se kakor koli ukvarjajo s politiko mladih v občini. Sodelovanje s svetniško skupino LDS v občinskem svetu občine Grosuplje je pomemben del aktivnosti, saj bomo le tako lahko sodelovali v projektih, ki so pomembni za razvoj mladinske politike in zagotavljanje pogojev za delovanje mladinskih organizacij in društev. Predvsem pa si bomo prizadevali za začetek javne razprave o dolgoročni občinski mladinski politiki. V kratkem pa bo zaživela tudi spletna stran 00 MLD. Vabilo! Vse zainteresirane, mlajše od 30 let, vabimo, da se nam pridružijo. Včlanitev je zelo preprosta. Članica/član MLD postaneš s podpisano pristopno izjavo in plačano članarino. Minimalna članarina znaša 500 tolarjev. Pristopno izjavo lahko izpolniš kar na naši spletni strani (www.mld.lds.si). lahko pa ti jo pošljemo po navadni ali e-pošti. Za vse nadaljnje informacije in morebitna druga vprašanja pa se lahko tudi oglasiš v pisarni LDS (MLD) Grosuplje na Taborski 13, pokličeš po telefonu 01/ 786 13 10. Kontaktni osebi, ki jima lahko pišeš ali ju pokličeš, pa sta predsednik 00 MLD Grosuplje Denis Jašar (031 374 082; slasar@hot.ail.coml TjJT "Bl^k vodja lokalne pisarne LDS {TY~Y^k W A Uroi Grude« (041 697 300: • l(1AjI# ",2*~ «___ MLADA LIBERALNA DEMOKRACIJA predsednik 00 MLD Grosuplje KONGRES MLD IN "MLADI MLAJŠIM" Občinski odbor Mlade liberalne demokracije Grosuplje je s svojimi delegati oktobra 2003 sodeloval na rednem kongresu MLD v Ankaranu. Ob tej priložnosti so se delegati in delegatke odločili tudi za spremembo imena organizacije in novo celostno grafično podobo, kar naj bi prineslo potrebno osvežitev in še povečalo razpoznavnost podmladka LDS. Kongres je bil tudi volilni, saj so bili izvoljeni tudi vsi organi organizacije. Za predsednika je bil ponovno izvoljen iz Kranja, za podpredsednika Dejan Kmetic iz Sevnice, generalni sekretar pa bo še naprej Aleš Bučar Ručman iz Ljubljane. V programskem delu kongresa pa so se zvrstile delavnice pod sloganom kongresa "Vizija prihodnosti - prihodnost vizije". Razprave so tekle predvsem o vključevanju v dvojne integracije v letu 2004 in meddržavnem povezovanju. Prva akcija, ki jo je izpeljal občinski odbor MLD Grosuplje po ponovnem zagonu, je bilo sodelovanje pri projektu "Mladi mlajšim". Potekala je od 13. do 21. decembra 2003. Pobudnik akcije je bil republiški MLD. Namen akcije je bilo zbiranje tako rabljenih kot tudi novih igrač. Mladi so na temelju solidarnosti s to akcijo pomagali zbrati igrače za tiste najmlajše, ki so zaradi kakršnega koli razloga zanje prikrajšani. Tudi 00 MLD Grosuplje se je aktivno povezal v verigo zbiranja igrač. Kljub skromnejšemu oglaševanju je akcija uspela nad pričakovanji, saj je bilo zbirno mesto (tokrat kar pisarna LDS) zasuto z zbranimi igračami. Ob zaključku akcije so bile vse zbrane igrače posredovane Skupnosti centrov za socialno delo, ki jih je nato razdelila otrokom po celi Sloveniji. Zato bo projekt postal tradicionalen in že konec letošnjega leta se bo akcija ponovila. Ob tem se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste podarili igrače in s tem polepšali in razveselili številne najmlajše. Denis Jašar, predsednik 00 MLD Grosuplje Pobudniki za šolo po meri človeka SKLS Slovenska cesta 19 1000 LJubljana LJubljana, 8. december 2003 Predsedniku države Slovenije g. dr. Janezu Drnovšku Predsedniku državnega zbora g. Borutu Pahorju Predsedniku državnega sveta g. Janezu Sušniku Predsedniku vlade države Slovenije g. mag. Tonetu Ropu Ministru za šolstvo, znanost in šport g. dr. Slavku Gabru Javnim glasilom POBUDA ZA ŠOLO POMERI ČLOVEKA Biti starši in vzgojitelji je zelo lepa, a odgovorna naloga. Želimo si, da bi bili naši otroci v življenju srečni in uspešni. Kljub želji pa jim to vedno težje zagotovimo. Živimo v družbi, v kateri so etične in moralne vrednote na preizkušnji, še posebej pa izgubljajo pomen spoštovanje, zvestoba, solidarnost, hvaležnost, pravičnost, delavnost in poštenost. Zato je treba posebno skrb posvetiti vzgoji za vrednote, ki bodo v otrokovem življenju usmerjale njegova spoznanja in ravnanja. Vedno večji vzgojni problemi ter zakonsko in mednarodno priznane pravice staršev do vzgoje otrok v skladu z lastnim prepričanjem nam narekujejo, da se v skladu s poslanstvom staršev in učiteljev zavzemamo za vzgojo medsebojnega spoštovanja, ljubezni in vzajemnosti ter za uveljavljanje tistih vrednot, ki postavljajo v ospredje življenje posameznika in dobrine celotne družbe. Vse to smo dolžni posredovati novim generacijam, ki to od nas upravičeno pričakujejo. V naši šoli najdemo številna prizadevanja, katerih cilj je na področju vzgoje in izobraževanja odgovoriti na potrebe časa. Zasluga za to gre v prvi vrsti slovenskemu učiteljstvu. Tudi sama zasnova devetletke vsebuje veliko pozitivnega, tako na primer sta dva izmed pomembnih ciljev, ki si jih je zadala prenova našega osnovnega izobraževanja: 1. razbremeniti učence in 2. zagotoviti primeren delež izbirnih predmetov, ki bi jih učenci izbrali po svojih interesih in pričakovanjih. Žal ugotavljamo, da je po prvih mesecih novega šolskega leta obveznost učencev v zadnji triadi devetletke celo večja kot v osemletki, saj imajo učenci med drugim tri dodatne izbirne predmete. To pomeni več učenja, preverjanja znanja pa tudi bolj obtežene šolske torbe, ki že od prvega razreda naprej krepko presegajo deset odstotkov učenčeve telesne teže. Poleg tega se dogaja, da zaradi oblikovanja skupin izbirnih predmetov, ki se lahko izvajajo le v šolah, učenec obiskuje izbirne predmete, ki si jih ni sam izbral in do katerih ne čuti posebnega nagnjenja, temveč je vanje vključen iz šol-sko-organizacijskih vzrokov. In nenazadnje je urnik za mnogovrstne izbirne predmete večkrat težko pripraviti tako, da učencem ne bi bilo potrebno čakati in s tem podaljševati časa, ki ga preživijo v šoli, pogosto brez pravega varstva. Zavzemamo se za takšno spremembo šolske zakonodaje, ki bo omogočila razširitev ponudbe izbirnih predmetov in obenem razbremenila učence. Zato naj se: 1. tistim učencem v zadnji triadi osnovne šole, ki obiskujejo izven šole na primer tuj jezik, tečaje računalništva, glasbeno, plesno ali baletno šolo ter treninge različnih športnih panog - In ta pouk Izvajajo strokovno usposobljeni učitelji in mentorji po potrjenih programih - ta dejavnost prizna kot enakovredna enemu Izmed šolskih izbirnih predmetov; 2. tistim učencem v zadnji triadi osnovne šole, ki obiskujejo župnijski verouk, ki poteka praviloma v župnijskih prostorih In naj tako tudi ostane, ta prizna kot alternativen obveznemu izbirnemu predmetu verstva in etike. Zavedamo se, da moremo le s celostno in vseživljenjsko vzgojo postati kot posamezniki in družba sposobni za dialog ter za izgradnjo sveta, ki bo skupni prostor sodelovanja in sožitja med ljudmi, narodi in državami. Zahtevna naloga, ki je pred nami ob vstopanju Slovenije v Evropsko zvezo, nas postavlja pred izziv, da v teh prizadevanjih združimo moči in tudi v šolstvu dosežemo primerljivost z najrazvitejšimi evropskimi državami. Prepričani smo, da bo ta pobuda prispevala k večjemu spoštovanju različnosti in iskanju demokratičnega soglasja in sodelovanja med otroki, starši, učitelji in predstavniki šolskih ter drugih državnih oblasti. Pobudniki za šolo po meri človeka dr. Hubert Požarnih France Cvelbar, dr. fizike Nada Cotman, pretim.učiteljica slov. jez. Lojze Čemažar, akademski slikar Mitjam Horzelenberg, prof. mat. Mihael Jarc, ekonomist Angelca Likovič, univ. dipl. org. Miha Novak, univ. dipl. ekon. Martin Oblak, predm. uč. geog. in zgo. Marija Šterbenc, posl.sek. Jožica Šuštar, učiteljica r. p. Alenka Šverc, mag. ped. znanosti, dr. teol. znanosti Vinko Vodophtec, univ. dipl. inž. grad., mag. grad. Marija Žabjek, univ. dipl. ekon. Iztok Žebovec, mag. teol. Marjeta Žumer IZJAVA V skladu s pravicami, ki izhajajo iz mednarodnih in domačih dokumentov, se zavzemam za cilje, ki so predstavljeni v Državljanski pobudi za šolo po meri človeka in to potrjujem s svojim podpisom: Ime in priimek: Naslov: _ Datum: Podpis: SLOVENSKA DEMOKRATSKA MLADINA JE NAŠE NOVO IME! 6. 12. 2003 smo imeli v dvorani družbenega doma v Grosupljem 8. razširjeno sejo sveta takrat še Socialdemokratske mladine, kjer smo se zbrali vsi predsedniki mestnih in občinskih odborov SDM (Slovenske demokratske mladine) iz vse Slovenije. Gostili pa smo tudi predsednico SDM Alenko Jeraj. Na tej seji smo razpravljali o različnih tematikah, ki zadevajo naše aktivnosti za leto 2004. Najbolj pomembna tema glasovanja je bila sprememba imena, s katerim danes že predstavljamo naš podmladek. Bivša Socialdemokratska mladina se od 6. 12. 2003 dalje imenuje Slovenska demokratska mladina, s kratico SDM, v angleškem jeziku Slovenian Democratic Youth! Poleg omenjenega sprejetega sklepa smo seveda razpravljali še o raznih temah. Sprejeli smo finančni plan za leto 2004, prav tako smo določili nekatera nova pravila za volilni kongres, ki bo 16. in 17. 1. 2004 v Termah Dobrna. Volilni kongres se po statutu Slovenske demokratske mladine skliče najmanj enkrat vsako drugo leto in na tem volilnem kongresu se izvoli predsednika/co SDM ter člane/ice izvršilnega odbora SDM (odnosi z javnostmi, vodenje projektov, študentska in dijaška politika, član Mladinskega sveta Slovenije, mednarodni tajnik, sodelovanje s poslansko skupino in drugimi organizacijami, kadrovnik, sodelovanje z občinski odbori SDM). Posamezni kandidat lahko kandidira največ za dve področji. Na 8. razširjeni seji sveta smo določili tudi število delegatov, ki se lahko udeležijo na volilnem kongresu. Iz Grosupljega se bodo udeležili trije delegati: predsednik občinskega odbora Mihael Hočevar ter člana izvršilnega odbora Dušan Hočevar in Urša Predalič. Poleg omenjenih tem smo tudi razpravljali o načrtih in aktivnostih za volitve v Evropski parlament ter seveda volitve za Državni Zbor Republike Slovenije, sprejeli pa smo tudi nekatere spremembe našega statuta za lažje delovanje in organiziranje Slovenske demokratske mladine. Ob koncu seje nas je obiskal tudi Miklavž, za tiste malo manj pridne pa je prišel tudi parkelj in nam kazal svoje rožičke. Sveti Miklavž nas je seveda obdaril, mi pa smo mu obljubili, da se bomo v letu 2004 še bolj trudili, da bomo izboljševali status mladih državljank in državljanov ter v igri odraslih vedno podajali mlad navdih sprememb za nove generacije. Mihael Hočevar, predsednik 00 SDM Grosuplje SOLA PO MERI ČLOVEKA PREDSTAVLJA ■ šolo, ki bo učencu odkrivala skupne univerzalne vrednote kot temelj skupnosti in družbe in utrjevala spoštovanje človekovih pravic In temeljnih svoboščin, ■ šolo, ki bo pospeševala razumevanje, strpnost, prijateljstvo, dialog in sodelovanje med ljudmi različnih prepričanj, med skupinami, narodi, rasami In verskimi skupnostmi, ■ šolo, ki bo v oblikovanje programov pritegnila starše In učitelje ter predstavnike združenj s področja gospodarstva, družbenega, kulturnega In verskega življenja, ■ šolo, ki bo razvijala zavest o državni pripadnosti in narodni Identiteti In vedenje o zgodovini Slovenije in njeni kulturi, • šolo, ki bo učencu omogočala razumevanje preteklega In sedanjega življenjskega okolja ter s tem odgovorno In samostojno vstopanje v družbeno življenje, • šolo, ki bo spodbujala zavest o posebni poklicanosti k odgovornosti za družbo In pravičnejši svet. KAKO POBUDO PODPREMO? ■ podpišemo izjavo, s katero podpiramo pobudo ZA ŠOLO PO MERI ČLOVEKA, ■ zbiramo podpise za podporo tej državljanski pobudi, ■ ustanovimo odbor na ravni župnije, krajevne In četrtne skupnosti, združenja, gibanja ali vzgojno - izobraževalne ustanove ■ povežemo se z osrednjim odborom, • posredujemo gradivo staršem, da se zavedo svojih pravic In dolžnosti, • posredujemo gradivo vzgojno - Izobraževalnim ustanovam In pedagoškim delavcem ter vsem zainteresiranim. Odbor bo deloval javno tako, da bo s svojimi stališči seznanjal domačo in tujo javnost, šolske oblasti, parlament, politične stranke, predsednika vlade, predsednika države in vodstvo Cerkve. m »01». ms "Do sprememb bo vsekakor prišlo. In to Slovenija tudi potrebuje," Je poudaril predsednik SDS Janez Janša. LETNA KONFERENCA 00 SDS GROSUPLJE V PRIČAKOVANJU VOLILNEGA LETA 2004 Grosuplje, 22. decembra 2003 - Občinski odbor Slovenske demokratske stranke je tik pred božično-novoletnimi prazniki v Gasilskem centru sklical svojo letno konferenco. Vabilu seje odzval tudi predsednik SDS Janez Janša in v uvodnem delu na kratko orisal aktualne politične razmere v iztekajočem se letu. Poudaril je, da Slovenija še ni imela tako nizke gospodarske rasti, tako visokega zunanjega dolga, tako ogromnega proračuna, tako velikega proračunskega primanjkljaja in tako arogantne oblasti, kot jo ima sedaj. V arogantnosti prednjači kar sam predsednik vlade. Kot zgodovinsko pomembni odločitvi v iztekajočem se letu je predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) izpostavil uspešno izvedena referenduma o članstvu Slovenije v Evropski skupnosti in NATU. Ta odločitev po Janševem prepričanju pomeni nadaljevanje korakov iz leta 1990, ko smo se Slovenci na plebiscitu odločili za samostojnost, zato bo leto 2004, ko bo Slovenija sprejeta v ES in NATO, v slovenski zgodovini zapisano z velikimi črkami. Vključitev v ES in NATO bodo spremljale tudi volitve v Evropski parlament, na domačem političnem prizorišču pa bo največja pozornost namenjena volitvam v Državni zbor. V letu 2004 bo po Janševem prepričanju prišlo do prerazporeditve politične moči, ki se bo pokazala tako na volitvah v Evropski parlament kot tudi na državnozborskih volitvah. "Kako velike te spremembe bodo, je nehvaležno napovedovati, vendar trendi kažejo, da bo do sprememb vsekakor prišlo. In to Slovenija tudi potrebuje," je poudaril Janez Janša. Ob tem je spomnil, da seje leto 2003 začelo z vložitvijo šestih zahtev Koalicije Slovenija za demokratizacijo slovenskega prostora, ki so izhajale iz ugotovitve, da v Sloveniji ni demokratičnega ravnotežja. Zahteve so vključevale pluralnost medijev, enakopravnejšo zastopanost vladne koalicije in opozicije v podjetjih in evro-atlantskih institucijah ter pravično razdelitev premoženja nekdanjih družbenopolitičnih organizacij. Predsednik SDS je opozoril tudi na slabo pripravljen predlog zdravstvene reforme in prepozno davčno reformo. "Trditve, češ da bomo po novem, če bodo zakoni sprejeti, vsi plačevali enako ali manj kot sedaj, v proračunu pa se bo nabralo več denarja kot sedaj, so žalitev za slovensko javnost. Od vlade pričakujemo, da bo bolj resno pospremila tako korenite reforme in jasno povedala, kdo izgubi in kdo dobi." Kot je še dejal Janez Janša, vladna koalicija v volilnem letu ne bo sposobna sprejeti potrebnih ukrepov za ozdravitev javni h financ, saj ni primera v demokratičnih državah, kjer bi vladna koalicija pol leta pred volitvami sprejemala boleče ukrepe, ki pa so glede na stanje javnih financ v Sloveniji nujni. Tudi udeleženci konference so se z vprašanji in mnenji aktivno vključili v pogovor in razpravo. Koje predsednik OO SDS Grosuplje Božo Predalič sklenil pogovor, je sledila podelitev priznanj in nagrad SDS. Priznanji sta prejela Franc Avžin in Stane Zaje, bronasto vrtnico Lojze Verbajs, srebrno vrtnico pa dr. Peter Verlič. Podelitvi priznanj je sledil uradni del konference. Poročila so podali predsednik OO SDS Grosuplje Božo Predalič, glavni tajnik in vodja Kluba svetnikov OO SDS Grosuplje Dušan Hočevar, predsednik OO SDM Grosuplje Mihael Hočevar in predsednica Nadzornega odbora OO SDS Grosuplje Valentina Vehovec. Prisotni so o poročilih tvorno razpravljali ter jih po koncu razprave tudi soglasno sprejeli. Sledili so pozdravi in voščila gostov ter tradicionalno družabno srečanje s pogostitvijo. S kozarčkom rujnega smo ob zaključku starega leta nazdravili novemu. Dušan Hočevar Prešerna ljubiti pa se pravi ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja: enak z enakim. Oton Župančič: Beseda o Prešernu mariborski mladini Vsem občankam in občanom, prijateljem in članom stranke želimo prijetno praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Naj praznik obudi čut pripadnosti slovenskemu narodu. SDS SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Občinski odbor Grosuplje Ljubljanska 66, Grosuplje Tel./fax: 01/ 786 36 42 e-pošta: grosuplje.sds.si Uradne ure: vsak torek od 17. do 19. ure SLOVENSKI JEZIK IN EVROPSKA UNIJA 2. del V naših časih se stopnjuje vpliv angleščine: terminološki, imenski, besedni in funkcijski. Na temelju navedenih dveh načel jezikovne politike smo se uspešno izmikali uničevalnim procesom kreolizacije, izgubi lastnega jezika zaradi pomešanja lastnega, domačega s tujim, obstaja pa velika nevarnost, da bo funkcijski obseg slovenščine v novi skupnosti zaradi komunikacijske moči in globalne širine angleščine krnjen tudi znotraj slovenske narodne skupnosti. Zato moramo sprejeti zakonska varovala, imeti državni organ za svoj jezik in vzgajati visoko narodno samozavest. Osnutek zakona o javni rabi slovenščine je pripravljen od leta 1999, vendar seje zataknil že na predparlamentarni stopnji. Močno mu je nasprotovalo tudi več slovenistov, med njimi Breda Pogorelec, predsednica delovne skupine parlamentarnega odbora za kulturo. V imenu svobodnosti posameznika odklanjajo možnost izvajanja kakršnih koli sankcij zaradi neupoštevanja javne rabe slovenskega jezika, Slavistično društvo pa jo je - kljub temu ali prav zaradi tega? -razglasilo za svojo častno članico! Seveda v zakonu ne gre samo ali predvsem za represijo, temveč predvsem in tudi za varovanje in uveljavljanje slovenščine. V Sloveniji so z zakonom zaščiteni deževniki pa mravlje, zelena žaba in še vrsta drugih živali, zaščitena je naravna in kulturna dediščina, javna raba slovenščine, arheološko, kulturno in identifikacijsko najpomembnejša dediščina in skupnostna stvaritev, pa ostaja tudi v slovenski državi prepuščena svobodni samovolji vsakega uporabnika in tujim, neprijaznim vetrovom globalizacije. Leta 1918 smo dosegli enega od ciljev Zedinjene Slovenije: razbitje zgodovinskih dežel, zaradi katerih smo bili razkosani, jezikovna manjšina in v podrejenem položaju. Uveljavljeno je bilo narodno načelo ameriškega predsednika W. VVilsona, vendar smo izgubili velik del narodnega ozemlja: junija 1920 Porabje, oktobra 1920 južno Koroško, novembra 1920 Primorsko, Goriško in Tržaško. Beneški Slovenci so se že dobrih 50 let poprej odločili za Italijo, ne za povezanost z avstrijskimi Slovenci. V belgrajski Kraljevini smo dobili popolno slovensko šolstvo, zlasti pomembna je bila univerza, katere nam Avstrija nikoli ni dovolila, dobili smo Akademijo znanosti in umetnosti, za katero je predsednik Leon Rupnik 1944 dosegel, da je dobila ime Slovenska, doživeli pa smo tudi novo razdelitev že tako zmanjšanega narodnega ozemlja na dve državnoupravni enoti ter unitaristično teorijo troedinega plemena. Narodno-jezikovni napredek skupaj z elementi bratskounitarne teorije seje nadaljeval tudi v obdobju beograjske Federativne, dokler se ni leta 1991 po razpadu s sodobno Evropo povsem nekompatibilnega, človekovo dostojanstvo, njegovo politično, duhovno in gospodarsko svobodo zanikujočega komunističnega socializma uresničila država Slovenija. Pomenljivih trinajst let pozneje seje Slovenija odrekla samostojnosti. Prijatelj sodnik, ki mi ob analizah našega pravnega nereda sarkastično zatrjuje, da Slovenci moramo imeti nekoga nad sabo, bo kmalu zadovoljen: odslej bo zadnja pravna instanca Strasbourg. Zaslužki odvetnikov se bodo nedvomno popravili. Ozimni so oportunisti, že pet desetletij plavajo s tokom in ga karierno uspešno izkoriščajo. Njihovi dediči so si res demokratično pridobili vplivne pozicije. Pomladni so naivno prepričani, da bodo usedline polpreteklosti v babilonski skupnosti izginile in da se bojo s tem izboljšale njihove možnosti za politični vpliv. Na večje razumevanje in boljši položaj računa tudi Cerkev. Povprečni Slovenec otročje naivno pričakuje boljši standard, mladi pričakujejo večje možnosti za delo in nekajsto visokih plač v centralnih organih Unije, ki jih bo sicer plačevala Slovenija. Vlada skrbi, da so državljani dozirano seznanjajo, koliko da jim bo Unija dala, nič pa ne opozarja na velike stroške v novi državi, na visoke nove davke, na odtujitev mnogih in pomembnih suverenih funkcij, zakonodajnih in finančnih, na možnosti, da bojo pokupljena naša najboljša, najbolj donosna podjetja pa tudi poljubno veliki deli našega ozemlja. Slovenski parlament je prav servilno črtal ustavno varovalo glede tujega nakupa narodnega ozemlja, ker je v Uniji varovanje narodnih interesov pač razglašeno za nacionalizem, vendar veliki nacionalistični apetiti našh sosedov niso zato nič manjši kot nekdaj. Andrej Vovko piše, kako je nemška Sudmarka konec 19. in na začetku 20. stoletja zbirala denar, načrtno nakupovala slovenska posestva ob avstrijski jugovzhodni meji in tam naseljevala nemške obrtnike ter dajala nemške najdenčke v dobro plačano domačo rejo. Družine so se morale zato obvezati, da bodo rejenci obiskovali nemško šolo. Če nemških ni bilo, so jih šulferajnovci ustanovili kot privatne, nato pa poskrbeli, da je skrb zanje prevzela država. Ta osvajanja je pretrgal razpadom Avstro-Ogrske. Enako mračno zgodbo o preprečevanju slovenskega pouku na Koroškem je v Pleterskega zborniku objavil Avguštin Malle. Kdor trdi, da so Avstrijci ali Italijani zdaj kaj drugačni, slepi samega sebe. Metode in sredstva so zunanje morda drugačna, strategija pa je ista. Lucidni devetdesetletnik Boris Pahor, veliki branilec zahodnega roba slovenstva kot Odisej ob jamboru svari: Čez nekaj desetletij bo položaj v zahodnem delu Slovenije podoben položaju, v kakršnem danes živijo Slovenci v Italiji. Predsednik Slavističnega društva Slovenije Marko Jesenšek pa pričakuje po vstopu v Unijo odrešitev pred osmimi desetletji odpisanega dela slovenstva na Koroškem. Pri tem se ne sklicuje na nikakršno premoč, ampak samo na brezmejno odprtost. Podobne zablode in samoprevare se rojevajo tudi pri Slovencih ob italijanski meji: združevanje mest, naselij ne glede na mejo. Italijani so seveda zainteresirani, saj so gospodarsko in finančno močnejši. Sicer velja recipročnost: tudi Slovenci lahko kupimo katero koli nepremičnino v Avstriji ali Italiji ali drugje v Evropi - če bi seveda imeli več denarja kot Avstrijci, Italijani ali kateri drugi Evropejci Unije. V Obločicah pri Črmošnjicah na Dolenjskem stoji lepo obnovljena kočevarska hiša, pravzaprav dom, ki ima na dvoriščni skali vklesan napis: Gottscheer Jugend. O kakem slovenskem napisu, ki bi kazal, da stoji hiša v Sloveniji, ni ne duha ne sluha. In Kočevarji so del stare avstrijske skupnosti na slovenskem ozemlju. Jakob Muller KAKO PRIPRAVITI PROJEKTE V OKVIRU EU PROGRAMOV? Pogovor s Paolom Lamonom, solastnikom podjetja Bat Iz Vidma (Udine) In direktorjem podjetja Eurofinance, podružnice Bata, ki Je od Jeseni 2003 v LJubljani (Kotnlkova 28, tel: 430 20 41; vodja projektov Karin ŽvokelJ). Kaj nudi podjetje Eurofinance? Nudimo strokovno pomoč pri pripravi vlog za razpise v okviru programov EU. S strankami se najprej pogovorimo o njihovi zamisli projekta. Naši strokovnjaki, ki so dobro podkovani o evropskih smernicah, podajo predloge in nasvete ter projekt pripravijo do takšne mere, da ima kar največje možnosti za uspeh. Vseeno zagotovila o odobritvi projekta strankam ne moremo dati, saj za sredstva kandidira veliko število projektov. V primerih odobritve projekta pomagamo tudi pri pripravi rednih poročil o poteku projekta. Na katerih programih nameravate delati v prihodnje in kakšne so vaše izkušnje? V Sloveniji se bomo osredotočili na Strukturne sklade, pa tudi Sesti okvirni program in ostale programe EU, ki bodo aktualni. V okviru podjetja Bat v Italiji pa smo posebej zadolženi za občino Udine. Obveščamo jih o tekočih razpisih EU, jim svetujemo in tudi pripravljamo vloge za razpise. Odobren je bil LIFE ENVIRONMENT program, pri čemer velja omeniti, da je vsako leto več kot 200 prošenj in da je odobrenih projektov le 10 %. Za občino Udine je bil odobren tudi projekt izobraževanja o projektnem vodenju, ki ga je financiral EU SOCIAL FUND. Naše stranke so tudi številne majhne občine v Italiji, npr. Milje (Muggia) blizu Trsta. Pripravljali smo tudi projekte v okviru programov INTERREG III A, KULTURA 2000, trenutno pa je aktualen PRIMe, financiran v okviru programa PHARE, ki poteka pod okriljem PCMG (Pospeševalni center za malo gospodarstvo). Smo člani konzorcija in si prizadevamo za razvijanje podjetniške mreže na Primorskem. Še posebej si prizadevamo za povezovanje med Italijo in Slovenijo. Kako je s plačilom ob pripravi vloge za razpise EU programov? Priprava vloge stane med 1500 do 2000 evrov, v primeru odobritve projekta pa gre za določen procent dodeljenih sredstev. Kaj menite o možnostih, da bi moral korfstnik vrniti prejeti denar, in kako Je s pravilom, da bi moral 1 vloženi evro dati 1,33 dodane vrednosti? Koristnik sredstev mora na začetku projekta sam vložiti določeno vsoto svojih sredstev, ki je odvisna od vrste in velikosti projekta. Če hoče dobiti sredstva iz EU, mora dokazati s finančnim poročilom, da je plačal, v primerih, ko nima denarja, pa mora imeti garancijo od banke. Če ne dokaže svojega vplačila, denarja ne dobi. Cilj projektov je, da bi en vloženi evro v določenem času dal 1,33 dodane vrednosti. To je mogoče dokazati pri nekaterih projektih, ne pa pri vseh, npr. pri projektih javne uporabe. Denar morajo posamezniki vrniti zlasti v primerih, ko ne ustrežejo predpisanim zahtevam. Tudi od ministrstev lahko zahtevajo vrnitev denarja v Bruselj, če se niso na pravi način uskladila z EU pravili. Pogovarjala seje Judita Gosar, Celota, zavod za razvoj EVROPA V KNJIŽNICI GROSUPLJE Informacijski center delegacije evropske komisije Center Evropa je v sodelovanju s Knjižnico Grosuplje izvedel strokovno predavanje o bistvenih vsebinah Evropske unije. Slovenija se bo evropski družini 15 držav članic pridružila s prvim majem, ko bo skupaj z desetimi kandidatkami srednje in vzhodne Evrope postala polnopravna članica evrointegracij. Slovenci bomo jezikovno, kulturno, nacionalno in geopolitično izpopolnili družino s 455 milijoni prebivalcev, kar bo Evropo umestilo pred Kitajsko in Indijo ter za ZDA in Japonsko. Center Evropa je zadolžen za posredovanje informacij v zvezi z EU, njenimi institucijami, cilji in zmožnostmi, ki jih bo ponujala Evropa odprtih vrat, enotnega trga, gospodarske stabilnosti in boljše življenjske kakovosti. Ali bo res tako. se bomo Slovenci lahko prepričali že čez slabe tri mesece. Barbara Pance Briglta Bajuk je razložila osnovne pojme Evropske unije. (Foto: B. P.) VGA (Velikoupeljska Gostilniška Agencija) vas (DEZ)informira POSEBNA PRENOVLJENA patrone pohvali, pozerje poslušaj! PREDVOLILNA Postani prisklednik piedestal- PROGRAMSKA PODMENA skim povzpetnežem, pa pravim Posamezni posvetniki predla- poslovnežem, pavom pravimi gajo prav posebno podmeno Poženi pajkelj, predvsem poredniku. Pa povedo potiho pa paniko poganjaj! pomembne parametre: Policajsko preganjaj pogumne! "Prvo: Popiši prazen papir, Počisti poštene, pobriši pristavi program posvečenim! pokončne, patriotom paranojo Pagata pravega postavi, para- pripiši, preobčutljive grafe paralogiziraj, pripravi pat pod poden pometaj! partijo, pa parafriziraj pravo! Pamet pospravi, pasivno Piši prvim paradirajočim, pregretim prisedaj! pripenjaj pankeljce pravim, pro- Pojdi pod partijski pajčolan! gresivno papagajsko ponavljaj. Pa postaneš paladin, pajac, Popularni politiki pedale pa pavliha pravi... poganjaj, pa packarije polakirajl Potem pridejo paradiž, parnas Parolarsko-patetično piši, - pa pare. prelepi pamflete posvečenim, Potem pa paberkuješ pod pavšalno parfuma pošteno posvečeno politiko po pajzlju polij! preklemansko pošteno." Potrošništvo povišaj, pretekle ifaiek Zagraškl ■IH Na podlagi 43. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Dobrepolje (Ur. I. RS, št. 55/02). 43. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Grosuplje (Ur. I. RS. št. 55/02) ter 43. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica št. 3/02) je Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Grosuplje na svoji 13. seji dne 11. 12. 2003 sprejel PRAVILNIK O NAČINU ODVOZA IN ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČIN DOBREPOLJE. GROSUPUE IN IVANČNA GORICA 1. člen S tem pravilnikom se določijo: - način ravnanja s komunalnimi odpadki s podrobnejšo obrazložitvijo posameznih pojmov, uporabljenih v Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki in v tem pravilniku, - normativi za izvajanje javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. 2. člen Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju - izvajalec) opravlja: 1. Ločeno zbiranje preko posebnih zabojnikov za organske odpadke in ostanke komunalnih odpadkov, ekoloških otokov, zbiranja in prevzema kosovnih odpadkov, zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. 2. Odvoz odpadkov s specialnimi vozili po urniku izvajalca ob upoštevanju določil ločenega zbiranja odpadkov. 3. Pred obdelavo odpadkov na sprejemni ploščadi prebiralnice. kjer se ločeno zbrani odpadki odložijo, prebere na snovne frakcije, po potrebi stisne ali termično obdela, začasno skladišči in preda specializiranim odjemalcem. Organske odpadke pa predela na kompostami. 4. Odlaganje ostanka komunalnih odpadkov iz zabojnikov in prebiralnice na odlagalno polje. 3. člen 1. Komunalni in njim podobni odpadki so odpadki, ki nastanejo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvih in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti, storitvenih in drugih pridobitvenih dejavnosti. 2. Ločeno zbiranje odpadkov je zbiranje komunalnih odpadkov, kjer se iz skupnega snovnega toka komunalnih odpadkov izločijo posamezne frakcije, navedene v posebni prilogi Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju klasifikacijski seznam odpadkov) pod številko 20 01. 3. Organski odpadki so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki iz vrtov ali parkov, papir, karton ali drugi odpadki, ki se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja. 4. Ostanki komunalnih odpadkov so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupini "Ločeno zbrane frakcije" in "Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek" v klasifikacijskem seznamu iz Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. 5. Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine "Drugi komunalni odpadki" s klasifikacijskega seznama odpadkov, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za zbiranje v tipiziranih zabojnikih, manjših od zabojnikov prostornine 5 m' ali vrečke za odpadke. 6. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz Pravilnika o ravnanju z odpadki. 7. Drobni odpadki in drobna odpadna embalaža iz plastike, kovin ali sestavljene iz več slojev in vrst materialov, ki se ločeno zbirajo, so skladno z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami komunalni odpadek. 8. Zabojnik za odpadke je specialna tipska posoda kapacitete od 80 -1100 I in 5 - 7 m1, namenjena za zbiranje ostankov komunalnih odpadkov oz. ločeno zbranih odpadkov. Zabojniki se med seboj razlikujejo po barvi in napisu na zabojniku. 9. Koši za odpadke so del urbane opreme in služijo zbiranju vseh manjših odpadkov na javnih površinah in objektih ali površinah pred lokali. 10. Vrečke za potrebe enega ali skupine uporabnikov so namenske plastične vreče, ki se uporabljajo v primeru občasnega povečanja količin odpadkov oziroma če izvajalec zaradi nedostopnosti ne more priti s specialnim vozilom do povzročitelja. 11. Povzročitelj komunalnih in njim podobnim odpadkov je fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov. Fizična oseba je vsaka oseba s stalnim ali začasnim bivališčem oziroma sedežem dejavnosti v občini. Med nje se prišteva tudi osebe, ki opravljajo samostojno poslovno dejavnost (samostojni podjetniki, svobodni poklici in podobno). Povzročitelji odpadkov so tudi neprofitne organizacije in društva. 12. Prevzemno mesto za individualni odvzem odpadkov je prostor, kjer povzročitelji prepuščajo po vnaprej določenem urniku izvajalcu ostanke odpadkov in biološke odpadke v za to namenjenih zabojnikih. Prevzemno mesto je praviloma na javni površini in se ga določi z vpisom v evidenco prevzemnih mest ob začetku prevzemanja odpadkov dogovorno s povzročiteljem. 13. Zbirno mesto za skupni odvzem komunalnih odpadkov je prostor, kjer povzročitelji ostanke komunalnih odpadkov prepuščajo izvajalcu v tipiziranih skupinskih zabojnikih za komunalne odpadke. Zbirno mesto, ki je praviloma na javni površini, določi izvajalec v sodelovanju s povzročitelji in občinsko strokovno službo, krajevno skupnostjo ali vaškim odborom. 14. Ekološki otok je urejen pokrit ali nepokrit prostor. Na posameznem ekološkem otoku povzročitelji komunalnih odpadkov, ki gravitirajo na določeni otok, prepuščajo izvajalcu ločene frakcije, ki nastajajo v gospodinjstvih. 15. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je praviloma prevzemno, zbirno in v naprej dogovorjeno mesto. Na njem povzročitelji te odpadke prepuščajo. 16. Premični zbiralnik nevarnih frakcij iz gospodinjstev je tovorno vozilo s specialnim kontejnerjem, opremljenim za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi ustrezen specialni zabojnik, ki se ga za določen čas začasno uredi in opremi za prevzem teh frakcij. 17. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij iz gospodinjstev, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije tudi oddajajo. 18. Smetarsko vozilo je specialno vozilo za odvoz in praznjenje odpadkov iz standardiziranih zabojnikov velikosti od 80 I do 1100 I. 19. Vozilo za kontejnerski odvoz -samonakladalec je specialno vozilo za odvoz in praznjenje odpadkov iz standardiziranih in specialnih zabojnikov velikosti od 5 - 7 m3, 20. Center za ravnanje z odpadki je urejen prostor, opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, za prebiranje in predelavo odpadkov in odstranjevanje ostankov komunalnih odpadkov. Na območju centra je urejena zbiralnica nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. 22. Sortirnica oz. prebiralnica je objekt, na katerem se ločeno zbrani odpadki razvrstijo na posamezne frakcije in očistijo primesi ter pripravijo za nadaljnjo obdelavo (stiskanje, baliranje in podobno). 23. Odstranjevanje odpadkov zajema vsako obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično fizikalnimi metodami, kot tudi odlaganje odpadkov, ki jih ni moč predelati. 4. člen Ločene frakcije se zbirajo v: - zabojnikih za organske odpadke, - ekoloških otokih, - specialnem zabojniku za nevarne frakcije, - Centru za ravnanje z odpadki. Ločeno zbrane frakcije se predajo pooblaščenim predelovalcem. 5. člen V zabojnike za organske odpadke se lahko odlaga: - kompostirne kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, menz in restavracij (ostanki hrane), - kompostirne ostanke z vrtov in parkov (trava, listje, obrez grmičevja in vejevja, ostanki zelenjavnih vrtov), - kompostirne ostanke s pokopališč (plevel, cvetje, venci). V zabojnike za organske odpadke ne sodijo: - mineralni odpadki, kot so kamen, pesek, zemlja, organski odpadki, kot so blato iz kanalizacij, greznic, peskolovov in podobno. Mineralni odpadki se odlagajo na deponijo inertnih odpadkov, blato iz kanalizacij in greznic na za to prirejeno čistilno napravo, odpadki iz peskolovov pa na deponijo komunalnih odpadkov. 6. člen Na ekoloških otokih se v namenskih zabojnikih odlagajo naslednje ločene frakcije: - papir (časopisi, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisarniški papir, ovojni papir, papirnate vrečke, kartonska embalaža in lepenka), - steklo (očiščene steklenice, steklene posode, druga steklena embalaža), - drobna embalaža: iz plastike (očiščene plastenke živil in čistil, plastična posoda in drugi drobni odpadki iz plastike), iz kovine (pločevinke, konzerve, posode in drugi drobni kovinski odpadki) in očiščena kartonska votla embalaža tekočin (tetrapak embalaža). V večjih urbanih naseljih se lahko postavi specialni zabojnik za zbiranje tekstila in oblačila, v katerega se odlaga: oblačila, posteljno perilo, krzno in čevlje. Oblačila morajo biti čista in zložena v vreči, čevlji morajo biti v parih in med seboj povezani. V zabojnike za ločene frakcije ne sodi: - papir (z živili neočiščena papirnata in kartonska embalaža ter posoda za enkratno uporabo, povoščen in plastificiran papir, natron papirnate vreče gradbenega materiala in krmil, tapete, kakorkoli umazan ali navlažen papir in karton), - steklo (okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo, ogledala, kristalno in ekransko steklo, steklo svetil in žarilnih steklenih elementov, pleksi steklo, karbonsko steklo, laboratorijsko in drugo ognjeodporno steklo, keramični izdelki), - embalaža (plastična in alu folija, plastična in kovinska votla embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki, kot so: motorna in druga vrsta mineralnih olj, sredstva za zaščito rastlin, barve laki, rdečila in podobno) Odpadki, navedeni v prejšnjem odstavku, se odlagajo na deponijo komunalnih odpadkov ali v zbiralnik nevarnih odpadkov. 7. člen Število ekoloških otokov, v katerih povzročitelji komunalnih odpadkov odlagajo ločene frakcije iz prejšnjega člena, se na območjih, kjer se opravlja storitev, določi sorazmerno gostoti poselitve, tako da je po en ekološki otok na približno 300 prebivalcev s stalnim ali začasnim bivališčem na tem območju. Lokacija za ekološki otok v naseljih z manj kot tristo prebivalci se določi za dva ali več naselij skupaj, ki je najbolj optimalno dostopna za vse prebivalce. Lokacija ekološkega otoka se določi skupaj z občinsko strokovno službo, krajevno skupnostjo ali vaškim odborom. 8. člen Prevzemanje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev zagotavlja izvajalec občasno tudi v premičnih zbiralnikih, kjer se oddajajo: topila, kisline, baze, zdravila, fotokemikalije, pesticidi, fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, lepila, smole, ter detergenti, ki vsebujejo nevarne snovi, barve, črnila, baterije in akumulatorji odpadna olja in embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi. Med nevarne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo eksplozivna sredstva in naprave. Manjše količine nevarnih odpadkov se proti plačilu prevzema tudi od oseb, ki opravljajo samostojno poslovno dejavnost. Oddajanje nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnikih se organizira najmanj lx letno v vseh večjih naseljih, prostorsko zaokroženih območij posamezne občine, ki se določijo v letnem programu. 9. člen Prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev zagotavlja izvajalec najmanj 2x letno na prevzemnih, zbirnih in vnaprej dogovorjenih mestih. Na njih povzročitelji te odpadke pre- puščajo izvajalcu. Med kosovne odpadke sodijo: bela tehnika (hladilniki, štedilniki, zamrzovalniki, pralni, sušilni, pomivalni stroji), manjši gospodinjski aparati, elektronski aparati (računalniki, avdio in video naprave), pohištvo, izdelki iz keramike, razni kmetijski in drugi stroji. Med kosovne odpadke ne sodijo: avtomobilske školjke, motorna kolesa, težka gradbena in kmetijska mehanizacija, gume. Odvoz kosovnih odpadkov izvajalec določi z letnim programom. 10. člen Prevzem preostanka komunalnih odpadkov se določi z letnim programom. 11. člen Občani lahko kot fizične osebe v Centru za ravnanje z odpadki brezplačno oddajajo sledeče skupine odpadkov: - organske odpadke, - ločene frakcije, ki se zbirajo na ekoloških otokih, - nevarne odpadke iz gospodinjstev, - kosovne odpadke, - lesne odpadke (obrez, posek grmovja in drevja, lesni proizvodni odpadek, lesena transportna in prodajna embalaža), - gume (do 4/gospodinjstvo/leto); proti plačilu pa lahko oddajajo: - preostanek komunalnih odpadkov, - avtomobilske školjke in gume, - manjše količine gradbenih odpadkov (350 kg/dan oziroma največ 5000 kg letno), - stiropor, Vsi ostali povzročitelji morajo strošek vseh zgoraj navedenih pripeljanih odpadkov v Center plačati. 12. člen Celostno ravnanje s komunalnimi odpadki se določi in izvaja po letnem programu zbiranja komunalnih odpadkov, ki obsega: - podatke o naseljih in številu prebivalcev v njih, kjer se izvaja prevzemanje komunalnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstva, - podatke o številu in razmestitvi ekoloških otokov ločenih frakcij ter njihovi opremi, - podatke o načrtovani letni količini zbranih ločenih frakcij ločeno po posameznih naseljih, - podatke o opremljenosti Centra Spaja dolina in načrtovanih količinah po posameznih vrstah odpadkov, - časovni razpored prevzemanja ločenih frakcij in preostankov komunalnih odpadkov, - količine sortiranih in baliranih ločenih frakcij in količine obdelanih organskih odpadkov, - količine, način in čas oddajanja ločenih frakcij pooblaščeni organizaciji, - število in vrsto zabojnikov, ki jih bo nabavil izvajalec, - časovni razpored pranja in drugih vzdrževalnih del na zabojnikih, - opis opreme na ekoloških otokih in v Centru Spaja dolina, ki jih bo nabavil v tekočem letu in - način obveščanja povzročiteljev. 13. člen Letni plan odvoza komunalnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev izvajalec objavi v lokalnem časopisu v mesecu decembru za naslednje leto. Za prevzem kosovnih in nevarnih odpadkov mora izvajalec najmanj sedem dni pred pričetkom odvoza obvestiti povzročitelje. Obvestilo, ki mora biti objavljeno v lokalnem časopisu in najmanj dva dni pred pričetkom odvoza na lokalnem radiu, vsebuje: - podatke o lokacijah, kje in kdaj lahko povzročitelji oddajo odpadke, - podatke o času trajanja prevzema odpadkov, - podatke o vrsti odpadkov in načinu odlaganja. V primeru, da se spremeni urnik odvoza odpadkov oziroma se v kraju na novo prične z odvozom odpadkov, je izvajalec dolžan obvestiti povzročitelje o spremembi v lokalnem časopisu in/ali radiu. Obvestilo o novem urniku odvoza odpadkov je potrebno objaviti najmanj 7 dni pred spremembo oziroma pričetkom odvoza odpadkov. 14. člen Povzročitelji so dolžni odpadke zbirati v tipiziranih zabojnikih, ki ustrezajo predpisanemu standardu in opremljenosti izvajalca. Predpiše jih izvajalec. Zabojniki za organske odpadke, zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih in zabojniki za skupni odvzem preostanka komunalnih odpadkov so last izvajalca. Zabojnike za individualni prevzem ostankov komunalnih odpadkov pa si morajo povzročitelji kupiti sami. Material, obliko, barvo, potrebno velikost in označenost zabojnikov določi izvajalec. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki sejo lahko odloži v zabojnik, in katere so prepovedane. Zabojniki za preostanek komunalnih odpadkov velikosti do vključno 240 I so iz polno varjene vroče cinkane pločevine debeline najmanj 1 mm in ojačitvami, zabojniki velikosti od 240 I do 1100 I so praviloma iz polno varjene vroče cinkane pločevine debeline najmanj 1.5 mm z nosilnim okvirjem in ojačitvami. Zabojniki velikosti od 5 do 7 m' pa morajo biti izdelani iz kvalitetne črne pločevine, dno debeline najmanj 5 mm, stene debeline najmanj 3 mm, z ojačitvami in antikorozijsko zaščiteni s peskanjem, temeljno kvalitetno barvo ter krovno površinsko barvo. Izjemoma so zabojniki velikosti do 1100 I lahko tudi iz polietilena, črne barve. Zabojniki za organske odpadke pri individualnem odvzemu so iz polietilena, zelene barve. Zabojniki na ekoloških otokih so kovinski ali iz poliestra črne barve. Zabojnik je pokrit z barvnim plastičnim pokrovom in sicer za papir rdeče barve, steklo bele barve in embalažo rumene barve. Tipizirani zabojniki morajo biti prilagojeni mehanizmom za dviganje na smetarskih vozilih. Namenske tipizirane vrečke za odpadke so bele barve z modrim napisom" JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPUE", velikosti 50 I in 90 I. Vrečke se lahko kupijo na Javnem komunalnem podjetju Grosuplje, pri voznikih smetarskih vozil in dogovorno na drugih ustreznih prodajnih mestih. 15. člen Povzročitelji so dolžni na zahtevo izvajalca nabaviti nove zabojnike za odpadke, ko so obstoječi dotrajani ali če obstoječi zabojniki ne zadoščajo dejanski količini odpadkov. Prav tako so dolžni zabojnike vzdrževati in čistiti. Povzročitelj je dolžan nabaviti nove zabojnike oziroma opraviti na njih ustrezna vzdrževalna dela v roku 15 dni po opozorilu pooblaščene osebe izvajalca oziroma prejemu pisnega obvestila izvajalca. Izvajalec je dolžan ob dotrajanosti zamenjati zabojnike, ki so v njegovi lasti ali lasti občine in jih redno vzdrževati ter čistiti, na obvestilo povzročitelja o eventualnih poškodbah pa te odpraviti v roku 15 dni. 16. člen Posebni pogoji pri zbiranju odpadkov so: Prevzemno mesto za odpadke mora biti na vidnem mestu na javni površini ob pobiralni poti smetarskega vozila, izjemoma je lahko na zemljišču povzročitelja, od pobiralne poti oddaljeno le toliko, da ne ogroža varnosti prometa. Povzročitelji lahko občasno prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov tudi v tipiziranih vrečkah izvajalca. Prepuščanje komunalnih odpadkov v plastičnih vrečah brez oznake izvajalca je lahko tudi redno, vendar samo v primerih, če je z izvajalcem zaradi nedostopnosti prevzemnega mesta tako dogovorjeno. Prevzemno mesto mora biti na utrjeni površini, kjer je omogočeno letno in zimsko čiščenje in je zagotovljena stalna dostopnost. 17. člen Zbirna mesta in ekološki otoki so na javni površini ob pobiralni poti smetarskega vozila. Za namestitev enega zabojnika je potrebno zagotoviti najmanj 1,5 m2 površine. Na istem zbirnem mestu ali ekološkem otoku se lahko namesti več zabojnikov, ki stojijo v enem ali največ dveh nizih. Talna površina zbirnih mest in ekoloških otokov in dostopov mora biti asfaltirana, betonirana ali tlakovana, s treh strani obrobljena z robniki in odvodnja-vana tako, da je možno stalno letno in zimsko čiščenje in je stalno dostopna. Dostop ne sme biti oviran s stopnicami ali rampa-mi. 18. člen Najmanjša širina dostopne ceste za smetarsko vozilo do prevzemnega in zbirnega mesta ter ekoloških otokov mora biti 3 m, z najmanjšo svetlo višino 4 m in utrjenimi brežinami. Naklon ceste, kjer se izvaja praznjenje zabojnikov, lahko znaša največ 10 %. Slepa dostopna cesta mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke »T« z najmanjšim radijem 6,5 m ali na drug funkcionalen način. Notranji najmanjši radij dostopne ceste v križišču ali ovinku mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča. 19. člen Center za ravnanje z odpadki Spaja dolina je namenjen zbiranju in deponiranju odpadkov inje v celoti ograjen z visoko ograjo, ki onemogoča dostop nepooblaščenim osebam in živalim. Vsa ravnanja z odpadki se izvajajo v skladu s poslovnikom. Upravljalec mora pri ravnanju z odpadki upoštevati sanitarne (najmanj lx letno, po potrebi tudi večkrat opraviti dezinfekcijo in deratizacijo centra ter redno skrbeti za čistočo centra, bližnje okolice in dovozni cest) in požarno-varstvene predpise. Obratovalni čas centra je v letnem času od ponedeljka do vključno sobote od 7. ure do 20. ure, v zimskem času pa od 7. ure do 17. ure. Ob nedeljah in praznikih je center zaprt. Upravljalec je dolžan občasno obveščati povzročitelje o obratovalnem času centra v lokalnem časopisu. Po dogovoru s povzročiteljem upravljalec organizira prevzem večjih količin odpadkov tudi izven obratovalnega časa. 20. člen Izvajalec obračunava stroške zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov na podlagi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in veljavnega cenika. Cena za posamezne vrste odpadkov je različna glede na povprečno specifično težo odpadkov. Izvajalec obračunava tudi obrab-nino za uporabo zabojnikov za odpadke, upoštevajoč nabavno ceno in petletno amortizacijsko dobo. Če povzročitelj kupi lasten tipiziran zabojnik za odpadke, se obrabnina ne zaračunava. 21. člen Skrb za ravnanje z odpadki pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo samostojno poslovno dejavnost, ter neprofitnih organizacijah in društev ni v pristojnosti lokalnih skupnosti. Navedene osebe izvajajo storitve ravnanja z odpadki po posebni pogodbi, ki jo sklenejo s pooblaščenim izvajalcem. Izvajalec lahko pred sklenitvijo pogodbe zahteva potrdila, ki bodo osnova za pridobitev podatkov, ki so potrebni za sklenitev pogodbe. S pogodbo se določi vrsta in sestava (ločeno zbiranje), predvidena količina (tip in velikost zabojnika), kvaliteta odpadkov (ocena odpadkov o neškodljivosti za odlaganje, ki jo izda pooblaščen laboratorij), mesto odlaganja (lasten ali skupni zabojnik), prevzemno mesto in navede se število zaposlenih. S pogodbo se opredeli, katere odpadke je povzročitelj dolžan ločevati. V primeru, da ne ravna na dogovorjen način, izvede to izvajalec na stroške povzročitelja, ki so za 50 % višji od cene ravnanja z odpadki. 22. člen Storitev plačevanja stroškov ravnanja z odpadki so oproščeni občani, ki bivajo neprekinjeno več kot tri mesece (študij, delo, zdravljenje) s kraja stalnega bivališča, ki posedujejo stare nenaseljene kmečke hiše v sklopu kmetij z nadomestno hišo in že plačujejo odpadke v občini. Fizične osebe, ki opravljajo samostojno poslovno dejavnost in pravne osebe ter neprofitne organizacije, društva in verske skupnosti so oproščeni plačila stroškov ravnanja z odpadki, če nimajo izkazanega prometa v preteklem letu, nadalje povzročitelji, ki imajo poslovni prostor v lasti ali v najemu izven kraja sedeža registrirane dejavnosti in neprofitne organizacije ter društva, če imajo prostore za izvajanje svoje dejavnosti v družbenih, kulturnih ali gasilskih domovih ter cerkvah in športnih objektih šol. Vse navedene upravičene osebe morajo predložiti potrjeno dokazilo o upravičenosti oprostitve in ga po potrebi pravočasno obnoviti. 23. člen Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Pravilnik se objavi v občinskem glasilu. Številka: TS - 634/03 Datum: 11. 12. 2003 Predsednik Nadzornega sveta Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Jernej Lampret l.r. NOVA AMBULANTA 20 LET PREPOZNO Zdravstveni dom Grosuplje Je prekinil črno obdobje ordini-ranja v avtomobilih na parkirišču. Nova ambulanta je stala okoli 15 milijonov tolarjev, zdravstveno osebje pa se Je odreklo božlčnici. Dosežek še ne pomeni, da bi bilo gradnjo nove stavbe smiselno premakniti še globlje v prihodnost. Kot kaže, je prostorska pridobitev, prilagojena obravnavi težkih bolniških primerov, v zdravstveni dom prinesla novega elana. Težke delovne razmere za zdravstveno osebje, ki je moralo v nekaterih primerih - "vsaj enkrat na teden", dodaja direktor Janez Mervič TJ:! j T H I F: I m^f- \zM I 'J W41111 ti 11111 f' mm JABOLKA IN HRUŠKE - 111; DRUGIČ, lili PA ŠE KAJ ZRAVEN 1111 lllf II jfcežka Zagraškega Je ^^91 zelo razburila gostilniš- i II ** »I ka dezinformacija, da se I MT A ^ JI! takim dezinformacijam f Qj ^4111 sam (pri) sebi odločno WKL *(Bf| protestiral. vjC- 4P Wj Naj odkrito In Javno - ^ * * I povemo: Šlo Je samo za m^mmr . , -g skladen osnutek predlo- *Bjfafctr~ ga z veljavno zakonoda- Si^mi\ jo, ki pa so ga nato ^k^^^T^Nfriar X^£jEL velikoupeljski režiserji —jjfcai (pardon: aranžerji) dopolnjenega realizirali v samem pred-božično-novoletnem aranžmaju, kjer so bile pod okrašeno smrekco na levi hruške, na desni pa jabolka. Na levi je bilo ob bolj ali manj praznem peharju še nekaj suhih češpelj In fig, na desni nekaj korenčkov In palica, na sredi pa trije šparovnl prašički. Prav za slednje pa se ne ve, kam so poniknili. Baje je bilo celo nekaj soldov v njih. Seveda: Vse skupaj nima posebnega pomena, ne po vsebini, ne po obliki, niti po teritorialni, kulturni ali politični razporeditvi, ker je na vse skupaj treba gledati zelo relativno -odvisno s katere štiridlmenzionalne koordinate gledate. Ml smo na vse to pogledali s ta-hecne perspektive. (Glej gornjo fotografijo kot dokazno gradivo!) UF0 POROČILO Z MARSA: NEZNANI IN PRISMOJENI LETEČI PREDMETI Velikoupeljska gostilniška agencija je ob enem Izmed številnih velikoupeljsklh šankov izvedela, da je med novoletnimi prazniki priletelo Iz RDEČEGA IN BOJEVITEGA PLANETA precej NEZNANIH LETEČIH IN PRISMOJENIH PREDMETOV, ki so poleg pravih bombardiranj letela tudi po različnih premičninah in nepremičninah občanov. Na srečo večjih požarov in poškodb ni bilo, saj je po vsem tem ostalo le vrsta prestrašenih ljudi in žensk. O pobeglih psih in ostalih živalih, osmojenih avtomobilih, hišnih pročeljih ter zasvinjanlh travnikih In parkih pa tako in tako nič ne pišemo. Napotek: Vsi tisti, ki ste potrošili za bengalično razsvetljavo In kanonske izstrelke več kot 100 sit, darujte vsaj toliko še v dobrodelne namene! Vsi tisti pa, ki ste potrošili 50.000 In več sit, pojdite k zdravniku! MINISTRI NA PREDVOLILNEM REŠETU Iz oddaljenih vladnih krogov menijo, da nekateri ministri ne sedijo na pravih stolčkih, saj so prepričani, da bi moral biti Gaber minister za gozdarstvo, Kober za zaščito majskih hroščev, Ganter za gosi, Kopač za rudarstvo, Čok(ova) za kletarstvo, Kovač(eva) za težko metallko, Presečnik za geodetske ločne preseke, Rupel za jamomerstvo, Grizold za grickanje čipsa, Dimovski bi moral biti minister za kamuflazo, But za gradnjo obrambnih zidov v Piranskem zalivu, primer Rop za lovljenje tatov, za Mramorja so nekaj jamrali, Bohinc pa bi tako in tako moral biti ta-glavni v Bohinju. Le za Bizjaka še niso dali nobenih konkretnih pripomb. Iz nekulturniških krogov pa so zagrozili, da bodo svojo ministrico po riti nabili. Najbolj neučakani je dejal: "Ne vem, kaj še čakajo!?" jffezek Zagraški zdravstveno oskrbo opravljati kar v avtomobilih na dvorišču. "Vse primere hudih bolnikov, ki so bili nepokretni ali v stanju, da niso mogli sami hoditi, tudi porodnice, sedaj sprejemamo v prostoru na vhodu zdravstvenega doma, ki smo ga, žal, pridobili 20 let prepozno! Ambulanta je moje darilo invalidom, težko poškodovanim, starejšim in porodnicam, da lahko pridejo normalno pod streho. Prej smo vse te primere, pa naj je bilo sonce, zima ali dež, obravnavali na parkirnem prostoru. Kakovost pregleda in pomoči vsekakor ni bila primerljiva z zdajšnjo." Nova pridobitev pa ne dopušča še nadaljnjega odlaganja začetkov gradnje nove hiše zdravja. Direktor Janez Mervič vnovič opozarja: "Splošne ambulante so pri obnovi ostale nedotaknjene. Po posvetih z republiškim inšpektorjem in arhitekti, adaptacija, ki bi stala več kot pa nova gradnja, ne pride v poštev. Prostori pa so neustrezni." Ob hitri gradnji novih stanovanjskih naselij in pričakovanem prilivu več kot tisoč prebivalcev direktorja skrbi obča dostopnost in nenazadnje tudi učinkovitost zdravstvenega doma. "Osebno me prizadene mentaliteta nekaterih pomembnejših ljudi. V dveh letih se bo v Brezje preselilo tisoč novih prebivalcev. Rabimo šolo, vrtce, knjižnico, nihče pa ne pomisli na zdravstveni dom, kamor bodo prišli vsi. A vse je bolj urgentno kot zdravstveni dom." Po registraciji pacientov na zdravnika je Grosuplje v vrhu državnega povprečja. "Imamo dvajset odstotkov več pacientov, kot je povprečje v državi. Zavarovalnica ne prizna nobenega novega zdravnika, a po drugi strani, četudi bi ga priznala, ne bi imel kje delati, saj so vse ordinacije polno zasedene." Nova ambulanta in stopnišče, dostopno tudi invalidom in prilagojeno ambulantnim vozičkom, je že v polnem zamahu. Investicijo, ocenjeno na okoli 15 milijonov, je ZD Grosuplje financiral z lastnimi sredstvi, osebje pa seje v zameno odreklo izplačilu božićnice. Barbara Pance GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI (GSO) ldel Razlika med klasičnim žlahtnjenjem in genskim inženirstvom Gojenje rastlin in živali z izboljšanimi lastnostmi je bila želja kmetovalcev od nekdaj, pa naj je šlo za povečanje rodnosti, odpornost proti boleznim ali za kaj tretjega. Kmetje so s tem namenom skrbno izbirali semena ter se ukvarjali s križanjem sorodnih vrst. S klasičnim žlahtnjenjem so ljudje poskušali pospešiti naravni razvoj in izboljšati zaželene lastnosti posameznih rastlinskih in živalskih vrst. Bistven premik pri spreminjanju vrst se je zgodil z razvojem genske znanosti in metod, ki omogočajo manipuliranje z geni. Genska tehnologija namreč s posebnimi postopki omogoča prenos genov med organizmi popolnoma različnih vrst. Tako lahko na primer gene živali ali bakterij vnašamo v rastline in obratno. Pri tradicionalnem žlahtnenju to ni možno -ne moremo na primer križati krapa s krompirjem ali bakterije s koruzo. Za organizme, pri katerih je bila uporabljena tehnika spreminjanja z genskim inženirstvom. pravimo, da so gensko spremenjeni (GSO). Človekovo poseganje v genski zapis živih organizmov je precej nenatančno. Gene lahko v organizem vnesemo na dva različna načina, a pri nobenem ne moremo predvideti, na katero mesto v genomu se bo vrinil novi gen. Vnos je popolnoma naključen in zaradi tega ni mogoče predvideti vseh posledic take spremembe dednega zapisa, saj je delovanje gena odvisno tudi od tega, kje v genomu se nahaja. Gen - enota v dednem zapisu, kije nosilec posamezne lastnosti organizma. Genom - celotna veriga dednega zapisa, sestavljena iz velikega števila genov. Gensko spremenjeni organizmi na trgu Podjetja, ki se ukvarjajo z genskim inženirstvom, so najprej začela z genskim spreminjanjem najpogostejših komercialnih poljščin: koruze, soje, oljne repice, bombaža, krompirja, paradižnika itd. V večini primerov so v rastline vnašali gene za dvoje lastnosti: odpornost na herbicide in odpornost na žuželke. Pri prvi nova rastlina postane neobčutljiva na izbrani herbicid, pri drugi pa zaradi na novo vnesenega gena rastlina sama začne proizvajati toksin, ki je strupen za žuželke. V ZDA je uporaba gensko spremenjenih organizmov, predvsem soje in koruze, že precej razširjena, v Evropi pa je situacija precej drugačna. Rezultati nedavne raziskave, ki so jo izvedli med prebivalci Evropske unije, so pokazali, da 70 % vprašanih ne želi uživati gensko spremenjenih organizmov. Uporabi te tehnologije nasprotujejo tudi kmetje, zato ni presenetlji vo, da je v EU zasajenih le 20.000 ha površin z gensko spremenjeno koruzo, odporno na žuželke, čeprav bi kmetje lahko pridelovali nekatere vrste gensko spremenjenih poljščin, ki so bile v EU odobrene pred letom 1998. V letu 2002 so bile gensko spremenjene poljščine posejane na 58,7 milijonih hektarjev v šestnajstih državah. Od tega je bilo največ površin s temi poljčinami v ZDA (68 %), sledile so Argentina s 23 %, Kanada s 6 % in Kitajska s 4 % površin, na katerih so gojili GSO. Prav tako so lani prodali za 4 milijarde USD gensko spremenjenega semena, kar je znašalo 13 % celotnega prometa s semeni. Glede na to, da v Sloveniji še nimamo sistematičnega spremljanja prisotnosti gensko spremenjenih organizmov, je povsem mogoče, da smo nenamerno uvozili gensko spremenjeno semensko in konzumno koruzo iz ZDA in Argentine. Kot kažejo zgornji podatki, v teh dveh državah gensko spremenjene organizme gojijo v velikem obsegu, nimajo pa vzpostavljenega sistema ločevanja GSO od konvencionalnih pridelkov. Leta 2002 je Slovenija iz ZDA uvozila 345 ton koruze (od tega 234 ton semenske koruze), iz Argentine pa smo istega leta uvozili 96 ton konzumne koruze. Več informacij o GSO je na voljo na spletnih straneh Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj www.umanotera.org UNIANOTERA GASILSKA VAJA PRI BO GROSUPLJE KDAJ TURISTIČNA OAZA? ŽUPANOVI JAMI V četrtek, 30. 10. 2003, v mesecu požarne varnosti, smo se člani in članice PGD Ponova vas s PGD Št.Jurij in Škocjan udeležili gasilske vaje pri Županovi Jami. V vaji je sodelovalo 40 gasilcev in gasilk z vsemi razpoložljivimi gasilskimi vozili. Pričetek vaje je bil ob četrti uri popoldne, ko se je oglasila sirena. Odpeljali smo se na kraj požara. Iz gostinskega lokala Taborska jama seje vil umetni dim. V sobi »gorečega« gostinskega lokala se je nahajal otrok, ki ga je bilo potrebno rešiti. Nekaj gasilcev ga je s pomočjo dihalnih aparatov, napolnjenih s kisikom, prineslo ven na nosilih in mu nudilo ustrezno prvo pomoč, ostali gasilci pa smo gasili ogenj, ki se je razširil v bližnji gozd. Po uspešni vaji smo pospravili opremo in se vsi skupaj odpravili v gasilski dom PGD Ponova vas, ki je bil organizator vaje. Gasilke PGD Ponova vas so poskrbele za prazne želodce. Vaja je bila uspešno zaključena z upanjem, da bomo še naprej dobro sodelovali in z željo, da bi se srečevali le na vajah in čim manjkrat na požarih. Gasilki PGD Ponova vas Simona Ahčln In Tanja Gruden (Za objavo Je prispelo sredi decembra 2003.) KATICE V ZUPANOVI JAMI Združena lepota Županove Jame In pojočih Katic s TV posnetka oddaje Barve jeseni. (Foto: D. Samec) Priznana ženska vokalna zasedba Katice, ki posebej goji ohranjanje slovenske ljudske pesmi, je v Županovi jami posnela tri pesmi, ki se vsebinsko naslanjajo na božič in novo leto. Velika dvorana Županove jame je znana po svoji akustičnosti. To smo preizkusili na vsakoletni junijski prireditvi Dobimo se v Županovi jami. Zaradi odmevnosti teh koncertov se je na dan prireditve obisk v jami tako povečal, da občutljivi podzemski svet vse možice ljudi in dolgotrajne svetlobe ni mogel prenesti brez posledic. Zato so nam strokovnjaki odsvetovali take masovne prireditve v jami. Vendarle skrivnostni svet podzemlja vabi glasbene skupine, da vstopajo vanj in v njem nastopajo. Tako so si za snemanje koled-nic za prednovoletno oddajo Barve jeseni, namenjeno starostnikom, Katice izbrale prav Veliko dvorano Županove jame. Jamo so dodatno osvetlili, snemali so skoraj 8 ur in posneli tri pesmi. Oddaja je v predbožičnem času predvajala TV Slovenija na 1. programu v najbolj gledanem času in jo še dvakrat ponovila. Pokazali pa so tudi lepote Županove jame. Voditeljica oddaje Olga Rems je lepo predstavila jamo in povabila obiskovalce na ogled le Ljubljani tako bližnje turistične točke. To je dobra promocija za Županovo jamo in naš turizem. Marija Samec V občini Grosuplje ni zaznati pravega konsenza v učinkovitem povezovanju posameznih turističnih akterjev. Da občinski turizem sloni na trhlih nogah, opozarja predsednik Turističnega društva Županova jama, Miro Vreg. "Svojo dejavnost bi morala odigrati tudi Turistična zveza Grosuplje, ki žal ne deluje kaj preveč. Sama občina je namreč za neko TZ premajhna. Na našem področju se turistični tokovi prelivajo in nujno bi bilo ustvariti turistično regijo, v katero bi vključili štiri občine. Sistematično bi bilo potrebno izvajati promocijo, kar bi bilo tudi mnogo ceneje, kot pa je sedaj, ko vsaka od teh dejavnosti dela za sebe, neenotno. Za to mora biti zainteresiranih dovolj dejavnikov in ne le iz našega društva. Zaenkrat smo kot glas vpijočega v puščavi." O tem, ali obstaja določen program, ki bi učinkovito usmerjal turistično strategijo, ali je turistični razvoj bolj ali manj prepuščen naključju, odgovarja župan Janez Lesjak: "Na občini se zavedamo problematike, daje vse prepuščeno naključju. Občina Grosuplje je po svoji legi izredno aktualna, opažamo pa problem slabe povezanosti društev. Tudi na nivoju občine ne dobimo sogovornika, ki bi vse to povezal, ponudbo zaokrožil v paket in jo promoviral. Kljub lastnim kritikam lahko rečem, da smo kar nekaj stvari že uredili." Občina Grosuplje je pristopila k rekonstrukciji obzidja proti turškega tabora na Taboru, dejavna je na področju celostnega urejanja podeželja, s katerim sodeluje tudi v državnem projektu, premiki se kažejo na nekdanji farmi Boštanj, ki se razvija v prireditveni center etnološkega in kulturnega značaja, na Radenskem polju pa se vodijo postopki za umestitev območja med naravne parke Slovenije. Kljub naštetemu Miro Vreg meni, da se je končno potrebno ovesti in doumeti, da Grosuplje samo, brez povezovanja posameznih turističnih dejavnikov, nikoli ne bo zaživelo kot turistična oaza. Nasprotno pa je prvak občine prepričan, da je turizem v občini tista tržna niša, ki bi se jo z zdravo naravnanostjo posameznikov dalo izkoristiti v svoj prid. "Prepričan sem, da bi občina lahko zaživela kot turistična destinacija. Treba se je samo organizirati in ponuditi. Imamo ugodno lego. Močni smo na področju gostinstva, pridobili smo igralnico. Ponuditi bi bilo treba še ostalo in tukaj je naše ozko grlo, na katerega bi se morali skoncentri-rati." Posebna problematika pa se že nekaj časa vrti okoli Županove jame, predvsem bližnjega ji gostinskega objekta, kije v tridesetih letih Miro Vreg, predsednik TD Županova jama. (Foto: B. P.) zamenjal devetnajst lastnikov. Turistično društvo Grosuplje si že desetletje prizadeva, da bi postalo avtonomni upravitelj gostinskega objekta ob Županovi jami, za kar je društvo s predsednikom Mirom Vregom izdelalo tudi idejni načrt, ki bi služil dodatni animaciji obiskovalcev: "V gostinskem objektu bi želeli nadaljevati tisti del razlage ljudem, ki ga opravljamo v jami. Uredili bi multivizijo, predvsem za starejše, ki so zaradi številnih stopnic prikrajšani za obisk jame. Istočasno bi prikazali kras, raziskovanje, kar je idealno za šolske skupine." Kot vse kaže, pa bo stavba še nekaj časa prepuščena zobu časa, saj darilna pogodba, s katero je konec leta 2002 nekdanje podjetje Tabor objekt poklonilo občini, še ni pravnomočna. "Mi smo pogodbo podpisali. Žal se med tem časom na Vele dogajajo spremembe in nismo mogli vzpostaviti kontakta. Zadnje obljube - rabimo še en podpis na pogodbi, da prenesemo lastnino na občino, kažejo premike na bolje," pojasnjuje župan. Če bo občina končno uspela postati polnopravna lastnica stavbe, pa jo čaka še ureditev lastniških sporov, saj je zemljišče, na katerem je postavljen objekt, enako pa tudi območje dostopa v jamo, predmet denacionalizacije. "Objekt je trenutno v sodnih postopkih. Po informacijah pa so vsi lastniki pripravljeni za končni dogovor. Jaz sem optimist, 2004 bo zgodba okoli doma zaključena." To pa še ne pomeni, da bo občina pripravljena objekt oddati komur koli, saj turistično društvo ne more zadostiti njenim ekonomskim interesom. "Občinski interes je praviloma turistični interes, da se lokacija aktivira, iščemo pa nekoga, ki bo s svojimi finančnimi sredstvi izrazil tudi svoj ekonomski interes. Občina objekta ne bo odprodajala, temveč ga bo dala v najem najugodnejšemu ponudniku in bedela nad dogajanjem." Barbara Pance MLADI DRUŠTVU ZAGOTAVLJAJO PRIHODNOST Gasilci so si svoje mesto v družbi in ugled med ljudmi zagotovili s požrtvovalnim, načrtnim in skrbnim delom. To delo je skozi zgodovino dobivalo nove vsebine in razsežnosti, a je ostalo zvesto svojim koreninam in tradiciji, ki segajo daleč nazaj v razmere in čas, ki so ga trdno povezale z utrjevanjem idetitete slovenskega naroda. Društvo, katerega člani smo, nima dolge tradicije in zgodovine, vendar se počasi približuje "Abrahamu«. Vodstvo društva je po prevzemu vodilnih funkcij v letu 1998 zavzelo stališče, daje prišel čas za nove ideje, nov zagon dela in še tesnejše sodelovanje prebivalcev našega kraja z društvom. Svoje znanje, napore in veliko prostega časa smo vložili v vzgojo slehernega človeka, od najmlajšega pa do starejšega. Pri nas se naučijo biti krepostni, iznajdljivi, hitri, uspešni, zmagovalni in nenazadnje srečni. Televizijsko oddajo Barve Jeseni pripravlja skupaj z Dušanom Hrenom Šmarčan Danijel Čakš. Tekmovalne desetine na občinskem prvenstvu, junij 2000. (Foto: Valentina Cvek) Ponosni pa tisti trenutek, ko prijatelji s stiskom rok izrečejo zahvalo za požrtvovalnost in uspeh. V tej organizaciji ni denarnih nagrad za porabljen čas. Pa nič za to. Človeka je Stvarnik ustvaril za različna dela in hobije, nekateri ljudje svoje zmožnosti pač preizkusimo tudi na področjih, kjer smo v dani situaciji nujno potrebni in zaželeni, pa se tega marsikdo ne zaveda do trenutka, koje tudi sam potreben take pomoči. In pravi gasilec ne vpraša, koliko plačila bo dobil, če bo pogasil sosedov hlev ali stotine ur pustil na pripravah z desetino za tekmovanja, kajti žene ga neizmerna želja pomagati, četudi izpostavi svoje dragoceno življenje. V PGD Čušperk si vsa leta delovanja prizadevamo k delu pritegniti celotno populacijo mladih v vasi. Danes zapolnjuje naše vrste generacija mladih vse od letnika 1980 in med njimi ni člana, ki ne bi vsaj enkrat sodeloval v tekmovalni desetini ali svojega znanja preizkusil na različnih preverjanjih, ki jih pripravlja Komisija za delo z mladino pri GZ Grosuplje. Poglavitni pomen pri vključevanju tolikšnega števila mladih in majhnemu, skoraj ničelnemu osipu pa pripisujemo odličnemu razumevanju in pravilnemu pristopu kadra v poveljstvu. Z ustanavljanjem tekmovalnih desetin v vseh kategorijah smo poskrbeli za pomemben del strokovne vzgoje ter za povečanje operativne in psihofizične pripravljenosti, ki je za gasilca nujno potrebna. Priprave na tekmovanja zahtevajo neskončno veliko samoodpovedovanja in prostega časa, ki ga mladi v našem kraju zapolnjujejo še z drugimi dejavnostmi in krožki. Res smo ponosni na to našo mladino, da si po glasbeni šoli, gimnastiki, odbojki, atletiki, skokih in učenju za šolo utrgajo dragoceno uro časa tudi za delo v gasilstvu. Trdo delo in nenehna odrekanja pa na koncu vedno prinesejo dober rezultat in odlična mesta na tekmovanjih. Prek občinskih, regijskih tekem smo se že tretjič z mladinskimi ekipami uvrstili na državno tekmovanje. Kakovostno delo z mladimi je vzpodbudilo tudi starejše člane in članice, da so aktivneje pričeli delovati v društvu. V preteklem letu smo tako imeli pripravljenih kar sedem desetin, ki so se pripravljala od marca do oktobra, koje bila izvedena sektorska vaja. Uspehe in prizadevanja pa je vedno potrebno tudi nagraditi - v času vaj z bonboni in žvečilkami, v poletnem času z izleti. Tako smo posamezne kategorije odpeljali na enodnevna izleta v Portorož in Terme Ptuj ter Izolo in Terme Olimje. Mladostna radoživost in nepozabna doživetja so zapolnila te dneve ter hkrati omogočili marsikateremu brezskrbno spuščanje po toboganih, čofotanje in potapljanje. Če bi nam finance dovoljevale, pa bi se zagotovo udeležili katerega izmed gasilskih poletnih taborov na morju, zato si bomo v bodoče zelo prizadevali, da si uresničimo tudi to željo. Delo v društvu poteka zgledno pri vsej populaciji članstva. Malo kje lahko vidimo toliko zagretih deklet in žena, ki poleg vsakdanjih ženskih opravil prihajajo na usposabljanje tudi dvakrat na teden, v vsakem trenutku pa so pripravljene pogostiti krajane in naključne obiskovalce na raznih srečanjih in prireditvah. Vodstvo društva se načelno drži kongresnih usmeritev, ki nenehno poudarjajo in se zavzemajo za večje in kvalitetnejše vključevanje žensk v gasilske vrste, delo le teh pa koordinira predsednica komisije za delo s članicami. V preteklem letu se nam je pridružila tudi skupina mladih fantov, ki so samoiniciativno hoteli spoznati nadaljevanje gasilskega dela, s katerim so se v preteklosti že seznanili, vendar niso našli več prave motivacije za delo v gasilstvu, trdo in zavzeto delo pa se jim je že obrestovalo ter pokazalo napredek in uspeh ter pravo pot za prihodnost. V društvu smo z dosedanjim delom zelo zadovoljni. V vsakem trenutku se zavedamo, da je današnji človek, ki je izpostavljen različnim vplivom in interesom, vendarle družbeno bitje, ki se želi povezovati v društva in tudi tako uresničiti svojo osebnost in hotenja. Nekoga je pripeljala v društvo družinska tradicija, drugega želja pomagati sočloveku, tretjega ljubezen do narave in tehnike, večina pa si želi le prijateljstva. Naša naloga v prihodnosti je vsekakor dokazati mladim članom, da so neprecenljivi in zelo pomemben člen za delovanje društva in našo prihodnost. Hkrati pa moramo nenehno dokazovati tako sebi, kakor tudi širši javnosti, daje kljub majhnosti s trdim delom mogoče konkurirati velikim in na koncu tudi uspeti. Naših uspehov in močnega društva brez krajanov Čušperka zagotovo ne bi bilo. Njihov odziv in posluh ob naših željah in načrtih sta tolikšna, da se ne bojimo, da bi z resnim in zavzetim delom v prihodnosti poniknili v neko povprečje. Za PGD Čušperk Božidar Perko Mladinke in pionirji PGD Čušperk v Termah Olimje, junij 2000. (Foto: Valentina Cvek) DELOVANJE DRUŠTEV O SOLI, CESTAH, VODOVODU, JAVNI RAZSVETLJAVI, - PRAVICE ČLANOV POKOPALIŠČU IN KULTURI V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠT.JURIJ Pri svojem delu se pogosto srečujem z vprašanji občanov, iz katerih je razvidno, da člani društev običajno ne poznajo svojih pravic, ki jim po Zakonu o društvih in temeljnem aktu društva (Statut, Pravila,...) pripadajo. Zato sem se odločil za ta članek, v katerem želim pojasniti nekatere pojme s področja delovanja društev, tako da se bodo člani in njihovi zastopniki zavedli svojih pravic in jih lažje uveljavljali. Društvena dejavnost poteka na najrazličnejših področjih, od športa, preko kulture, ljubiteljskih dejavnosti, itd. V Sloveniji delovanje društev ureja Zakon o društvih. Na področju športa v občini Grosuplje je v Zvezo športnih organizacij Grosuplje včlanjeno 31 društev, ki so vsa ustanovljena po Zakonu o društvih. Če športno društvo prejema proračunska sredstva, pomeni, da izvaja določen segment Nacionalnega programa športa. Hkrati to pomeni, da je moralo pridobiti status, da deluje v javnem interesu. "Društvo" se lahko ustanovi tudi kot gospodarski subjekt. V tem primeru njegovega delovanja ne opredeljuje Zakon o društvih, ampak Zakon o gospodarskih družbah in v tem primeru tudi ne moremo govoriti o društvu (zato narekovaj). Tak gospodarski subjekt lahko ponuja svoje storitve na področju športa in jih tudi primerno zaračunava. Pravice in dolžnosti članov, nameni in cilji delovanja društva, organiziranost, finančno poslovanje itd., so opredeljeni v temeljnem aktu društva (običajno imenovanem Statut oz. Pravila). Najvišji organ odločanja v društvu je običajno skupščina oz. občni zbor. Sestavljajo ga vsi člani društva, pri čemer otroke do dopolnjenega 15. leta zastopajo njihovi zakoniti zastopniki. Pomembno je vedeti, da imajo vsi člani društva, od ustanoviteljev, predsednika, do tistih, ki so se včlanili kasneje, na občnem zboru popolnoma enake glasovalne pravice. Vsi imajo po en glas in o vseh stvareh se odloča demokratično z večino glasov. Slišati je bilo že mogoče, da je nekdo član "privat" društva in da mora zato plačevati tako visoko članarino (tudi 10.000 SIT in več na mesec). Če bi člani oz. njihovi zakoniti zastopniki poznali temeljni akt društva, bi hitro ugotovili, da to društvo ni prav nič "privat". Spoznali bi, da nihče, pa naj gre za ustanovitelja, predsednika ali koga drugega, ne more mimo njih določati višine članarine. Take stvari se sicer dogajajo. Imamo društva, katerih dejavnost ni nič drugega, kot ponujanje storitev za neko plačilo. V primeru zelo visoke članarine ponavadi pomislimo ravno na to. Seveda ni nujno, da je tako, je pa precej verjetno. V takih primerih naj člani ne bi preveč poznali svojih pravic in tisti, ki društvo vodijo, se prav posebej ne trudijo, da bi člane seznanili z njimi. Kaj svetovati članom društev? Seznanite se s temeljnim aktom (statutom) društva! Ker je po zakonu delo društev javno, vam je kadarkoli na vpogled vsa društvena dokumentacija (tudi finančna). Prav tako imate pravico prisostvovati seji vsakega organa društva in biti seznanjeni z njenimi sklepi. Udeležite se občnega zbora društva, ki je najvišji organ odločanja v društvu in se običajno sestane enkrat letno. Sklicuje ga predsednik društva (ali upravni odbor), kije tudi odgovorna oseba za obveščenost članov in za pripravo pismenega gradiva. Na občnem zboru izkoristite svojo pravico podajanja predlogov in sklepov. O vaših predlogih mora občni zbor razpravljati in glasovati. Če delovni predsednik vašega predloga ne da na glasovanje, ga na to opozorite in vztrajajte pri tem. Če se vam zdi predlagana članarina neutemeljeno visoka, le pogumno predlagajte nižji znesek. Nihče ne more vsiliti določene članarine brez soglasja večine. Če se vam zdi, da bi bilo potrebno na dnevni red uvrstiti kakšno pomembno zadevo, kije ni na dnevnem redu, predlagajte razširitev dnevnega reda. Tudi točka razno, ki je običajno na dnevnem redu ob koncu, je priložnost za dodatne predloge in sklepe. Vendar pazite. Ob koncu občnega zbora ponavadi že vsi komaj čakajo, da se stvar zaključi. Če se vam zdi finančno poročilo preveč splošno, zahtevajte podrobnejša pojasnila. Vedeti morate, daje tudi finančno poslovanje društva javno in da imate kadarkoli pravico vpogleda v finančno dokumentacijo. Včasih se pojavlja bojazen, da posamezniki, ki vodijo delovanje društva, pri manjši članarini ne bi hoteli več delati. To je seveda mogoče. Vendar lahko potem upravičeno sklepamo, da je poglavitni interes delovanja društva zaslužek. To pa je prav gotovo povsem nasprotno od tistega, kar piše v statutu tega društva in v nasprotju z Zakonom o društvih. Društvo sicer potrebuje za svoje delovanje določena sredstva, vendar zaslužek posameznika nikoli ne bi smel biti osnovni interes ustanovitve in delovanja društva. Mesto za uresničevanje takega interesa so gospodarski subjekti, ne pa da se ga skriva za delovanjem društva. Ob koncu pa še pojasnilo razlike med društvi in klubi. Glede na zakonodajo med "Nogometnim klubom Smreka" in "Nogometnim društvom Jelka", razen v imenu, ni razlike, seveda, če sta bili obe društvi ustanovljeni po Zakonu o društvih. Vodja strokovne službe ZŠO Grosuplje, Andrej Cevc VGA (Velikoupeljska Gostilni Agencija) vas (DEZ)informir POROČILO: 0 REGIONALNIH (IN TURISTIČNIH) PROJEKTIH Na Koš(č)akov hrib bodo menda od Mečkatorja speljali gon-dolsko žičnico, Iz Račenskega polja bodo na vsak flrkeljc ure vozili fijakerjl z lipicanci in belimi kočijami, direktno iz zvez(a)ne afriške republike Kongo ter ostalih Južnih prijateljskih dežel pa naj bi speljali tramvaj, od koder bodo spotoma pripeljali še Jedrske odpadke in se utaborili v JAMI. Okoliškim občanom In prijateljsko-bratskim turističnim društvom pa bodo nakazali rento v debelih gold-dinarjih. - IN ŠE ZA NAGRADO - VPRAŠANJE -Frčoplani domačih letalskih družb bodo letos Imeli že za en dan več poletov kot pretekla (tri) leta. Le zakaj? Nagrada: Če bost« uganili zakaj, boste prejemali mesečnik Grosupeljski odmevi do konca leta brezplačno • če ga ne bodo prej ukinili. jftežek Zagraikl Po jesenskih volitvah v letu 2002 se je sedanji svet KS konstituiral šele v prvi polovici maja 2003 po nadomestnih lokalnih volitvah v 11-članski postavi. Za predsednika sveta KSje bil izvoljen Mihael Tratnik, za podpredsednika Jože Zaletelj, za tajnika Dušan Štrus in za blagajnika Lado Podržaj. Dobro je tudi, da sta bila v novi svet izvoljena dva člana iz prejšne-ga mandata, ki bosta s tem v začetnem obdobju delovanja sveta razjasnila in obrazložila marsikatero vprašanje za nadaljnje delovanje. Osnova za nadaljnje delovanje sveta pa bo sprejeti razvojni plan za štiriletno mandatno obdobje. Zaradi omejenih sredstev in postopkov pridobivanja raznih soglasij in dovoljenj večino del lahko traja več let, kar mnogi krajani težko razumejo. Za boljšo organiziranost in učinkovitost smo člani sveta KS razdelili področja delovanja na šolstvo, šport, kulturo, javne poti, vodovod, pokopališče, javna razsvetljavo ipd. Zaradi lažjega in hitrejšega reševanja problemov in vprašanj krajanov pa bodo vsako prvo sredo v mesecu »URADNE URE« od 17. do 19. ure v prostorih KS nove OŠ ŠtJurij. Svet KS si želi, da bi vsi krajani aktivno sodelovali pri razvoju naših vasi s svojimi predlogi in idejami, kakor tudi s svojim delom. SOLA Težišče dela sveta (gradbenega odbora KS) v letu 2003 je bilo delo okoli nove POŠ ŠtJurij, ker je bilo veliko dogovorov, usklajevanj in konkretnih rešitev, še zlasti v drugi polovici leta, saj so se pričela že zaključna dela na objektu in v septembru na ureditvi okolice. Za uradno odprtje šole je bilo treba veliko delovnih dogovorov z vodstvom šole. predstavniki občine, aktivom žena ŠtJurij, gasilci in ostalimi krajani, ki so bili aktivno vključeni v sam potek slovesnosti. Svet KS meni, daje uradno odprtje OŠ ŠtJurij uspelo tako na organizicijski kot kulturni ravni. Na KS lahko zainteresirani krajani naročijo spominsko kaseto ob odprtju nove OŠ. Veseli in ponosni smo, da imamo eno najlepših šol v bližnji in daljni okolici. Krajani iz bližnje in daljne okolice pa se že veselimo rekreacije v novi telovadnici. Za ureditev okolice nove POŠ, predvsem zemljišča, ki je v lasti KS, smo opravili naslednja dela: geodetsko odmero (travno igrišče 98 x 46 m) s postavitvijo mejnikov in vnosom v zemljiško knjigo, splanirali in očistili igrišče ter odpeljali neuporaben material, izdelali pločnik z armiranobetonskim podpornim zidom ob javni cesti proti Vrbičju (cca 46 m), čiščenje bregov vodotoka ob igrišču, uredili dvokapnico ob igrišču (obijanje z lesenim opažem in namestitev žlebov). Vsa izvedena dela so KS stala 1.257.000 SIT. Kot je znano, ima KS v objektu OŠ tudi svoje prostore, ki jih je bilo potrebno urediti z ustrezno pisarniško opremo. Le-ta je stala cca 463.000 SIT. Sama slovesnost odprtja šole, darila, razstava fotografij, vabila, zahvalne plakete pa so KS stale 231.500 SIT. Zelo aktualno vprašanje je tudi, kaj s staro OŠ. Konkretni predlogi sveta KS so že pisno poslani na občino. Pričakujemo, da bo ena izmed štirih variant sprejeta. Koblljek (Gačnlk-TrontelJ) CESTE V letu 2003 so se na cestah, ki jih vzdržuje KS, izvajala vsa vzdrževalna dela in pluženje ter posipanje s soljo na najbolj kritičnih odsekih. Dodatno smo nabavili sol za posipanje, jo napolnili v obcestne PVC kontejnerje (6), ki jo koristijo vozniki ob hudih poledicah. Za vzdrževanje javnih cest KS smo porabili 633.600 SIT. Po planu KS nadaljujemo tudi asfaltiranja delov javnih cest v KS. V letu 2003 smo asfaltirali manjši odsek poti v Ponovi vasi pri Rebolju cca 30 m (zemeljska dela sofinancirali sami krajani) in odsek javne poti Gačnik-Trontelj na Kobiljeku v skupni dolžini 305 m. Asfalt za javno pot v Ponovi vasi je bil plačan iz občinskega proračuna v višini 273.865 SIT. Za odsek Gačnik-Trontelj so se zemeljska dela in asfalt financirala iz občinskega proračuna v višini 3.312.217 SIT, iz deleža krajanov 550.000 SIT in deleža KS v višini 642.200 SIT, skupaj 4.504.417 SIT. Spomladi 2003 smo asfaltirali manjši del lokalne ceste Bičje-Sela v dolžini 120 m, ki se je financiral iz občinskega proračuna v višini 1.222.773 SIT. Večletni projekt ureditve ceste (razširitve, odvodnjavanja in izgradnja pločnikov) na odseku Dremelj v Mali vasi na cesti Grosuplje-Turjak pa je v tik pred vpisom v zemljiško knjigo, s tem pripravlja pa se tudi dogovor s somejaši in občino glede odkupa dela potrebnega zemljišča. Računamo, da bo ta odsek ceste času primerno urejen in saniran v letu 2004. Na splošno je omenjena cesta v katastrofalnem stanju in jo je potrebno nemudoma strokovno sanirati in preplastiti z asfaltno prevleko. VODOVOD V drugi polovici leta smo začeli z razgovori med predstavniki KS, Občino in Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje glede napeljave glavnega voda do vasi Vino (15 hiš) pri vasi Smrjene ob Svarunovi poti. Za to bo potreben dogovor med občinama Grosuplje in Škofljica s podporo njihovih strokovnih služb in projektantov. Kot kaže, bo najboljša varianta priklop omenjenih gospodinjstev na omrežje Mestnega vodovoda Ljubljana. Projekt bo najverjetneje izveden v letu 2004. V vasi Cerovo so upali, da bo Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje uspelo pred novim letom priključiti vodovodno omrežje na novo črpališče, da bi krajani končno imeli normalen vodovodni pritisk. Svet KS pa še čaka veliko dela v nadaljnjih letih pri sodelovanju zamenjave vodovodnih azbestih cevi. POKOPALIŠČE Za pokopališče smo pridobili gradbeno dovoljenje, ki je najpomembnejši dokument za legalno urejanje pokopališča in v končni fazi tudi pridobitev uporabnega dovoljenja. Vse leto smo izvajali manjša nujna vzdrževalna dela, da je pokopališče urejeno. V oktobru pa smo začeli graditi prizidek k mrliški vežici, ki ni v celoti zaključen zaradi finančnih sredstev. Upamo, da bomo ta del dokončali v tem letu. Seveda pa brez pomoči krajanov ne bo šlo, saj od najemnine za grobove dobimo na račun KS letno cca 850.000,00 SIT. To so namenska sredstva, ki jih porabimo za urejanje pokopališča - za odvoz smeti, električno energijo, vodo, vzdrževanje zelenic smo letos porabili 475.335 SIT (samo odvoz smeti je stal 171.007 SIT). Za gradbeno dovoljenje, načrte in drugo projektno dokumentacijo pa smo namenili 1.042.775 SIT. Za novi del pokopališča so gradbena dela v letu 2003 stala 1.442.364 SIT. V ta namen je velik del sredstev prispevala Občina iz proračuna, saj bi brez njene pomoči naredili bolj malo. Veliko težav imamo tudi z izkopom grobov, ker nimamo izvajalca, ki bi to dejavnost redno opravljal, da bi tudi ta del vzdrževanja pokopališča potekal na krajevno običajen način. Zato prosimo vse zainteresirane, če želijo opravljati to delo, da vzpostavijo stik z člani sveta KS, pošljejo prošnjo ali nas obiščejo ob uradih urah, kjer se bomo dogovorili o delu na pokopališču. JAVNA RAZSVETLJAVA Največji strošek pri tem je tokovina. V preteklem letu smo zanjo porabili 797.580 SIT. Za vzdrževanje in obnovo javnih luči ter pripravo odjemnega mesta v vasi Vino smo porabilo 825.834 SIT. Tik pred novim letom pa so zasvetile javne luči na Rogatcu. Predračunska vrednost del je 950.000 SIT. KULTURA IN KULTURNI (ZADRUŽNI) DOM Še vedno aktualna tema za KS je lastništvo in prepis dela • Zadružnega doma« ZD, ki ga uporabljamo krajani za svoje potrebe. V zemljiški knjigi je kot lastnik vpisana »Kmetijska zadruga Grosuplje«. V našem interesu pa je. da kinodvorana z odrom, garderoba in pripadajoči prostori pridejo v last KS. Zato smo v preteklem letu imeli več sestankov in dogovorov z občino, zadrugo in lastnikom poslovnih prostorov. Upamo, da se bo v prvi polovici leta 2004 opravil težko pričakovani prepis lastništva. Proti koncu leta smo na vzhodni strani ZD izvedli drenažo v dolžini cca 40 m in odvodnjavanje meteorne vode s tlakovanjem vhoda pred garderobo. Zaradi ureditve odjemnega mesta vodovodnega števca smo na južni strani tik ob izhodu iz pomožnega prostora kinodvorane izdelali armiranobetonski jašek, za kar smo porabili 204.000 SIT, iz proračuna občine pa 300.000 SIT. Končni poračun gradbenih del pri vzdrževanju ZD bo narejen v prvih mesecih leta 2004. Po svojih močeh KS podpira tudi kulturne dejavnosti, saj je tudi letos v sodelovanju z OŠ ŠtJurij organizirala proslavo ob materinskem dnevu z gledališko predstavo KD Škocjan Prekucije. Posebej razveseljivo je, da so v mesecu septembru osnovnošolci iz KS pripravili gledališko predstavo pod vodstvom mentorice gospodične Špele Dremelj. V počastitev odprtja nove šole pa je KUD ŠtJurij konec novembra uprizorilo krstno izvedbo veseloigre «Kultura odločno živa« avtorja in sokrajana Rudija Podržaja. V začetku decembra je KS organizirala miklavževanje. Miklavž je obdaril kar 133 otrok od enega do sedmih let. Konec leta pred božičem pa smo s skromno pozornostjo obdarili vse krajane, starejše od 70 let. Za vse dejavnosti in aktivnosti KS na področju kulture smo v preteklem letu porabili ca 416.000 SIT. Za porabljeno vodo smo nakazali 127.697 SIT. Za svet KS ŠtJurij Dušan Štrus Drenaža In tlak pri Kulturnem domu (ZD) v Mali vasi. Hi M LUC MIRU IZ BETLEHEMA V NAŠIH SRCIH Tako kot pretekla leta smo tudi letos skavti v sodelovanju s taborniki v našo občino prinesli luč miru iz Betlehema. Letošnja poslanica je bila "Ustvari družino" in zato smo želeli lučko prinesti v čimveč domov. Za lučkino potovanje od vrat do vrat so poskrbeli skavti (izvidniki in vodnice ter volkuljice in volčiči) in taborniki (medvedki in čebelice ter gozdovniki in gozdovnice), za kar se jim voditelji zahvaljujemo. Zahvala gre tudi starejšim skavtom, ki so lučko nesli v enajst okoliških župnij in devet ustanov na področju naše občine. Ne smemo pa pozabiti na vse ljudi, ki razumejo, da so kljub številčnosti raznašalcev naše moči še vedno omejene in so lučko dobili pri sosedih ali pa v cerkvi. Zagnani skavti in taborniki so raznašali lučko tudi po vaseh, v katerih živijo. Verjetno ste se spraševali, zakaj so skavti prišli sicer zaviti v tople bunde, ampak pod njimi so imeli oblečene enake srajce oranžne barve pa še vsi so bili v modrih hlačah. Slovenski skavti se na zunaj hitro spoznamo po kroju, ki ga nosimo na vseh skavtskih aktivnostih. Kroj je značilna obleka vsake skavtske organizacije. Člani ZSKSS nosimo temno modre hlače in oranžno srajco. Ta oranžna pa ni kakršnakoli, ampak je barva avtohtone kranjske lilije (lilium carniolicum) in izraža slovenskost - tako kot kranjska lilija, smo tudi Slovenci avtohtoni v naši deželi. Na levem žepu je znak ZSKSS, nad njim so našitki, ki jih skavt dobi ob imenovanjih (ob opravljenem vodniškem tečaju, ob imenovanjih za pomočnika, voditelja veje, skavtskega voditelja). Na levem rokavu so našitki, ki potrjujejo skavtovo udeležbo na raznih aktivnostih, npr. na nočnem izzivu Jakec, na aktivnostih ob dnevu zemlje, na desnem rokavu pa slovenska zastava in ime stega izdajata, od kod je ponosni nosilec kroja. Slednje izdaja tudi rutka, ki jo skavti nosimo okrog vratu - vsak steg in vsaka skavtska skupina ima unikatno rutko, ki ima vedno točno določen pomen. Naša rutka je rumene in oranžne barve in predstavlja sonce. Zjutraj, ko se zbuja, je oranžno, čez dan zlatorumeno sveti in ogreva našo Žemljico, zvečer pa se spet oranžno spravi spat. Vsak dan se pokažimo, da smo, in naredimo nekaj, kar nam bo v čast in smo tako kot lučke, ki prinašamo veselje. Skavti sicer ne moremo sijati in svetiti ljudem, lahko pa se pokažemo koristne na drugih področjih. MIha Oblak DUHOVNA BOGATITEV S TE0L0GINJ0 MOJCO POTOKAR V preteklem letu je zaživelo kulturno dogajanje v galeriji Boštanj na Velikem Mlačevem pri Grosupljem. Skozi vse leto je poudarek na mladinskem druženju, kulturnih srečanjih in umetniških delavnicah, ki jih pripravlja teologinja Mojca Potokar iz Žalne. Posebej duhovno izostreni pa so bili decembrski večeri in praznovanje adventa. Dogajanje v Galeriji Boštanj se je posebej razplamtelo v minulem letu. Kaj vas Inspirira k pripravi tako raznolikih vsebin? Kaj me inspirira? Ne bom kaj dosti pomišljala, ampak navdihujejo me mladi, delo z mladimi. Z njimi se srečujem že osem let v župnišču v Žalni, kjer jih poučujem pošolski verouk. Ob njih čutim bogastvo, odkritosrčnost in tudi inspiracijo. Poglobljeno predstavljate zlasti duhovno tematiko, nabito z osebnim čustvovanjem, občutenjem. Se vam zdi, da nam danes manjka tovrstnega doživljanja? Zopet se bom naslonila na mlade, ker jih imam zelo rada. V njih sta združena naboj, ljubezen, sledijo Njemu, so odkriti, so vse in so tisti, ki so vodilo, kažipot za naprej v življenju. Na mlade se moramo nasloniti, jim podati roko in z njimi iti naprej. Kakšen pa Je odziv publike? Je zadržana zaradi tako odkritega poudarjanja duhovnosti? To je odvisno od večera, kakšen naslov vabi, kakšni gostje pridejo. Mislim pa, da so ljudje že slekli stara oblačila, če se izrazim čisto po svetopisemsko. In hvalabogu, da je tako. Zanimivo je, da vam v kulturni kolaž uspe združiti tako domače kot umetnike širšega slovenskega prostora, ki vam ne podarjajo le svojih Izdelkov, temveč tudi del sebe. Kako vam to uspeva? Resnično, pri teh ljudeh, ki pridejo na obisk, in vsi so veliki umetniki, ni čutiti tekmovalnosti. Lahko karikiram ali je kar resnica: ko umetniki vstopijo v galerijo, jih prostor zaobjame in vsak, ki pride k nam, pravi, da je v prostoru nekaj pozitivnega, mir, se v njem dobro počutijo. Zakaj med njimi ni prisotne tekmovalnosti? Ker podarjajo del sebe, tisto, kar ustvarjajo, dajejo v galerijo, se s tem identificirajo. Gostili smo različne umetnike, paraplegike, tetraplegike, ki so likovna dela ustvarjali z usti, spremljali smo razstavo domačinke Lučke Koščak, kiparke z diplomo iz Ženeve, ki je v Galeriji Grad Boštanj razstavljala svoje angele z zaprtimi očmi in z njimi na poseben način identificirala sebe. Ti angeli v svoji notranjosti oddajajo mir. Notranjost je tista, ki je v človeku najbolj pomembna. AH življenje v vaškem okolju botruje pristnejšim medge-neracijsklm odnosom In vzajemnosti? Na nekaterih srečanji se zbere vsa družina in je čutiti, da se ob naši mizi zberejo vse generacije. Barbara Pance » « PRIZGIMO LUC, LJUDJE! ADVENTNA SREČANJA NA GRAJSKEM VRTU IN V GALERIJI GRAD BOŠTANJ (3. in 4.) KRATKE S PRAZNIČNEGA OGNJ Grosupeljski skavti in taborniki so se v božičnem času že trinajstič pridružili mladim vrstnikom in somišljenikom po vsej Evropi, katerih naloga je razplamteti plamen betlehemske luči miru po vseh domovih in družbenih organizacijah. Letošnje sporočilo luči miruje nosilo pomenljiv apel: ustvari družino. "Ljudi želimo spomniti na pomen družine in odnosov, ki jo ustvarjajo. Vsakdo si v svojem okolju ustvarja družino v različnih življenjskih razmerah. Od nas je odvisno, kakšne odnose bomo živeli v njej. Družin je veliko vrst: domača, prijateljska, skavtska, slovenska, evropska ali svetovna. Družina je praktično vsaka skupnost, kateri pripadamo in soustvarjamo njene odnose. Z letošnjo akcijo pa želimo pokazati, da hočemo biti dejavni, odgovorni in aktivni člani družin, katerim pripadamo," je sporočilnost luči miru pospremil predstavnik grosupeljskih skavtov Luka Lampret. Skavti in taborniki pa so med zadnjo sejo občinskega sveta v preteklem letu obiskali tudi župana, občinske delavce in svetnike, ki so jim zaželeli, da bi dobra politika ne kokodakala, temveč nesla jajca! V župnijski cerkvi svetega Mihaela v Grosupljem seje praznovanje božiča začelo z devetdnevnico, ki je napovedala vrhunec slovesnosti in intimnosti svetega večera. Pri deveti večerni maši so božje razodetje prikazali otroci, ki so ljudi z glasbo in dramatizacijo opomnili na prihod Odrešenika. Tudi božični dan je bil posebej iskriv, saj je zborovsko petje prestopilo deseto leto božičnega koncertiranja. Tradicija petja je tokrat povezala kar devet vokalnih zasedb, nastopili so: šest cerkvenih zborov (OPZ Zvezdica, dekliška skupina Stella, občestvo je prvič prisluhnilo moški zasedbi Skala, mešani zbori Magnificat, Mihael in Zgodnja Danica) in trije zunanji vokalni sestavi (ženski oktet Šmarnice, ženski zbor Magdalene, moška vokalna skupina Corona). Sveti Štefan, mučenec, rojen okoli Kristusovega rojstva, je zavetnik konj, konjarjev in kočijažev (pa tudi zidarjev, krojačev, kamnosekov, tkalcev, tesarjev, sodarjev, kletarjev. Pomagal naj bi zoper glavobol, zastajanje kamnov, zbadanje in obsedenost. Goduje na dan državnosti, ko so v farni cerkvi svetega Janeza Krstnika blagoslovili obnovljeno notranjščino, zakristijo in nove klopi, za katere so sredstva poleg župnije Grosuplje prispevali krajani sosednjih vasi Spodnjega Blata, Gatine in Praproč. Po mašni daritvi, ki jo je opravil nekdanji grosupeljski duhovnik in sedanji ljubljanski arhidiakon Vinko Vegelj, pa se je pred cerkvenim hramom zbralo okoli trideset jezdecev s konji iz okoliških vasi, saj je bil živalim podeljen blagoslov. Krajevna skupnost Mlačevoje s prazničnimi paketi obdarila 37 krajanov - bolnikov in tistih, ki so v preteklem letu dopolnili 80 ali več let. Ostarelih in bolnih se ob božiču spominjajo že od leta 1999, ki je bilo proglašeno za svetovno leto starejših. Takrat seje KS Mlačevo povezala z Rdečim križem iz Žalne, njihovo sodelovanje pa seje razvilo v prijetno druženje in skromno obdarovnje starejših, je povedala predsednica KS Mlačevo Velentina Vehovec. Tako jim sokrajani pokažejo, da so še vedno pomeben člen družbene verige. V predbožično-novoletnem programu na Mlačevem sta nastopila tudi zmagovalva Pokala Slovenije v mini rock&rollu 2003 Anita Kastelic iz Velikega Mlačevega in Janez Miklič Iz Zagradca, otroci iz žalske šole pa so pripravili pester program. Nastopili pa so tudi citrar Dušan Mazaj In Ženski pevski zbor Lastovke. ...in vokalna skupina Mavrica iz Dobrepolja. V večernem delu srečanja pa so nastopili skupina duhovno-rltmlčne glasbe, ki jo sestavljajo sestre Kavčnlk s svojim gostom Petrom na klavirju, teologinja Sonja Kropeč (druga z leve), igralec Pavle Ravnohrlb... Običaj koledovanja je bil v naši deželi poznan že pred drugo svetovno vojno. V Grosupljem pa se že nekaj let nadaljuje strikraljevskim koledništvom, ki seje razvilo iz mednarodne akcije za pomoč otrokom v revnejših predelih sveta. Korenine dobrodelne akcije so se razrasle po vsem svetu, k nam pa so zašle iz avstrijskega prostora. V svete tri kralje se navadno oblečejo mladi veroučenci, bir-manci in ministranti, ki obiskujejo domove po župniji, ob jaslicah zapojejo božično pesem in nabirajo darove za misijone. Letos so že sedmo leto zapored obiskali celotno Grosuplje s soseskami Brezje, Spodnje Blato, Gatina, Spodnje Duplice in Spodnja Slivnica. Humana akcija je prej kot širjenju vere namenjena socialni pomoči prebivalcem dežel tretjega sveta. Lani so grosupeljski trije kralji nabrali okoli 240 tisočakov, letošnji izkupiček pa bo preko misijonske pisarne romal k misijonarjem v Kongu, ki ga bodo namenili vzgoji, izobraževanju in z njim izvedli konkretne projekte. Barbara Pance ...In domača vokalna skupina mladih deklet Štela z dirigentko Barbaro Pance. 24 VESELI DECEMBER V PIKI Z ROKO V ROKI Šmarje-Sap, december 2003 - Človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi In deluje. Vključuje se v bližnje okolje In s tem tudi v kulturno In nacionalno tradicijo. Praznične vsebine v mesecu decembru nudijo veliko možnosti za negovanje tradicije ter ob tem tudi priložnost za vzgajanje strpnosti. Vsega tega se dobro zavedajo tudi vzgojiteljice In njihove pomočnice v vrtcu PIKA. Praznična doživetja so malčkom pričarale strokovne delavke v vrtcu: Alenka, Breda, Maja, Vera, Barbara, Iva in še ena Barbara ter kuharica Nuša v sodelovanju z Ljubom Vilarjem (dedku Mrazu Je "posodil" glas In stas), s šolo In z Društvom prijateljev mladine ter s poglobljenim sodelovanjem s starši in njihovim aktivnim vključevanjem v delo skupin. Tako je Anže v vrtec pripeljal svojega očka. S seboj sta prinesla puščavske miške. Pokazala in povedala sta veliko o njih. Vanesova mamica seje malčkom pridružila pri gibalnih igrah v šolski telovadnici. Katjina mamica je prinesla v vrtec škatle - otroci so tekali okrog njih, jih preskakovali, se igrali most, jih sestavljali... Nina in mamica sta prinesli vse potrebno za izdelavo prazničnih svečnikov in celo svečke. Nastjina mami je prinesla lutko - zajčka, ki je otrokom pripovedoval zgodbico o prijateljstvu. Jakob in Rebeka sta skupaj z mamico prinesla polno vrečo plišastih živali. Otroci so skozi igro spoznavali angleške izraze zanje ter v angleščini peli tudi pesmice. Amadejeva in Rebekina mami je zapela več narodnih pesmi. Larina babica je prebrala Božično zgodbo, prinesla kaseto z veselo glasbo in z otroki tudi zaplesala. Špelina mamica je celo dopoldne preživela v slončkovi skupini in se igrala z otroki. Učenci iz 4. razreda osnovne šole Šmarje-Sap so v šolski telovadnici "vrtičkarjem" predstavili svoje plese. Na koncu so zaplesali tudi malčki. Lepo je bilo tudi, ko so vrtec obiskale Ana, Maja in Aleksandra iz 3. razreda ter predstavile moderne plese. Dijakinja Monika je otrokom na zanimiv način posredovala pesmico o copatku, vzgojiteljice pa so zaigrale lutkovno predstavo Trije snežaki. Nekaj prav posebnega pa je bila lutkovna skupina, ki sojo sestavili starši otrok iz vrtca PIKA. Ob obisku dedka Mraza v Družbenem domu je otrokom zaigrala lutkovno igro "Mojca pokrajculja". Starši so se v svoje vloge odlično vživeli, bili so izvirni in duhoviti. Z dvakrat odigrano predstavo so razveselili vse otroke iz KS Šmarje-Sap. Ana Frbežar (Mojca), Mateja Perovšek (lisica), Drago Knez (volk), Tomaž Puhovski (medved), Mojca Mlakar (zajček), Karmen Smole (veverica), Matej Košir (glasbena spremljava), Mojca Jagodic (zvočni efekti in luč) ter vzgojiteljica Breda Pirnat (izdelava lutk in scene) pa s svojim profesionalnim pristopom niso navdušili le malčkov, ampak tudi njihove starše. Lutkovna skupina pa ni žrtvovala le veliko prostih večerov, pač pa je vrtcu PIKA podarila tudi izkupiček od predstav. In ne nazadnje, gospa Ana iz vrtnarstva Frbežar je prevzela tudi dekoracijo dvorane v Družbenem domu. Z izvirnim aranžmajem je v začetku decembra pripravila dobrodošlico Miklavžu, pred božičem pa še dedku Mrazu. Zadnji dan je bilo v vrtcu na sporedu še praznično kosilo. Na mizah so gorele svečke, pripravljeni so bili lepi pogrinjki, malčki pa so poskušali jesti tudi z vilicami in noži. Veseli december je bil torej za otroke, ki obiskujejo vrtec PIKA, zelo pester. Prizadevne vzgojiteljice in njihove pomočnice ter vsi, ki so pri izvedbi projekta Veseli december z roko v roki kakorkoli sodelovali, si za požrtvovalnost in dobro opravljeno delo zaslužijo vsaj besedo zahvale. Hvala vsem -pa če ste v tem zapisu omenjeni ali ne namenoma izpuščeni. Janez Plntar AKTIVNO SKOZI NOVOLETNE PRAZNIKE Turistično društvo Boštanj in Grajski Vrt Boštanj vabita k sodelovanju mojstre domače in umetne obrti, izdelovalce velikonočnih butaric, pisanic in prtičkov ter vse, ki bi svoje rokodelstvo in ustvarjalnost radi predstavili na tradicionalnem Velikonočnem sejmu pod gradom Boštanj. Velikonočni sejem bo potekal v Grajskem vrtu Boštanj v soboto in nedeljo, 3. in 4. aprila 2004, ter 10. in 11. aprila 2004. Prijave sprejemamo na tel. (01) 786 36 67 in 041 342 630 in po E-pošti: graiskivrt@email.si Samo skupaj lahko bogatimo podobo in ponudbo našega kraja! .SKUPAJ ZMOREMO VEC Društvo prijateljev mladine iz Šmarja-Sapa je bilo tudi v preteklem letu aktivno. Prepričani smo, daje v mesecu decembru razveselilo množico otroških src. Na pobudo ZPM Slovenije je skupaj z Osnovno šolo Šmarje-Sap organiziralo akcijo PODARI OBJEM!, v kateri so šolarji zbrali za otroke 360 knjig, ki jih je društvo oddalo v Baby center v Ljubljani. Tudi igrače so zbirali učenci osnovne šole. Na pobudo Mlade liberalne demokracije so se vključili v akcijo MLADI MLAJŠIM. Na ta način naj bi zbudili občutek solidarnosti, saj je to vrlina, ki jo je treba razviti že v mladosti. ZPM Slovenije je namenila finančna sredstva, ki jih je prispevalo podjetje TETRA PACK d. d. iz Trzina za otroke iz dveh socialno šibkih družin, društvo pa je primaknilo sredstva še za eno družino. Članice upravnega odbora so pred prazniki obiskale tudi otroke s posebnimi potrebami, ki so v različnih zavodih, in jim izročile zanje posebno pripravljena darila. Seveda tudi letos ni manjkal dedek Mraz. V Družbenem domu sta se v torek, 23. decembra, odvili kar dve predstavi. Starši otrok, ki so v vrtcu Pika v Šmarju-Sapu, so predstavili lutkovno igrico Mojca Pokrajculja. Honorar so odstopili za ureditev novega igralnega kotička v vrtcu. Dedek Mraz je z bogatimi darili obdaril kar 247 otrok od enega leta starosti do vključno 3. razreda osnovne šole, skupinska darila je poklonil tudi šoli in vrtcu. Članice upravnega odbora društva so pridno delale kar dva meseca, da so dedku Mrazu napolnile koš z bogatimi darili. Obiskale so krajane in jih poprosile za prostovoljne prispevke, obrtnikom, KS in delovnim organizacijam so poslale prošnje za finančno pomoč, darila so nabavile ceneje pri diskontih. DPM Šmarje-Sap že več kot trideset let razveseljuje otroke v božično-novoletnem času pa tudi med letom, saj je nekaj otrok v njegovi organizaciji tudi letovalo. Vsega naštetega pa društvo ne bi zmoglo brez zvestih sodelavcev -darovalcev, ki vedo, kaj pomenijo svetleče iskrice sreče v otroških očeh, vedo, da se nekaterim otrokom le redko kdaj prižgejo. V Imenu teh In v Imenu upravnega odbora vsem Iskrena hvala. V novem letu želimo vsem prijateljem In poslovnim partnerjem osebne sreče in poslovnih uspehov. Milena Lunar, predsednica DPM ŠmarjeSap C€>TIS d.o.o. Podjetje za trgovino in storitve Ponova vas 6 b, 1 290 Grosuplje Tel.: 01 786 49 92, Fax: 01 786 49 91, Gsm: 041 757 570 E-mail: gotis.grosuplje@siol.net, Internet: www.gotis.si Zaposlimo delavca za delo v proizvodnji kovinskih izdelkov. Od kandidata pričakujemo: - izobrazbo IV. ali V. stopnje ustrezne smeri - starost do 30 let Poskusna doba: 3 mesece Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: GOTIS d.o.o., Ponova vas 6 b, 1290 Grosuplje 3. pohod z baklami iz Male vasi do Županove jame. (Foto: Lado Podržaj) •i A 'M 11 Prazniki so prijetni, vendar preveč dobre hrane, veliko sedenja in zadrževanja v zaprtih prostorih človeku ne dene dobro. Zato se je skupina pohodnikov iz Male vasi in okolice pred tremi leti odločila, da bo popestrila praznovanje z večernim pohodom do Županove jame. Vsako leto jih je bilo več. Lani se jih je na Štefanovo že več kot sto udeležilo pohoda z baklami. Vsak pohodnik je prispeval nekaj denarja za malico in čaj, bakle so kupili sami, za dobro voljo pa sta poskrbela harmonikarja, ki sta se do jame pripeljala z vozom iz ŠtJurija, z njima pa tudi dedek Mraz, ki je obdaril otroke. Ogledali so si Tabor, pri sv. Antonu so prižgali svečke, da bi se jim izpolnile vse želje v prihajajočem letu, so pozvonili z zvončkom želja. Bilo je ravno prav hladno, daje pot po gozdu vse prav lepo ogrela, pred Županovo jamo pa so se okrepčali s klobaso in čajem. Zelo zadovoljni so si obljubili, da bo pohod postal tradicionalen. Malo manj pohodnikov pa se je na silvestrovo v letu 2003 odpravilo z baklami na Magdalensko goro. Odvrnilo jih je deževno vreme. Vendar so kot vsako leto neomajne pričakali v Hrastju s pecivom in čajem, pa tudi kaj krepkejšega seje našlo vmes. Pot je bila blatna in spolzka, vendar so vsi srečno prišli na vrh, si ogledali odprto cerkev sv. Magdalene, si voščili za novo leto in se vrnili v dolino. Najvztrajnejši so se še poveselili v središču Grosupljega, na praznovanju na prostem. Drugi dan novega leta pa so se nekateri hribovski entuziasti ponovno srečali na zasavskem Triglavu, na mrzlem in vetrovnem Kumu, kjer so uživali v lepi, še neomadeževani zimski pokrajini. Marija Samec NOVOLETNI GALA OPERNI KONCERT Športna dvorana Brinje je 28. decembra gostila priznane slovenske operne pevce, ki so ob simfoničnem orkestru Camerata Labacensis prepevali najlepše arije iz znanih oper ter operet. Komorni orkester RTV Ljubljana, v tujini znan tudi pod imenom Camerata Labacensis, je nastopil s svojimi solisti pod dirigentsko palico Igorja Švare. Poznamo ga kot dirigenta združenih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Predava na Akademiji za glasbo, vodi mnoge zbore, med njimi tudi Ljubljanski oktet, dirigira orkestrom, nastopa pa tudi kot pianist. Iz ljubljanske operne hiše so prišli Olga Gracelj, Mirjam Kalin in Zdravko Pergar, iz Maribora Miro Solman Busolin, nastopala pa je tudi študentka 3. letnika solo petja Katja Pergar. Orkester je najprej zaigral uverturo v Bizetovo opero Carmen, ki je z živahnim španskim ritmom napovedala lep večer. Sledile so arije iz Rosinijevega Seviljskega brivca, Puccinijevega Turandota, Verdijevih oper Moč usode, Rigoletto in Trubadur, iz VVebrovega Čarostrelca, Offenbachovih Hoffmannovih pripovedk m Leharjeve Vesele vdove. Orkester je zaigral še izzivalen Offenbachov Can-can. Na odru so se menjavali pevci, posamezno, v parih in vsi naenkrat. Razpoloženje seje stopnjevalo in nazadnje, ko so pevci nazdravili s šampanjcem, nam je bilo že kar žal, da je koncerta konec. Ponavadi spremljamo take koncerte v dvorani z odrom, zavesami, balkoni, ložami. Vendar so tudi športno dvorano lepo uredili. Prijetna glasba in kvalitetni pevski nastopi so gledalce tako pritegnili, da so pozabili, da sedijo v športni dvorani. Koncert si je ogledalo več kot 450 obiskovalcev, dvorana je bila skoraj polna, kar je za Grosuplje dober obet za naprej. Grosuplje si zasluži še kakšno tako prireditev. Glavni sponzor tega novoletnega koncerta je bila Pekarna Grosuplje, ki je pripravljena še sponzorirati take prireditve. Organizator g. A. Cevc je povedal, da bo letos tak operni koncert predviđa ma v nedeljo, 26. decembra 2004, na dan samostojnosti in lahko bi koncert združili z osrednjo občinsko prireditvijo. Lepo bi bilo, da bi novoletni operni koncerti v Grosupljem postali tradicionalni. Marija Samec D Župan Janez Lesjak je zbranim na silvestrovanju na prostem v Grosupljem točno ob polnoči zaželel vse najboljše in nazdravil za srečno novo leto. BOŽIČNI ODMEV V KRŠKI JAMI Bilo je mrzlo zimsko popoldne, 26. decembra - na Štefanovo. Nepregledna množica ljudi seje pomikala proti idilični vasici Gradiček, kjer se je v Krški jami ob 15.30 pričela že šesto leto zapored prireditev z naslovom Božični odmev. Pred vhodom smo mraz poskušali pregnati s kozarčkom kuhanega vina in čaja, takoj ob vstopu v jamo pa nas je pogrel pogled na čudovito mesto Betlehem, ki je bilo prav za to priložnost »zgrajeno« iz ilovice. Prireditev je vodila moderatorka Saša Lendero, nastopili pa so številni domačini in gostje. Med njiimi je bilo tudi letos kar nekaj občanov iz grosupeljske občine (Ansambel Marjana Skubica s Plešivice z orkestrom mladih harmonikarjev, Ansambel Bobri, v katerem sodelujeta Mile iz Račne in Aleks - na pol Grosupeljčan, ter Trobilni kvartet Chorus, ki ga vodi Jernej Kralj). Za ozvočenje je skrbel Igor iz Škocjanskih hribov. Višek prireditve je bila pesem Sveta noč, ki se je oglasila iz tisočglave množice. Prižgalo se je preko tisoč svečk, ki so jih obiskovalci dobili ob vstopu. Prižgalo pa seje tudi preko tisoč lučk v naših srcih - te lučke so bile še lepše, še svetlejše. Nasmeh na lička najmlajših je privabil Božiček, ki seje s polnim košem komaj uspel prebiti skozi množico. Ob zaključku smo si bili edini, da se prihodnje leto, istega dne, ob isti uri spet dobimo na božičnem koncertu. Do takrat pa se potrudimo, da bomo znali ohraniti nasmeh na ustih ter radost v očeh in srcih. Tina Strah VESELI DECEMBER OKRAS EVANJE CENTRA ZA SOCIALNO DELO 4. december 2003: Center je ves pust čakal na naš prihod. Mesec veselih pričakovanj seje že začel in čas je bil. da postane tudi Center prijetnejši in veselejši. V Nušini sobi se je zbrala kopica otrok in nas prostovoljcev, v Matejini pa druga. V prvi smo izdelovali božično-novoletne čestitke, v drugi pa smo se pripravljali na to, da odenemo ves Center v vesele praznične barve. Zlata barva tu, bleščice tam pa cel koš želja za srečno novo leto in vesel božič je zaznamovalo naše izdelovanje čestitk. Sestavljali smo pisane verige in papirnate bonbone pa na novoletno jelko nismo pozabili in smo jo prav lepo okrasili. Vsaka vrata na Centru smo ozaljšali s kakšno verigo in umetelno izdelano čestitko z mnogimi željami za novo leto. ČAROVNIK V KLUBU GROŠ 12. december 2003: Tokrat smo se namesto na Centru zbrali v klubu Groš, kjer so nam prijazno odstopili prostor za nastop čarovnika. Prišel je čarovnik David - najboljši čarovnik na svetu. Pokazal nam je čarovnije, ob katerih smo ostali le začudeno odprtih ust in vse skupaj začinil se z obilico otroškega smeha - na svoj račun seveda. Pri vsaki čarovniji je sodeloval eden od otrok kot čarovnikov pomočnik in ko seje ravno zdelo, da so otroci razkrinkali kakšno njegovo čarovnijo kot navaden trik, seje spretno izmuznil in čarovnija je ostala čarovnija. Na koncu pa je naučil otroke še zanimiv trik z robčkom in kako izdelovati živa-lice iz balonov. Vsak je dobil enega ali dva že napihnjena balona in nekaj še nenapihnjenih, nato smo vsi izdelovali najprej kužka nato pa še laboda. Seveda niso bile vse balonaste živa-lice na prvi pogled podobne temu, kar naj bi predstavljale, a to ni pomembno, saj nam je pomagala bujna otroška domišljija. LUTKOVNA PREDSTAVA IN BOŽIČEK 19. december 2003: Spet smo se zbrali v klubu Groš in veseli dogodek seje začel s pisano lutkovno predstavo. Pred nami so se zvrstili različni barvni svetovi, v katerih so poznali le po eno barvo in kjer je bilo vse le oranžno ali zeleno, tudi otroci. Bratec in sestrica - Pisanko in Pisanka pa sta popotovala po teh različnih svetovih in spoznavala, kako v vsakem enobarvnem svetu ljudje ne marajo in se bojijo vseh drugih barv. Pa sta se Pisanko in Pisanka odločila, da bosta pomagala ubogim otrokom, ki so vsi pogrešali druge barve v svojem svetu. Otroci iz različnih svetov so se končno združili in ustvarili svet mavrice, kjer so bile vse barve in ni bilo pomembno, kako je kdo obarvan. Naslednji je nastopil Božiček, ki smo ga morali kar trikrat na ves glas poklicati, da je prišel med nas. Vsakega otroka je obdaril s prelepim darilcem, nam prostovoljcem pa je presenečenje prihranil za konec, ko so otroci že odšli, in nas pogostil s štirimi velikimi picami in obdaril s krasnimi darilci. Uanka Varga Prostovoljec biti, pomeni, da nekaj svojega časa nameniš drugim, jim pri nečem pomagaš. Za to ne prejmeš plačila v denarju. Zato ima tudi manj privržencev, kot bi bilo pričakovati, če pogledamo koristi in dobičke, ki jih prinaša. "Lahko pomagaš otrokom. Dobro je, da nekaj narediš za druge, da so drugi srečni," Vida, prostovoljka na Centru za socialno delo ka pa zato, da bi pridobila čim več znanja, kako pomagati ljudem v nesreči. "Joži, gasilka in prostovoljka pri Rdečem križu. Lahko bi pri prostovoljnem delu govorili o materialnem prispevku k dobrobiti, saj se bo čedalje bolj izračunavala vrednost prostovoljnega dela. Človeški vir, socialni in intelektualni PRAV JE, DA PREDSEDNIK PRIDE MED NAS! (Kje naj se naučim veščin, ki jih rabim za službo?) "Lepo, da ste pritegnili našega dragega prijatelja in predsednika dr. Janeza Drnovška ..." so bile pozdravne besede na kongresu prostovoljstva ob dnevu 5. decembra 2003, v Novem mestu. Ga. Anica Mikuš Kos je odgovorila: "Prav je, da je prišel, prostovoljci si to zaslužimo!" In g. predsednik? postala prav zato, da bi poma- pokazal, da se prostovoljci lahko gala zbrati kaj koristnega za javijo tudi za ne samo dobre ljudi, ki potrebujejo pomoč, gasil- stvari. Kakšne so koristi od prostovoljnega dela? Poleg zadovoljstva in veselja se prostovoljci lahko naučijo marsikaterega opravila, ki jim pride prav pri poklicu, npr. dela z ljudmi, dela z računalnikom, organiziranja prireditev, vodenja sestankov, zbiranja financ, motivacije. To so veščine in znanja, ki jih za delo potrebuje najuspešnejši poslovnež. Lahko začneš kot prostovoljec in se na zelo neboleč način tega naučiš. Prostovoljci se čutijo koristne, veselijo se v družbi drugih prostovoljcev in tistih, katerim namenijo svoje delo, spoznajo mnogo ljudi. Če poskusim narediti obračun, kaj vse sem pridobila kot prostovoljka, bi bila ta stran v časopisu še premalo. Na Portugalskem imajo prostovoljci popust pri javnem prevozu in ravno tako v Španiji, kjer imajo popust tudi pri kulturnih dejavnostih. "Nimam časa, ne morem, ne da se mi... To so besede, ki iz mojih ust prihajajo precej bolj redko kot včasih. Tudi to je posledica prostovoljnega dela, "Luka, skavtski voditelj. Prostovoljci ne bomo izumrli, preveč je situacij, ki kličejo po njih. G. predsednik Janez Drnovšek je potrdil, da si prostovoljci vsekakor zaslužimo, da pride med nas in pokaže priznanje in spoštovanje prostovoljnemu delu. Menda ja ne samo v besedah? Če pogledam bolj natančno, to kapital kot neomejen vir - gre za pomeni, da nekaj ur na dan, teden, mesec, leto posvetim drugim. Ker tako čutim, vidim, da drugi potrebujejo. Če hočeš denar, te ni med prostovoljci, tam denarja ni. Denar izboljša kvaliteto življenja, kdo pa ima kaj od prostovoljnega življenja? Zanimivo, prostovoljstvo tudi -izboljša tako kvaliteto življenja prostovoljca kot tudi skupnosti ali posameznika, ki pomoč sprejme. Prostovoljno delo je tudi v visoko tehnizirani družbi še kako potrebno: najbolj razvita socialna država nikoli ne bo uspela rešiti vseh stisk. Prostovoljstvo je ena od oblik aktivnega vplivanja na družbo - vpliva predvsem na njeno socialno raven in mlade vzgaja za odgovorno vlogo v družbi - da opazijo probleme in se nanje odzovejo. V zadnjem času nekako nadomešča tradicionalno solidarnost, ki je je veliko manj (sorodstvo, soseska). "Že od malega sta nas starša vzgajala, da je treba ljudem pomagati, še posebej tistim, ki so v stiski. Tako je tudi moja dobra soseda pomagala meni. Članica Rdečega križa sem odnose, ure dela, energijo, česar nihče ne more zaračunati. Ko se to preliva v denar, izgubi svoj čar. Načelo produktivnosti bo vedno trčilo v načelo solidarnosti. Dobiček ali ljudje. Vedno se gibamo tu vmes, v zadnjem času bolj na strani denarja. Današnji sistem temelji na tekmovalnosti in uspešnost prinaša tudi drug konec te črte - pogoste stiske. Prostovoljstvo želi tehtnico nagniti v prid ljudem. Svet duševno prizadetih mi je zelo zanimiv, sploh likovno ustvarjanje z njimi. V primerjavi z zdravimi otroki so veliko bolj odprti, bolj so hvaležni, bolj ustvarjalni, bolj izvirni. Dajo ti ogromno dobre volje, z njimi se sprostiš, napolnijo ti baterije.' Katarina, prostovoljka pri Sožitju Mednarodno leto prostovoljcev je potrdilo prostovoljno delo kot globalno delo. Dogaja se povsod po svetu za različne namene in potrebe, gre za skupno delo, ki pomaga potrebnim pri izboljševanju življenja in poskuša zaščititi okolje. Kljub globalizaciji je prava moč prostovoljstva na lokalni ravni. Žal je 11. 9. 2001 Alenka Oblak DRUŠTVO SOŽITJE NOVOLETNA PRIREDITEV OB 40-LETNICI DELOVANJA ZVEZE DRUŠTEV SOŽITJE Društvo Sožitje je 14. decembra 2003 v Družbenem domu Grosuplje priredilo že tradicionalno novoletno prireditev. S prireditvijo nismo pričakali le Božička, ampak smo tudi počastili velik jubilej - štirideset let delovanja Zveze društev Sožitje. V to veliko družino se vključuje tudi društvo Sožitje Grosuplje, ki je v petih letih delovanja naredilo zelo veliko za vključevanje oseb z motnjami v duševnem razvoju v družbo. Tudi prostovoljci se vsak na svoj način trudimo približati drugačnost ljudem in to nam tudi uspeva. Dokaz je med drugim tudi veliko število obiskovalcev, ki so se imeli izredno prijetno v družbi prijaznih in prijetnih otrok, ki so nas vse očarali s svojo odprtostjo in vedrino. Obiskovalci so imeli priložnost spoznati vsakega posebej - njihovo veselje, simpatičnost, preprostost in predvsem ljubezen. »Čukci« in »Pande« pa so izredno uživali ob plesu, petju in igranju z Medvedkom in Rozi. Ob okroglem jubileju nas je obiskal tudi direktor Zveze društev Sožitje g. Tomaž Jereb, ki je za uspešno delovanje podelil priznanje klubu Čukec z vodjo Mili Zidar in klubu Panda z vodjo Lojzko Potrpin. S prijaznimi besedami je tudi potrdil uspešno delovanje društva Sožitje Grosuplje pod skrbnim in požrtvovalnim vodstvom predsednice Nevenke Zrnec. Otroci so bili navdušeni in počaščeni, saj so bili v središču pozornosti, celotna prireditev pa je bila namenjena predvsem njim. Na koncu nas je seveda obiskal tudi Božiček, ki je otroke razveselil z obdarovanjem. Za lep zaključek pa smo prejeli čudovito darilo Zdravstvenega doma Grosuplje. Ob smrti dr. Barbare Srake so njeni sodelavci in prijatelji namesto cvetja in vencev ustanovili sklad, ki je namenjen otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Zahvala velja njim in tudi vsem tistim, ki kakorkoli prispevajo društvu Sožitje in s tem omogočajo ustvarjalnejše in bolj polno življenje otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Vsi, ki sodelujemo pri društvu Sožitje, pa si želimo še veliko prijetnih trenutkov s temi posebnimi otroki, ki so postali del našega življenja. Nenazadnje pa se zahvaljujemo tudi vsem sponzorjem, ki vsako leto ob prireditvi velikodušno prispevajo k veselju in dobremu vzdušju. Se vidimo prihodnje leto! Katarina Drobnlč mmmi mam TO, KAR PRIVRE IZ ČLOVEKOVE DUŠE POGOVOR S KATARINO DROBNIC Če bi v teh februarskih dneh, ko imamo Slovenci svoj kulturni praznik (pa se tega zavedamo ali pa ne!), vrle Slovence povprašali o kulturi - pomenu, smislu in udejanjanju le-te, bi dobili le površne odgovore. Marsikdo pa si za to razmišljanje sploh ni pripravljen vzeti časa. KATARINI DROBNIČ, 26-lelni profesorici likovne umetnosti, pa ne zmanjka časa za razmišljanje o kulturi našega časa, ne o različnih področjih snovanja. Katarina kljub mladosti na svet in ljudi okrog sebe gleda z drugačnimi očmi. Čeprav nikoli ni želela postati slikarka, je slikarstvo del njenega življenja. Katarina v pogovoru niza mozaik lepih misli, kijih je težko spraviti na papir, sploh pa ne tistega, kar ustvarja, ker imajo barve drugačno moč kot črke na papirju. In vendar sva pogovor pričeli v upanju, da nam bo s skupnimi močmi uspelo nanizali lepote, kijih vidi in prenaša na papir. Kje se najdeš v mozaiku različnih zvrsti kulturnih oz. umetniških ustvarjalnosti? »V bistvu je ustvarjanje že moj poklic. Veliko kreativnosti zahteva delo z otroki v šoli, kjer jim moram narediti uro zanimivo za njihovo ustvarjanje in jih prav motivirati, ker brez tega ni uspehov. Povsem novo področje mi je poučevanje Romov preko Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje in potem je tu društvo Sožitje, kjer je moje delo z duševno prizadetimi otroki spet specifično. Povsod pa gre za snovanje likovnih nalog, kar pa moram prej preizkusiti sama. Čeprav vsaka sfera učencev zahteva svojstven pristop in podajanje. Tudi moj magistrski študij je posebna zvrst ustvarjanja. Seveda pa je tu še moje lastno ustvarjanje, tudi tisto »za dušo«, čeprav mi zanj že zmanjkuje časa,« se razgovori Katarina, vendar iz pogovora izluščim, da je njeno življenje napolnjeno z umetniškim izražanjem. ZNANJU SO NA ŠIROKO ODPRTA VRATA, ČE JIH HOČEŠ ODPRETI Katarina Je najprej končala šolo za oblikovanje - smer Industrijsko oblikovanje in se vpisala na pedagoško fakulteto. So bili to njeni cilji In uresničene želje? »Odkar pomnim, sem si želela samo to, da pridem na šolo za oblikovanje. O smeri nisem kaj dosti razmišljala, vendar sem bila - srečna. Potem sem kolebala med akademijo za likovno umetnost in študijem likovnega pouka na pedagoški fakulteti. Odločila sem se za slednjo, vendar prvo leto nisem bila sprejeta, zato sem se vpisala in dve leti študirala na privatni Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje; to je nivo likovne akademije, s tem da moraš študij izredno drago plačati. Naslednje leto sem bila na pedagoško fakulteto sprejeta in tako eno leto vzporedno študirala obe smeri študija na dveh šolah. Ko sem ugotovila, da ne psihično in niti fizično tega ne zmorem, sem nadaljevala le študij na pedagoški fakulteti, ker mi je veliko ljubše estetiko in ljubezen do ustvarjanja prenašati na mlajši rod, kot samo ustvarjati. To drugo mi namreč še vedno ostane. Ker pa sem prepričana, da so znanju na široko odprta vrata, če jih znaš in hočeš odpreti, študiram v drugem letniku magisterija likovno pedagogiko, to je didaktika, usmerjena v pouk in poučevanje,« pove o svojih delovnih poteh Katarina. Pogovor razpredava dalje in obtičiva ob spominih na njena srednješolska ustvarjanja. Pridružila se je takrat aktivnim članom MISS-a in scene na prireditvah so bile njen prvi večji izziv. »Takrat sem prvič pripravila celostenski kolaž, tehniko, kateri sem se pozneje najbolj posvetila. Bilo je lepo in škoda je. daje ta dejavnost zamrla, saj je bogatila tudi kulturno življenje v kraju,« pravi, spo-minjajoč se vrste kulturnih prireditev. Oboje je imela rada - prireditve in tudi svoj prispevek delovanju. VSE, KAR DELAM, Ml VRAČA ENERGIJO Si si tudi v času študija poiskala kaj za dušo, za sproščanje svojega umetniškega duha? »Študij je bil enkraten. Kot likovni pedagog moraš obvladati vsa področja likovne umetnosti, tudi zgodovino. Omogočil nam je veliko ustvarjalnosti. Profesorji so bili krasni - slikarji, kiparji... Pester in ustvarjalen študij, ob katerem je vsakdo lahko našel delček sebe. Dvakrat na leto smo prirejali razstave in se tudi tako izpopolnjevali. Za kaj drugega niti ni bilo časa. Sploh pa nisem ničesar pogrešala, 'izpeli' smo se lahko v študiju,« razpreda Katarina z veliko mero ljubezni, obujajoč študijska leta in brez besed pove, da je bila -srečna. Katera smer likovnega izražanja je tebi najljubša? »Če imaš rad likovno umetnost, ne moreš ločiti področij. Duhovno se napajaš - iz kipov, slik, risb. Umetnik je vsestransko ustvarjalen. Cenim vsa področja, vse, kar delam, mi daje veliko notranje energije,« kar prekipevajo njene misli. Kdo Je In kaj dela Katarina v svojem ateljeju? »Slika je namenjena temu, da jo gledamo z očmi. Moja tehnika, ki jo raziskujem, je kolaž, to je tehnika lepljenja različnih materialov na ploskev. Moji prvi kolaži so bili močnih, živih barv. Danes jih ocenjujem, da so bili kičasti. Začela sem jih »čistiti«. In potem so nastali asemblaži, kjer gre za tehniko lepljenja in sestavljanja različnih odpadnih materialov, ki so že odsluženi in jih lahko najdeš vsepovsod. Te predmete, pa naj so bili to delci kovine, lesa, gumbi... sem vgradila v asemblaže in jim dala novo življenje. Spet so imeli ceno, spet so spregovorili. Iz tega področja je bila tudi moja diplomska naloga pri kiparki Dragici Čadež. Tehnika asemblaža je tehnološko zahtevna, zato sem se vrnila h kolažu. Tu pa sem sedaj pričela odkrivati svet bele barve, prosojne materiale, tančice, čipke, katerim potem dodajam nekoliko bolj žive barve. Moram pa povedati, da je to abstraktna umetnost, ki pa današnjemu človeku ni blizu. O abstraktni sliki večina ljudi pravi, da to pač nič ni, označijo jo celo kot packarijo. Ljudje namreč iščejo samo izrazne podobe, to še razumejo. Čeprav pa je ustvarjalno to, da umetnik poskuša s svojim ustvarjanjem izraziti odnos do sveta. Če v delo ne vložiš svojega pogleda, energije, tudi razmišljanja in čutenja, potem je slika - mrtva. Pred abstraktnim delom se moraš prepustiti njegovemu učinkovanju. Barve namreč izredno vplivajo na človeka. Bistveno je, da si estetsko občutljiv, kar pa vsak ni. Abstraktne slike so namenjene, da se človek ustavi, se posveti razmišljanju, torej tudi samemu sebi. Umetnost je človeku nujno potreba duhovna hrana. Žal pa danes vse bolj hitimo in se ne znamo ustaviti. Žal. Tako si tudi umetniških del ne moremo približati in se poistovetiti z ustvarjalcem,« iz Katarine kar kipi razmišljanje, čeprav ne more najti vzpodbudne ugotovitve o sprejemanju umetnosti človeka 21. stoletja. PROSTOVOLJSTVO BI MORAL VSAKDO OKUSITI. Iz ateljeja v službo med učence. Srečamo te tudi v društvu Sožitje, kjer kot prostovoljka vodiš likovne delavnice. Je morda tudi to delček tega, brez česar ne bi bila več Katarina, pedagoginja, ustvarjalka? »Tri leta že delam pri Sožitju. V »Odmevih« sem opazila obvestilo, s katerim so vabili prostovoljce za druženje z duševno prizadetimi otroci. Nič nisem razmišljala, kar šla sem, brez pravih pričakovanj. Bila sem šokirana, kako so ti otroci čudoviti. Presenečajo s pozitivnostjo, ljubeznivostjo. So polni veselja, vedrine, ne poznajo zla. Za vsako stvar so hvaležni; živijo v čisto posebnem svetu. Likovno ustvarjanje z njimi je pravi balzam za dušo. Ugotavljam pa veliko razliko med njimi in zdravimi otroci. Učenci v šoli so obremenjeni s posnemanjem, so brez domišljije, tudi pravega odnosa do umetnosti in estetike nimajo. Otroci v Sožitju so veliko bolj ustvarjalni, izvirni, iz njihovih izdelkov je čutiti neobremenjenost prav zato, ker je svet, v katerem živijo, drugačen. To odkritje je zame nekaj lepega. Z razstavami, tri smo že organizirali, želim to ustvarjalnost približati ljudem. Le ti namreč mislijo, kako ubogi so ti otroci. Zmota! Ti otroci so, znajo biti srečni, nič jim ne manjka! Bolj ubogi pa so starši ob skrbeh zanje. Prav tu pa delajo tudi napake, ker jih preveč razvajajo. Več so sposobni narediti zase, vendar jim je treba lastno ustvarjalnost prepustiti,« izžareva svoja spoznanja Katarina in na koncu doda: »Prostovoljstvo je nekaj tako lepega, bogatega, da bi ga moral preizkusiti vsak. Res da iz sebe črpaš veliko energije, žrtvuješ prosti čas, vendar ko pa se spomniš sreče teh otrok, ljubezni, s katero ti vračajo tvojo pozornost, dobiš veliko več energije, kot si jo dal. To je posebno lep-občutek, ki ga moraš doživeti. Za to si bom še našla čas! Vem, da me v sredo popoldne čakajo v Sožitju in to mi je obveza, kot iti v službo.« Potem pove, da jo čaka še ena nova naloga: pri CIK Trebnje bo poučevala likovni pouk v OŠ za odrasle. Tudi to ji je nov izziv. Ob vsem tem pa ji zmanjka časa za lastno ustvarjanje. S tem pa se ne obremenjuje. Prišel bo čas, ko vsega tega, kar dela sedaj, ne bo, takrat pa bodo njeni trenutki v ateljeju... VSE, KAR NAREDIM, Ml JE ENAKO UUBO Kaj ti je najljubše z vidika, »če umetnik podobo na ogled postavi«? »Vse, kar sem naredila, vse mi je najljubše. Celo tisti prvi - kičasti kolaži. V vsako sliko sem namreč vložila delček sebe, zato so mi vse enako dragocene in vse imam doma. Ne slikam zato, da bi služila. Kakšno tihožitje, morda portret, od tega se še lahko ločim. Tu gre namreč za posnemanje,« pove dovolj občuteno, da jo človek mora razumeti. Pogovor teče dalje in nikakor ne moreva iz sveta umetnosti: »Če ljubiš umetnost, imaš rad vse, v kar dajo ljudje svojo dušo« poudari in nadaljuje: »Klasična glasba je del mojega življenja. Ustvarjam vedno ob glasbi, brez nje ne morem. Nora sem na etno glasbo, saj v afriški, indijski in azijski čutiš temperament, dušo teh ljudi. To je prava duhovna glasba! Potem so tu še umetniški filmi, balet, ples...« Ko se že ves pogovor suče okrog umetnosti, kulture, si morda kdaj razmišljala, kako kuKumi pa smo Slovenci? »Žal smo Slovenci na nizkem kulturnem nivoju. Ker kultura še zdaleč ni to, da se na kulturni prireditvi »pokažeš« v dragoceni bleščeči obleki in da se konec koncev lahko pohvališ, kje vse si bil! Kulturo moraš namreč imeti v sebi, kultura je odnos do umetnosti. To pa mora človek imeti privzgojeno od otroštva, začenši s tem, da starši že otroka navdušujejo nad lepotami narave, če bo otrok že od malih nog gledal kvalitetno sliko, poslušal dobro glasbo..., bo pozornost do estetike rasla z njim. Če bo otrok od zgodnjih let obkrožen s tem, potem bo v šoli lahko delo tako likovnega kot glasbenega pedagoga, ki bo lahko naprej vzgajal in nadgrajeval. Pri nas pa žal ugotavljamo, da skorajda ni kaj nadgrajevati. Sicer pa je tudi družba mačehovska do tega področja. Z uvedbo 9-letke smo otrokom vzeli še 1 uro likovnega pouka. Kaj pa je ena sama ura v tednu, ko lahko le pripraviš barve, morda še kaj poveš, in preden učenci dobro začnejo ustvarjati, je ure že konec!« ne skriva razočaranja. Kakšni so tvoji načrti? »Načrtov ne delam več. Ne obre- ."j^ menjujem se, zavedajoč se, da če si pošten pri delu, delaš, kolikor moreš, aj se ti stvari kar same odpirajo. Želim pa si delati tudi z duševno prizadetimi otroki. Njim bom posvetila tudi magistrsko nalogo,« še pove zamišljeno, vendar tako odločno, da iz barve njenega glasu čutiš, da ji bo, da ji mora uspeti. Kaj pa bi bila Katarina, če ne bi bila profesorica likovne umetnosti? »Če res ne bi bila v tem likovnem svetu, me zelo zanima tudi umetnostna zgodovina ali defektologija. Sploh me zanima vse, kar je povezano z ljudmi,« pove živahno, izžarevajoč srečo, da ji je uspelo, da je v delu našla sebe, da je ustvarjalnost del, način in moto njenega življenja. In res bi bilo škoda, da se Katarina ne bi zapisala poklicu in delu, ki osrečuje njo in ljudi okrog nje! Alenka Adamič mm ►I KULTURNI KOLEDAR - JSKD FEBRUAR 2004 Litija, torek, 24. februar Medobmočno srečanje mladih literatov - začetnikov. Razpis in ostale informacije lahko dobite na tel: 01/7869 - 070. MAREC 2004 Grosuplje, kulturni dom, torek, 2. marec, ob 17. url Območna revija otroških folklornih skupin občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Na reviji bodo nastopili tudi mladi folkloristi iz Kočevja. Nastop skupin si bo strokovno ogledala gospa Metka Knific. Višnja Gora - Muljava, sobota, 6. marec Jurčičeva pešpot, 11. tradicionalni pohod do Jurčičeve domačije s kulturnim programom, svečanost ob zaključku poti. Grosuplje, kulturni dom, torek, 10. marec, ob 17. url Območna revija otroških pevskih zborov občin Dobrepolje in Grosuplje - 2. del (prvi del bo potekal dan prej, 9. marca, v avli OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični). Litija, četrtek, 11. marec Dnevi plesa, srečanje otroških plesnih skupin Zasavja in skupin območne izpostave Ivančna Gorica. Logatec, Narodni dom, petek, 12. marec, ob 19. url Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž osrednje slovenske regije. Sodelovale bodo tudi naše skupine. Grosuplje, v prostorih kulturnega doma, torek, 23. marec, ob 8.30 Območno srečanje mladih novinarjev in literatov občine Grosuplje. Njihovi prispevki bodo objavljeni v prilogi Vetrnica. Grosuplje, kulturni dom, torek, 23. marec, ob 17. url Območno srečanje literatov seniorjev občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Grosuplje, kulturni dom, sreda/četrtek, 24./2S. marec, ob 8.30 Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin treh občin. Predstave si bo strokovno ogledala gledališka igralka in režiserka Simona Zore Ramovš. Fara, sobota, 27. marec Medobmočno srečanje tamburaških skupin osrednje Slovenije in Dolenjske ter seminar za vodje tamburaških skupin. Nastopila bo tudi skupina naše območne izpostave. Račna, kulturni dom, nedelja, 28. marec Območno srečanje odraslih folklornih skupin. Nastopili bodo folkloristi iz Šentvida pri Stični, Zagradca, Račne in Kočevja. Grosuplje, Račna, Šmarje-Sap, Škocjan, Šentjurlj POZOR! Mladinske in odrasle gledališke skupine, ki bi rade nastopile s svojimi predstavami na Linhartovem srečanju morajo predstaviti svoje Igre tudi selektorjem do konca marca. Za nadaljne Informacije nas pokličite na JSKD Ol Ivančna Gorica, tel: 01/7869-070 (ga. Lampret). Prijazno vabljeni na kulturne prireditve! Pripravila: Barbara Rlgler Vodja JSKD 01 Ivančna Gorica: Tatjana Lampret Spoštovani literati in literatke! Vabimo vas na PETO OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV OBČIN DOBREPOLJE, GROSUPUE IN IVANČNA GORICA, ki bo potekalo v torek, 23. marca 2004, ob 17. uri v Kulturnem domu Grosuplje. Na razpis se lahko prijavite avtorji, ki boste na srečanju predstavili svoja kratka prozna dela (odlomek), poezijo (do pet pesmi), krajše dramsko besedilo ali pa krajši literarni esej na poljubno temo. Med avtorje sodite vsi starejši pisci - začetniki v zrelih letih, ki se boste na območnem literarnem srečanju predstavili s še neobjavljenimi literarnimi deli. Dobrodošli ste vsi! Sodelujoči avtorji seniorji se boste lahko udeležili tudi medobmočne-ga srečanja seniorskih piscev, ki bo potekalo 16. septembra v Kočevju. Prijavite se lahko po telefonu na številko: 7869 - 070 ali pisno na naš naslov (JSKD 01 Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica) do 13. februarja 2004 - najbolje pa bo. če pokličete kar takoj! Lepo pozdravljeni in veliko ustvarjalnega navdiha! Pripravila: Barbara Rlgler Vodja JSKD 01 Ivančna Gorica, Tatjana Lampret Kandidatka za Slovenko leta 2003 Branka Mijatovič Bani ob igralki Poloni Juh (Foto. Barbara Pance) BRANKA MIJATOVIČ BANI MED KANDIDATKAMI ZA SLOVENSKO LETA Slovenci smo po Štefki Kučan dobili novo Slovenko leta. Bralci in bralke revije Jana so sklenili, da je bila v preteklem letu najbolj atraktivna oseba Bernarda Pulko Benka, svetovna popotnica, ki se je zapisala tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Med petnajsterico nominirank pa smo lahko zasledili tudi našo krajanko, vrhunsko športnico Branko Mijatovič Bani. Nekdanja kapetanka rokometašic Krima je s svojo ekipo kar dve leti žela zmage v hudi evropski konkurenci. "Zelo sem bila presenečena ob nominaciji, ker mislim, da sem prva kandidatka, kije bila izbrana iz kolektivnega športa. Ponosna sem, da sem se znašla med tako ustvarjalnimi ženskami. Zmage nisem pričakovala, veliko mije pomenilo že to, da sem bila nominirana. Kaj več pa bi bil že vrhunec! Nisem razočarana, ker menim, da je šel kipec v prave roke," je za Grosupeljske odmeve povedala naša kandidatka Bani. Barbara Pance aH: »Pravljice«, ki so se zapisovale ne samo na moji duši, ampak številnim sodelujočim In srečujočlm se v gasilstvu, kulturi, glasbi, v krajevni skupnosti, v občini, pa pri delu v geodeziji, gradbeništvu, urbanizmu in založništvu ter nenazadnje tudi v občinski politiki. Če vas zanimajo, Jim prisluhnite! 1979 (NADALJEVANJE) - V grosupeljski OK ZSMS so se aktivno pojavila naslednja imena: Janez Janša - predsednik, Ivana Robida - podpredsednica, Tone Kogovšek - sekretar, člani predsedstva pa so bili še Marjan Balant, Breda Dobrovoljc, Bronka Goli, Marjeta Glavič, Srečo Hrast, Tone Jamnik, Mirjana Križman, Bojana Križman, Metka Mencin, Jože Novak (1), Jože Novak (2), Marija Strajnar, Janko Tomažin, Katarina Vukelič in Matjaž Zupančič. - Zgrajena je bila razdelilna transformatorska postaja na lokaciji ob cesti proti Ponovi vasi. - Gradili so nove prostore za kovinsko-lesne obrate v SGP Grosupljem in v Kovinastroju. - V Šmarju-Sapu so začeli uvajati ulični sistem označevanja hiš. 1980 - V Grosupljem sem opravil gasilski častniški tečaj, ki ga je organizirala Gasilska zveza Grosuplje, hkrati pa je potekal tudi podčastniški tečaj. - Na Velikem Mlačevem s(m)o h gasilskemu domu dozidali prizidek z večjim odrom. H gradnji so poleg občinskih sredstev iz takratnega stanovanjskega SlS-a posredno precej prispevali krajani iz blagajne krajevne skupnosti. Zidarska, tesarska, krovska, mizarska, pleskarska in druga dela so opravili krajani sami - največ iz Velikega Mlačevega, nekaj iz ostalih vasi. - Aprila smo na Mlačevem izglasovali samoprispevek; razen za vas Malo Mlačevo, ki je že imela svoj samoprispevek. - 24. maja - Ob praznovanju žalskega krajevnega praznika so v Veliki Loki odprli krajevno cesto. - Objavljen je bil zazidalni načrt območja slivniškega hriba, za drugi samoprispevek Grosupeljčanov pa je bil pripravljen načrt športno rekreacijskega centra, ki ni bil nikoli realiziran. - Začela so se prizadevanja za izdelavo lokacijske dokumentacije za zadrževalnik na Velikem potoku. - Vas Luče je dobila asfalt od zaselka Na šoli pa do vasi v dolini. - Mladinska delovna brigada je sodelovala pri gradnji vodovoda na Zgornji Slivnici. - 20. avgusta je bil zgrajen in predan vrtec pri Gradbenem podjetju. - V Taborski jami so se skoraj vsak petek v DISCO klubu stepli gostje in pobiralci vstopnine. - 25. oktobra je bila slavnostna otvoritev Gasilskega centra v Grosupljem. 1981 - Na občini so pripravljali dokumentacijo za gradnjo Doma ostarelih. - Janez Janša je spregovoril o težavah mladinskega dela v članku "Nekaj takega kot Ml MED SEBOJ ali odrasli o mladih, mladi o odraslih, kaj pa vsak o sebi?" - Gasilci v Šmarju-Sapu so zgradili nov gasilski dom. - 7. februarja sva se z Zorico poročila, že nekaj mesecev prej sva začela z gradnjo hiše, še v istem letu se je rodil sin Tomaž, že 6. decembra pa so me prisilno napotili na delo v Irak pod izgovorom, da bom zamenjal sodelavca v času njegovega dopusta med novoletnimi prazniki. Tu pa začnejo bruhati tudi mnoge pritajene in neodgovorjene zgodbe, ki nočejo zaspati med mirnimi spomini in jih še vedno občasno sestavljam kot razbiti vrč. Jože Mlkllč IFIGENIJA ZAGORIČNIK SIM0N0VIĆ: "ŽELIM PREDVSEM, DA NE BI NEHALA ŽELETI!" Pisalo se je leto 1953, ko se je očetu, pesniku Franciju Zagoričniku in materi, tekstilni delavki, rodila hčerka. Ifigenija so jo poimenovali. Morda so starši že tedaj slutili, da so dekletcu rojenice v zibel položile nekoliko drugačno življenje od običajnega. Otroštvo je, bolj v revščini kot v izobilju, saj je mama s svojimi skromnimi dohodki finančno podpirala še očeta, z dvema polbratoma preživljala v Kranju. Odločila se je za študij slavistike in svetovne književnosti. In potem ... Kot vsa mlada dekleta. Izbira življenjskega sopotnika ... "Izbira niti ni izbira, sopotnik se kar nekako zgodi, korak za korakom, poteza za potezo, nenadoma si v paru, sprejmeš odgovornosti in poti nazaj ni..." opiše to pomembno življenjsko odločitev Ifigenija Zagoričnik Simonovič. Poročila se je z Veseljkom Simonovičem, pisateljem znanstvenofantastičnih novel in humoresk, novinarjem na RTV, mladim umetnikom, ki je rad zaigral na kitaro. Leta 1978 je dobil službo na londonskem BBC-ju v slovenski sekciji, s pogodbo za 3 leta. "Čudovit izziv za mladega novinarja," pravi Ifigenija. Pogodbo je podaljšal in zgodilo se je, da sta v Londonu ostala kar 24 let. Medtem pa je Ifigenija v času od 1983 -85 študirala na Višji tehnični šoli za lončarstvo. Literatura jo je zmeraj in jo tudi vedno bolj zanima, lončarstvo pa je izbrala kot drugi poklic, zavedajoč se, da si s slovenščino v Londonu ne more kaj veliko pomagati. Delala pa je tudi kot varuška, čistilka, prodajalka v supermarketu, prodajala vstopnice v umetniški galeriji, bila učiteljica lončarstva, pomočnica umetnostnega terapevta v umobolnici, v zaporu in dnevnem centru za stare, vodila celo delavnice pisanja kot terapije za skupino Survivors, ki se zavzema za to, da bi ljudje, ki padejo v roke psihiatrije, lahko soodločali o svojem zdravljenju... Skratka ustvarjalno, pisano delo uigranega zakonskega para. Ker žal usoda vedno poseže s svojo krutostjo tedaj, ko ti je lepo, je Veseljko zbolel za rakom in leta 2001 v Londonu umrl. Žalosten konec zgodbe, bi lahko zaključili. Toda, zgodba se nadaljuje. .. ZGODBA SE NADALJUJE... Dve leti po moževi smrti se Ifigenija odloči za vrnitev domov. Zakaj? Je bila odločitev težka? O tem In še o marsičem sem zabeležila v pogovoru z njo... "Odločitev ni bila težka, ko sem jo enkrat naredila. Težko je bilo oklevanje. Dve leti sem blodila, nisem niti razumela, kaj me je doletelo. Tisti dan, ko sem šla h agentu in dala hišo na prodaj, pa se mi je odvalil velik kamen. Kljub temu da sem še v šoku zaradi te velike spremembe, sem prepričana, da sem se odločila prav." Morda dogodek Iz Londona, na katerega spomin še osvetli tudi najbolj temačen dan? »Spomin na London? Vsak dan se spomnim česa drugega. Tudi Veseljko se mi prikazuje, da tako rečem, vsak dan v drugačni luči. Začela sem spoznavati, da nikogar zares ne poznam, sama sebe verjetno še najmanj, zato danes pripovedujem svojo zgodbo drugače, kot bi jo jutri... Spomini na London in najino življenje so najrazličnejši. Od lepih gotovo najin poročni dan. Peljala sva se z avtobusom na najbližji občinski urad; vse je bilo narejeno v petnajstih minutah. Všeč mi je bilo, da sva ostala tako nepompozna... Mislim, da sva bila lep par...« ČLOVEK NOSI SVOJO MALHO VEDNO S SEBOJ ... AH je mogoče narediti črto pod preživetim In začeti znova? »Črte ni mogoče narediti, saj človek nosi svojo malho s seboj od rojstva do groba; nekaj malega mogoče sproti odvrže, večina pa obvisi na ramenih. Vsak dan je nov začetek, a vendar je tudi nadaljevanje včerajšnjega dne. Vdova sem, to je novo, a sem kot vdova tudi ženska z izkušnjami, spominom in tudi z željami, upi in načrti. Še zmeraj ista ženska, vdovstvo je samo dodatna izkušnja.« Kako je bilo - ponovno se vživeti v domače razmere, upoštevajoč zaposlitev? »Nisem se še vživela, nikakor ne. Ne rečem, da je peklensko, ni pa lahko. Kar se dela tiče, zaupam vase, znašla se bom. Vrata se počasi odpirajo. Vem, da nekaj reči znam in pripravljena sem se tudi še česa naučiti. Ponujam znanje lončarskih tehnik, delavnice o pisanju, sem dobra varuška, znam negovati bolnika, znam angleško, pa tudi nisem še pozabila, kako se čisti stranišča, kuhinje in otroške ritke. Takih služb ne bo nikoli zmanjkalo!" Ifigenija Je pripravljena poprijeti za vsako delo. Vendar pa, predstavimo Iflgenijo še z druge plati: Literatura jo je zmeraj zanimala in jo, pravi, vedno bolj. Ves čas piše: poezijo, pravljice za otroke, eseje za Novo revijo (izšlo je že 70 nadaljevanj serije esejev o umetnosti in življenju z naslovom Sprotnosti), kritike in eseje za revijo Ampak, krajše članke za Delo, prevaja iz angleščine. Tako je prevedla knjigo modernih angleških pravljic, knjigo o baletu, igralstvu, pa tudi nekaj člankov in esejev. Izdala je 17 knjig. KO SE TI ZDI, DA SE JE ŽIVLJENJE USTAVILO ... In potem nenadoma dozori odločitev za ustanovitev VESEUKOVEGA SKLADA pri društvu DAR v Novi Gorici, v katerega delovanje je Ifigenija vložila vse moževe prihranke. To je bil velik korak, velika, humana odločitev, kije ne zmore vsak. Je dozorevala dolgo, je bila morda plod posvetovanj? Ifigenija pred menoj razgrne zgodbo s tolikšno občutenostjo, z barvo glasu, da mije kdaj pa kdaj zastal dih ob razmišljanju, kaj zmore človek, ali pač, kaj zmore ljubezen ... "Koje moj mož umiral, sem bila tri tedne 24 ur na dan ob njem. Imel je čudovite zdravnike in čudovite sestre. Opazila sem, da se niso imeli časa posvetiti pacientu kot celostni osebi. Dovolj so imeli opraviti z njegovimi rakastimi celicami in z osnovno nego telesa. Če ne bi bila jaz tam, mu ne bi tolikokrat menjali ledenih obkladkov, ne bi opazili vseh znakov bolečine, ne bi ga božali, ne bi mu pripovedovali pravljic in peli pesmi, govorili nežnosti, mu preganjali občutek, da umira sam. To sem lahko naredila samo jaz. Začeli so prihajati prijatelji in prijateljice, začeli smo se malo izmenjavati. V tistih treh tednih pa sem bila na poseben način bolna tudi jaz. Nisem imela raka, a umirala sem kot del para. Glavobol, vrtoglavica, nespečnost, diareja, težavno dihanje, bruhanje, nenadno shujšanje, upadel krvni pritisk, zeblo meje, da sem šklepetala z zobmi, pa je bil avgust 2001 rekordno vroč. Nihče ni imel časa govoriti z menoj, me pripraviti na moževo hiranje. Tam sem razmišljala, kako bi olajšala trpljenje naslednji ženski, ki bo stala ob svojem možu ob isti postelji, ko bodo odpeljali Veseljka. Na komemoraciji na BBC sem prosila, da namesto rož prijatelji dajo denar za udoben stol v sobi za umiranje. Težko je 24 ur stati in se sklanjati nad razmeroma visoko bolniško posteljo. Zbrali smo 2000 funtov. S temi mislimi sem prišla v Slovenijo na pogreb in se takoj odločila, da bom Veseljkov osebni denar, za katerega nisem vedela, da gaje imel, dala v sklad, ki bo omogočal širjenje zavesti o celostni medicini. Odločala sem se tudi za pomoč hospicem. Človek se rodi, živi in umira, šele potem umre. Umiranje je še zmeraj del življenja. A odločila sem se za društvo Dar, ker se posveča bolnikom, ki so raka preživeli, prestali operacije in različne terapije, pa morajo zdaj spremeniti način življenja, najti drugo delo, se naučiti živeti brez dela. Nekateri zmorejo sami, nekateri rabijo pomoč. Društvo Dar nudi pomoč prav na poti iz bolnice v čas okrevanja, nadaljnjega življenja. V Veseljkov sklad nabiramo denar za izobraževanje članov društva Dar." VESELJKOV SKLAD ZA DRUŠTVO DAR In še kratka, osnovna predstavitev dejavnosti? Društvo Dar, center za pomoč obolelim za rakom v Novi Gorici, je pripravilo serijo celodnevnih seminarjev na temo celostnega zdravljenja v teoriji in praksi. V Britaniji je izšel paket knjig ter zvočnih in vizualnih kaset, ki vodi pacienta in njegove bližnje skozi večmesečno obdobje zdravljenja, vsebuje posebne dietične nasvete, meditacijo in sprejem bolezni kot načina osebne preobrazbe. Paket je na voljo preko interneta na naslovu www.healthcreation.co.uk, trenutno pa je že v pripravi slovenski prevod. Do pomladi imajo v društvu načrtovanih kar nekaj poučnih strokovnih predavanj, na katerih bodo predavali domači in tuji strokovnjaki. Poti delovanja društva Dar vodijo predvsem po Sloveniji? "Veseljkoje zapustil okrog 500 diapozitivov, saj seje veliko ukvarjal s fotografijo. Iz teh posnetkov tiskam fotografije in jih razstavljam. Denar od prodaje gre v sklad. Tako smo imeli razstavo na Slovenskem veleposlaništvu v Londonu, v Kranju, sedaj pa pripravljamo razstave v Gorici, Ljubljani in Slovenj Gradcu. Ponudbe pa šele zdaj počasi prihajajo; pripravljeni smo priti v knjižnice, šole, zdravstvene domove..." razpreda kopreno informacij z neprikritim navdušenjem. ČISTO MALO JE VEČ KOT NIČ... Njen osnovni poklic je slavistka in spremljajoči - lončarka. Alije kdaj iskala sorodnosti med poklicem in delom, ki ga opravlja v društvu Dar? "Kot pisateljica in lončarka sem prepričana, da delam nekaj, kar lepša svet, čisto malo, drobec drobca prispevam, tako tudi z delom za Veseljkov sklad. Moj moto je: Čisto malo je več kot nič," pove skromno. Delo je nedvomno težko, psihično, Izčrpavajoče. Kje, s čim napolnite baterije? "Nič tako težkega ne delam, saj vse, kar delam, delam z veseljem, najbolj pa sem srečna v naravi. Letos sem šla prvič na Nanos in na Slavnik. Hodila sem po slovenski Istri in Krasu. Nabirala sem brinje. Rada grem v Kranj h Kokri. Nabiram kamne... In rada spim v avtu..." prislika še delček sebe. Da je njeno delo neprecenljive vrednosti, vrednota, potrjuje tudi dejstvo, da se je uvrstila med kandidatke za Slovenko leta 2003 (revija Jana). Kaj ji to pomeni? "Pomeni mi to, da so bralke Jane očitno brale o mojem delu in da me vsaj nekatere pri tem podpirajo. To mi ogromno pomeni. Ne govorim v veter. Sicer pa nimam nobenih potreb po priznanjih. Živim pač, vsak dan vstanem in preprosto - sem..." zaključi Ifigenija svojo pripoved, in ko jo še povprašam o željah, mi kot lahne snežinke na že zasneženo ravan pesniško de: "Želim predvsem, da ne bi odnehala želeti!" Bilo je nekaj duhovno bogatih dni, čeprav za zidovi bolnišnice, ki smo jih preživele skupaj. Veliko novih spoznanj, ki bi jih morda brez Ifigenije nikoli ne odkrila in bil je prav zato tudi prekrasen večer z njeno dobro prijateljico igralko Ivanko Mežanovo ... Ker, samo dobri ljudje imajo lahko dobre prijatelje!... Hvala, Ifigenija! Alenka Adamič ZGODOVINA KRŠČANSTVA NA SLOVENSKEM: VODNIK PO RAZSTAVI Zelje in ideje, da bi Slovenci imeli predstavljeno svojo zgodovino krščanstva na enem mestu, so se bistrile več let. Uresničile pa so se s postavitvijo velike stalne razstave Zgodovina krščanstva na Slovenskem v stiškem Slovenskem verskem muzeju leta 2002. Razstava je bila leta 2003 nagrajena z državnim muzeološkim Valvasorjevim priznanjem in nagrado Josipa Jurčiča Občine Ivančna Gorica.. Ob koncu leta 2003 je izšla tudi knjiga Zgodovina krščanstva na Slovenskem: vodnik po razstavi. Knjiga je namenjena obiskovalcem razstave in tudi tistim, ki želijo v strnjeni besedi spoznati bogato duhovno in kulturno zgodovino slovenskega naroda. Pregledno besedilo dopolnjujejo številne barvne fotografije, kar bralcu omogoča, da na prijeten način spoznava okoli 1700 let dolgo zgodovino krščanstva na naših tleh. Knjigo je založil Slovenski verski muzej. Njen natis so omogočili Ministrstvo za kulturo RS, Cistercijanska opatija Stična ter donatorji. Obsega 209 strani z daljšim povzetkom v angleškem jeziku. O delu ob razstavi in knjigi sta na tiskovni konferenci v četrtek, 22. 1. 2004, pripovedovali direktorica muzeja Jana Cvetko in avtorica knjige Nataša Polajnar Frelih. s svojimi novimi izdelki pa seje na pogostitvi predstavilo še podjetje Sitik. Marija Samec BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V ŠT.JURIJU Pevci in pevke Otroškega in mladinskega pevskega zbora Št.Jurij smo se lansko leto odločili, da bomo božično-novoletne praznike popestrili s koncertom božičnih pesmi. Ker pa imamo v zboru tudi izvrstne igralce, smo poleg božičnih pesmi za koncert pripravili tudi dramsko igrico »Jezuščkov božični večer«. Priprave za naš koncert so se začele že v novembru. Pevske vaje so bile zaradi pripravljanja na koncert dolge tudi po tri ure. Zadnji teden pred koncertom pa smo imeli vaje skorajda vsak dan. Ker božičnega koncerta v Št.Juriju do sedaj še ni bilo nikoli, smo poskrbeli tudi za dobro reklamo. Izdelali smo plakate in jih raznesli po bližnjih vaseh, poleg tega pa je naš gospod župnik koncert tudi večkrat oznanil pri svetih mašah. 26. 12. 2003 je bil dan, v katerega je bilo vloženo veliko truda in napora. Že tistega dne, ko smo se odločili, da bomo izvedli koncert, smo se zavedali, da se bomo morali kdaj tudi čemu odreči, saj brez rednega obiskovanja vaj naš koncert ne bo uspel. Ves naš trud pa je bil na dan koncerta v celoti poplačan. Bučen aplavz obiskovalcev nam je pokazal, da naše delo ni bilo zaman. Uspešno izveden koncert smo pevci in pevke proslavili na naši že tradicionalni silvestrski zabavi, kjer smo se tudi poslovili od starega leta in nazdravili prihajajočemu letu 2004. Saša Ahčln V JUBILEJNEM LETU 500 LETNICA ŠOLE V ŠMARJU Šmarje-Sap, 13. januar 2003 - 8. julija letos bo preteklo 500 let, ko Je takratni šmarskl župnik Mihael Šterlekar za voditelja župnijske šole postavil mladega kaplana Štefana Pehlarja, doma Iz Ribnice. V šmarskem Turenčku s(m)o se na redni seji ponovno zbrali člani odbora za proslavo 500-letnlce šole v kraju. Poleg rednih poročil o dosedanjem delu (Matjaž Trontelj) In financah (Marjeta Zoran) smo se dogovorili tudi o nekaterih nadaljnjih delih odbora In dogodkih, ki naj bi se odvili oziroma bi bilo dobro, da bi se uvrstili v urnik prireditev v letošnjem Jubilejnem letu. Sejo Je vodil predsednik odbora Matjaž Trontelj. Dr. Jožica Narat je predlagala, da bi se eno od praznovanj namenilo nepoznanemu, a izredno zanimivemu, pisatelju Ludviku Potokarju. Jaka Miiller je povedal predlog Špele Valentinčič, da bi pripravili razstavo o njenem očetu, Plečnikovemu učencu, arhitektu Janezu Valentinčiču, doma iz Podgorice pri Šmarju. Primerno bi bilo realizirati tudi idejo Lojzeta Gostiše, ki je predlagal, da bi postavili doprsni kip umetnostnemu zgodovinarju Stanetu Mikužu, rojenemu v Šmarju-Sapu. Kje naj bi bil park kipov tudi ostalih zaslužnih Šmarčanov, naj bi ugotovili občinski arhitekti, občinski svet pa naj bi lokacijo potrdil s primernim prostorskim dokumentom. Župnik Jože Mrvar je predlagal, naj bi vključili tudi obnovo zunanje stenske freske na cerkvi, ki je po umetnostnozgodovinski oceni izjemne vrednosti. Med postnim časom bo ob nedeljah povabljenih tudi nekaj gostov-predavateljev, ki bodo spregovorili o šoli, možnostih in o željah, kakšna naj bi bila slovenska šola v bodoče. V načrtu praznovanj je tudi predlog, da bi Angelca Likovlč vodila okroglo mizo o šolstvu, ki naj bi bila po mnenju ostalih prisotnih namenjena soočenju pristojnih na šolskem ministrstvu in ostalih, ki menijo, da današnja šola še ni takšna, kot bi si želeli. Odbor bo, oziroma je že predlagal, da bi letošnji občinski in državni praznik 25. junija praznovali s slavnostno sejo občinskega sveta ter s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad v počastitev 500-letnice šole v Šmarju. V začetku druge polovice leta naj bi izšel tudi obširnejši zbornik z referati, ki so bili v glavnem že predstavljeni na simpoziju oktobra lani, nekaj pa bo tudi novih tem. Praznovanja pa bi se zaključila v jeseni. Jože Mlkllč ŠMARJE POJE Šmarje-Sap, 26. decembra 2003 - Dan samostojnosti in praznik svetega Štefana se Je šmarsklm pevkam In pevcem zdel primeren, da se na skupnem koncertu predstavijo krajankam In krajanom. V akustični župnijski cerkvi v Šmarju-Sapu so tako nastopili praktično vsi šmarskl pevski zbori In na koncert privabili številne poslušalce. Cerkev je bila polna do zadnjega sedeža, mnogi pa so pesmi domačih zborov poslušali tudi stoje. Pred začetkom koncerta je župnik Jože Mrvar za vse pokojne šmarske pevke in pevce daroval sveto mašo. Spomnil seje pokojnih krajanov in kra-jank, ki so si pogosto od počitka odškrnili čas za pevske vaje ter se pevkam in pevcem zahvalil za čas, ki so ga in ga namenjajo petju. "Pesem odraža pevčevo razpoloženje, poslušalcu pa seže do srca. Naj bo današnja pesem odraz veselega božičnega razpoloženja in narodnega ponosa," je poudaril. Na koncertu so se predstavili: Šolski zbor NAJMLAJŠIH (slika desno zgo raj),-ki ga vodi Damjana Strgar, Šolski zbor ISKRICE, Cerkveni otroški zbor MARUINO ROJSTVO (slika desno) in Cerkveni mladinski zbor MLADA SRCA, ki jih vodi Barbara Čeme, Cerkveni mešani zbor, ki ga vodi Robi Gornik ter Moški pevski zbor Šmarje-Sap. Vokalna skupina Smamlce in gostujoči Moški pevski zbor Corona iz Grosupljega, ki jih vodi Jernej Kralj. Koncert so popestrili tudi mladi prltrkovald in prttrko-valke, ki jih vodi Jože Mehle, ter TroUlnl kvartet Chorus pod vodstvom Jerneja Kralja. Ob koncu koncerta je iz grl vseh nastopajočih mogočno zadonela "Sveta noč". Nastop pred tako polno domačo cerkvijo je vsekakor najlepša zahvala za čas in trud, ki ga šmarske pevke in pevci namenjajo vajam in pripravi nastopov, hkrati pa pomeni moralno spodbudo za nadaljnje delo v zborčkih in zborih. Janez Plntar DR. FRANCE VRBINC - 80-LETNIK Dr. France Vrbinc med obujanjem spominov na šmarskem simpoziju v oktobru 2003. (foto D. Samec) VŠkocjanu na Koroškem je obhajal življenjski jubilej dr. France Vrbinc. Rodil se je 21. januarja 1924. leta v Šmarju-Sapu pri Grosupljem. Po osnovni (ljudski) šoli v Šmarju je šolanje nadaljeval na škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani in na klasični gimnaziji v Ljubljani. Konec junija 1942 je bil v množičnih italijanskih aretacijah odpeljan v Gonars, po vrnitvi pa je bil zaradi znanja italijanščine tolmač in tajnik na občini Šmarje. Leta 1945 seje umaknil na Koroško, kjer je v begunski gimnaziji v Špitalu ob Dravi leta 1947 maturiral. Nato seje vpisal na graško univerzo kot študent klasične filologije, pozneje slavistike, primerjalnega jezikoslovja in vzhodnih študij. V Gradcu se je zaposlil kot stavec in lektor za starocerkvenoslovanska besedila pri založbi Adeva. Dobil je avstrijsko državljanstvo in postal znanstveni pomočnik na slavističnem inštitutu graške univerze, kjer je bil leta 1960. promoviran za doktorja filozofije. Nato je bil vodja celovške Mohorjeve tiskarne, nekaj časa urednik knjižnih izdaj Mohorjeve družbe, sodeloval je pri radijskih oddajah in postal leta 1973. urednik slovenskih oddaj ORF v Celovcu. Pomagal je pri pripravah škofijske sinode, dolga leta bil pevec in tajnik Mešanega pevskega zbora Jakob Petelin Gallus in dejaven kot igralec. Bilje tudi podpredsednik Krščanske kulturne zveze (KKZ). Sodeloval je s šolskimi sestrami, predvsem v Šentrupertu, bil je dober svetovalec in sodelavec pri raznih prireditvah. Vedno si je prizadeval za dobro povezavo s Slovenci v Gorici in Trstu. Živi v dvojezični vasi blizu Celovca. Po upokojitvi leta 1985 se je še bolj posvetil raznim prosvetno-kulturnim dejavnostim. Postal je predsednik Katoliške akcije, urednik "Jezikovnih kotičkov" v Nedelji (Katoliški list krške škofije iz Celovca - pri nas je tak časopis Družina), ustanovni član in podpredsednik Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik (SNI Urban Jarnik) ter nadzorni odbornik Kulturnega OBNOVLJEN KIP SV. ANTONA V PUŠČAVI POD TABOROM V zadnji številki Grosupeljskih odmevov smo pisali o vandalizmu, uničevanju naših kulturnih spomenikov. Žalostno je bilo gledati na modro prebar-vanega sv. Antona. Vendar je podoba zdaj že drugačna. Na pobudo šentjurskega župnika gospoda Antona Hostnika so strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo očistili obvestilno tablo in nazadnje tudi kip. S kamnite skulpture barve niso mogli zlahka spraviti. Pomagali so si z različnimi kemikalijami in čistili, da so odstranili s kamna vse nanose barv in prišli do prvotne barve, s kakršno je bil kip pobarvan v času župnika Mateja Sitarja, ki je leta 1900 sv. Antona naročil pri kiparju J. Vurniku v Radovljici. "Ta kip so napravili soseska in Američani in je stal c. 200 goldinarjev." je zapisano v šentjurski kroniki. Barve so osvežili, kar je stalo več kot 100 000 sit, in tako je Puščava pod Taborom, ki velja za energijsko zelo aktivno področje, spet prijetno urejen prostor za obisk in meditacijo. Občudovalci in ljubitelji naše kulturne dediščine upamo, da se kaj podobnega ne bo več ponovilo. Zanimiva je bila ugotovitev udeleženke izleta po lepotah naših krajev, da očitno taka mesta privabljajo dobre in slabe ljudi, vsakega s svojim vzrokom in namenom. Čim večkrat naj delujejo le pozitivne sile. Marija Samec društva v Skocjanu, kjer je tudi aktiven pevec cerkvenega zbora. Vsa leta je dejaven kot prevajalec in lektor publikacij SNI Urban Jarnik in KKZ. Za svoje izredne prispevke h kulturnemu življenju koroških Slovencev je prejel veliki častni znak dežele Koroške (1985) in Janežičevo priznanje KKZ (1995). Udeležil se je tudi šmarskega simpozija kot častni povabljenec. Slikovito je obudil nekaj spominov na ljudi in kraje, kjer je preživel mlada leta in kamor še vedno rad zahaja med sorodnike in znance. Še veliko zdravih in dejavnih let v dosedanji svežini. Konec leta 2003 je izšla pri Družini Vrbinčeva knjiga 365 X slovensko z jezikovnimi kotički skozi celo leto. Prinaša izbor iz njegovih več kot 650 jezikovnih razpravic, ki jih že 13 let objavlja v katoliškem listu krške (to je 'celovške') škofije Nedelja. To je "jezikovni brevir" za lepo slovenščino, kot je zapisal o tej knjigi koroški recenzent Hanzi Tomažič. Z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo dobiva slovenščina -kot eden izmed uradnih jezikov združene Evrope - novo, doslej nepoznano veljavo in mesto. Tembolj bo v prihodnosti odločilno, kakšen bo naš odnos do slovenščine ter kaj bomo pripravljeni storiti za izboljšan je jezikovnega znanja. Za pokušino na začetku leta primer napak, ki jih delamo v decembru: "Stopili smo v novo leto. Jezikovni brevir nas bo spremljal vsak dan in skušal zbujati občutek in zavzetost za lepoto materinega jezika. "V času predpriprav na božične praznike.." se je začel stavek v časopisnem članku. To je papirnato izražanje. Ljudje smo res po nepotrebnem dolgovezni pogosto tudi v besedah, ne le v dejanjih. Namesto da bi se /ot/7/ priprav, motovilimo okrog s "predpripravami". Na božične praznike smo se vendar pripravljali, ne pa "pred pripravljali". Torej recimo kar v času priprav ali pa še lepše med pripravami na božične praznike. "Predpriprave" pa v novem letu kar spravimo z ostanki zavojnega papirja božičnih daril v koš. S prazniki bo konec prazničnega "vzdušja". V novem letu bomo govorili rajši o prijetnem ozračju ali o veselem razpoloženju In še primer z naslovom Lepše slovensko. Morda se bo koga le kaj prijelo, ko bo prebral naslednja opozorila: Namesto da bi letos "postopali", bomo rajši ravnali, tudi dosegli bomo več z ravnanjem kot s "postopanjem". Kdor postopa, hodi naokrog brez cilja in namena. Beseda ima negativni pomen. Podobno je z "izpostavljanjem". Tudi Izpostaviti ima negativni priz vok. Zato rajši poudarimo, podcrtajmo, naglasimo, postavimo v ospredje ipd. in prihranimo izpostavljanje za kaj negativnega. Tako dr. Vrbinc tedensko razlaga in dopoveduje koroškim Slovencem, včasih tudi s humorjem, kako povedati lepše, slovensko, odkar so izšli izbrani članki v knjigi, pa z njimi poučuje vse, ki jim ni vseeno, kakšno slovenščino govorijo in pišejo. Marija Samec SKUPNOST CENACOLO /ČENAKOLO/ je krščanska skupnost, ki sprejema izgubljene, nezadovoljne, mlade ljudi, ki iščejo smisel svojega življenja, ki želijo najti same sebe in zopet zaživeti veselje. Skupnost je leta 1983 ustanovila redovnica sestra Elvira Petrozzi, ki je svoje poslanstvo našla v pomoči narkomanom in ostalim mladim, ki se čutijo izgubljene. Sedež skupnosti je v Saluzzu v Italiji, danes pa šteje 33 bratskih hiš tudi v Franciji. Hrvaški, BiH, Braziliji, Avstriji. Delovanje in uspešnost skupnosti je bila včeraj predstavljena pri vseh nedeljskih mašah v Grosupljem, njena predstavnika pa sta povabila vse. ki imajo probleme z drogo ali so izgubili pravo nit življenja, naj v skupnosti poiščejo novo pot. Za vse, ki bi se želeli spremeniti, naslov skupnosti dobite v grosupeljskem župnišču. Barbara Pance 40 MADŽARSKA SKUPNOST JE V GROSUPLJEM ZAČELA S PREDSTAVITVIJO SVOJE KULTURE Z glasbo in literaturo se je na decembrskem kulturnem srečanju v knjižnici Grosuplje predstavilo Madžarsko kulturno društvo iz Ljubljane, ki v letošnjem letu praznuje 40-letnico ustanovitve. Dejavnosti, ohranjanje jezika in negovanje kulture med nami živeče madžarske skupnosti, ki ima samo v ljubljanski pokrajini preko 1000 somišljenikov, so predstavili skozi življenje in delo madžarskega Prešerna, pesnika Sandorja Petofija. Projekt je podprlo tudi kulturno ministrstvo, v Grosuplje pa ga je pripeljal domačin Štefan Huzjan. Kot je povedal, si je v mešani nacionalni skupnosti oplemenitil življenje z odprtim sprejemanjem in priznavanjem obeh kultur. Poglobljeni odnosi med državama pa so tudi primerna popotnica na poti v EU. Madžarsko kulturno društvo Petofi Sandor. ki danes šteje okoli 1000 članov in somišljenikov iz ljubljanske pokrajine, je bilo ustanovljeno zato. da bi tukaj živeči Madžari, njihovi potomci in priseljenci iz Prekmurja preko društva skrbneje negovali jezik in ohranjali nacionalno kulturo ter zavest. V ta namen vsa leta delovanja prirejajo številne kulturne prireditve, literarne večere, poljudnoznanstvena predavanja in izlete. »Društvo je pomebna barvna lisa naše metropole in pripomore k skladanju mozaika novega, odprtega kulturnega mesta,« je poudarila predsednica društva Piroška Solosi. V prostorih na Vodovodni ulici v Ljubljani se različne generacije intenzivno srečujejo že desetletja. Poimenovali pa so se po velikem madžarskem pesniku Sandorju Petofiju, velikemu vizionarju, revolucionarju in literatu. »Ljubil je življenje in svobodo, zato vam želimo darovati košček njegovega izročila,« so predstavniki skupnosti nagovorili obiskovalce Knjižnice Grosuplje. Sandor Petofi je bil otrok premožne družine, ki pa sta jim povodenj in slaba investicija osiromašili socialni status. 16-leten je prekinil šolanje in oblekel vojaško suknjo, nekaj časa je služil tudi v Mariboru in tam je izpod njegovega peresa zaživela pesem Ob Dravi. Bil je poliglot in kozmopolit, prevajal je iz francoščine, nemščine, angleščine, italijanščine in celo latinščine. V svoje pesmi je vnesel duh in zlog ljudske pesmi in velja za izjemen primer, ki se je preživljal zgolj s svojim pesnikovanjem. Čeprav je skoraj do svojega zgodnjega konca ostajal reven, je bil med madžarskim ljudstvom cenjen in poznan, številne njegove pesmi pa so ponarodele. Pri 21. je izdal pesniško zbirko. »Njegove pesmi lahko razvrstimo na ljubezenske, vinske, epske, revolucionarne, domoljubne, ljudske in opisne. Pesmi so tudi polne nos-talgike iz zgodnje mladosti. Zaznal je vse vzgibe narave in življenja.« Življenje se mu je utrnilo na bojnem polju, ko se je kosal z 200 000-glavo hordo kozakov. Njegovega trupla niso nikoli našli. Pesnika je interpretiral tudi naš krajan Štefan Huzjan, ki se je v Grosuplje preselil iz Lendave 1989. Je tudi pobudnik projekta o Sandorju Petofiju. »Veliko govorimo o multikulturnosti, zato sem izhajal iz tega, da se morajo predstaviti vsi Neslovenci. Tudi ministrstvo je odobrilo mojo idejo in prvi korak smo storili v Grosupljem,« je povedal Huzjan. »Sem Slovenec, izhajam pa iz mešanega okolja, kjer je bila enkrat postavljena madžarska, drugič pa jugoslovanska meja. Uživam, občudujem in se bogatim tako s slovensko kot madžarsko kulturo. S tem dobivam več kot tisti, ki se ponašajo le z eno kulturo. To me plemeniti in nihče me ne more nahujskati proti drugemu.« Barbara Pance USTANAVLJAMO UNIVERZO ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Množica radovednih In uka željnih - zlasti v tretjem življenjskem obdobju - nas Je pripeljala do odločitve, da začnemo pri Zvezi kulturnih društev Grosuplje postopek ustanovitve Univerze za tretje življenjsko obdobje. Ustanoviteljica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje (1986) je dr. Ana Kranjc. Koncept tretje univerze je že dobro raziskan in opredeljen: - Univerza za tretje življenjsko obdobje je neprofitno, civilno izobraževalno gibanje, ki temelji na izmenjavi izkušenj, znanj in kulture njenih članov ter na njihovem prostovoljnem delu; - Namen Univerze je izobraževati starejše odrasle za njihovo osebnostno rast, za razumevanje lastnega položaja v družbi ter za dejavno delovanje v družbi v lastno dobro in v dobro drugih generacij; ■ Temeljna izobraževalna oblika na Univerzi je študijski krožek - to pomeni, da so poleg mentorja slušatelji sami s svojimi izkušnjami, odkrivanjem, znanjem in kulturo vir učenja skupine. Študijski krožki, če je le mogoče, svoje učenje obeležijo s študijskimi izdelki. To so: razstave, prevodi, literarni večeri, zborniki, televizijske in radijske oddaje, priprava študijskih izletov ter projektov izobraževalnega turizma ... Študijski krožki so zasnovani tako, da ustrezajo različnim potrebam slušateljev - potreba po izražanju in sporazumevanju, potreba po razumevanju in spreminjanju sebe in skupnosti, potreba po doživljanju lepote in razvijanju estetskih meril, potreba pojavnem sodelovanju v skupnosti, potreba po pripadnosti, potreba po ustvarjanju novih stikov z ljudmi. Največkrat pa slušatelje pri odločitvah za to ali ono študijsko dejavnost vodita, preprosto, vedoželjnost in želja po ugodju, ki se sproža ob učenju. Usoda starejših (pred in po upokojitvi) ne more biti brez družbenega načrta in prepuščena vzgibom posameznikov, zato smo prepričani, da bomo z ustanovitvijo univerze za tretje življenjsko obdobje ponudili možnost vključitve v izobraževanje in druženje vsem, ki si želijo kvalitetnejše življenje in dejavno sožitje z drugimi generacijami. Pridružimo se 27 slovenskim univerzam, ki že vrsto let uspešno delujejo. Vsi, ki vam je učenje pot h kakovostnejšemu življenju izziv, se oglasite! telefonično: 7864-028 (ponedeljek, torek) In 7869-070 (vse dni v tednu). preko e-pošte: tatlana.lampret@guest.arnes.sl osebno: v pisarni ZKD Grosuplje, Adamičeva 16, vsak ponedeljek in torek od 7. do 15. ure. Tatjana Lampret STO TISOČ BRALCEV V KNJIŽNICI GROSUPLJE • nadaljevanje s 1. strani številu zaradi pomanjkanja sredstev. Vse. kar izide ne bi mogli umestiti v obstoječi knjižnični prostor. Na vseh področjih poznavanja človekovega ustvarjanja skušamo pridobiti aktualne informacije in gradivo, ki ga naši obiskovalci iščejo. Mladinski oddelek pa je tisti, ki zajema vse, kar izide "v slovenskem prostoru. AH knjižnica pretežno zadovoljuje samo želje odraslega bralca ali Je čutiti pripadnost vseh generacij? Splošna knjižnica je namenjena vsem generacijam od najmlajših pa do tretjega življenjskega obdobja in vsemu temu se prilagodimo z nabavo in posredovanjem informacij ter gradiva. V letu 2003 je bilo registriranih skoraj 100 tisoč uporabnikov v celotni mreži Knjižnice Grosuplje, v občinah Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje. Vsako leto beležimo več obiskovalcev, v knjižnico se vključujejo tako novi priseljeni, kot tisti, ki je doslej niso obiskovali, pa vanjo najdejo pot zaradi različnih potreb. Potreba po uporabi knjižnice pa se kaže predvsem v informacijah, ki jih ljudje potrebujejo v vsakdanjem življenju. Večje število ljudi se izobražuje ali formalno ali neformalno, pa tudi mediji veliko bolj poudarjajo knjigo in aktualnosti knjižnih izidov. Enkrat mesečno pripravljamo literarne večere in strokovna predavanja, s katerimi želimo obiskovalcem približati vsebine s pomočjo avtorjev, ki te vsebine zelo dobro poznajo. Privabljamo literate in predavatelje, ki obiskovalcem na neposreden način predstavijo svoje delo. Posebno skrb pa knjižničarke posvečate najmlajšim. Od prvega leta življenja naprej so otroci že seznanjeni s knjižničnim gradivom. Velika potreba po obiskovanju ure pravljic in igralnih ur se kaže zlasti v jesensko-zimskem času. V letu 2003 smo prvič začeli organizirati ure pravljic za malčke do tretjega leta, to so igralno-pravljične ure. Malčki spoznavajo igralne knjige, ki so zanje vabljive že na dotik, spoznavajo zgodbice, pesmice, uganke in druge zanimive vsebine. Vloga knjižnice pa je tudi vzgojne narave, tako na področju knjižnične kot knjižne vzgoje. Sta obe obliki izobraževanja uporabnikov zaživeli tudi v Grosupljem? Knjižnična vzgoja pomeni navajanje uporabnikov na uporabo knjižnice, knjižničnih pomagal in pa informacijsko opismenjevanje. Knjižnična vzgoja se začne z obiski vrtcev in šolskih skupin - že najmlajše navajamo na uporabo knjižnice, ki se nadaljuje skozi vsa življenjska obdobja. Knjižna vzgoja pa pomeni navajanje na knjigo kot literarni in informacijski vir, da ljudje potrebujejo knjigo kot vir novih informacij za sprostitev in poživitev svojega življenja. Za obe dejavnosti skrbimo v celotni mreži Knjižnice Grosuplje. Naj še poudarim, da smo decembra odprli nove prostore v Dobrepolju, kjer se bo to področje delovanja na našem območju še bolj razvijalo. Knjižnica je napredovala tudi v luči informacijske tehnologije, ponudili ste dostopnost do svetovnega spleta. Mora knjižnica slediti celostnemu napredku, da ohranja životvomo vlogo v družbi? Knjižnice morajo biti povezane v svetovnem spletu zaradi ažurnosti in aktualnosti informacij. Cobiss, ki je v naši knjižnici prisoten že od leta 1995, omogoča transparenten pregled nad gradivom, ki obstaja v Sloveniji in izven naših meja. Kakšno usodo pa v dobi Interneta napovedujete klasični knjigi? Mislim, da bo knjiga še kar nekaj časa obdržala prvotno obliko, ker jo lahko vzameš kamor koli brez ostalih pripomočkov. Knjiga ima tisto vlogo v človekovem življenju, kakršne internet verjetno ne bo mogel ponuditi. Internet ima informacijsko vlogo, knjiga pa poleg tega prinaša še jezikovno bogastvo in pozitivno vpliva na čustva, kar je za celovit človekov razvoj zelo pomembno. Barbara Pance TRENUTEK ODLOČITVE Takrat, ko je tema, ko ugasneta sonce In luna, ko ni nikjer več ne vere, ne upanja, ne ljubezni... takrat ti je čisto vseeno od kje posije svetloba... To so trenutki, ko stiska izprazni srce... In nastopi trenutek odločitve NAŠE! Svetloba le čaka, da odpremo vrata srca. M.K. MONDENA V RIMLJANKI Ne dolgo po knjižnem sejmu, 18. decembra 2003, je grosupeljska založba Mondena v knjigarni Rimljanka v Ljubljani predstavila svoje zadnje štiri knjižne izdaje. Grosupeljska založba je ponavadi organizirala svoje tiskovne konference v Klubu slovenskih pisateljev, v Jazz klubu ali kje drugje v Ljubljani, prvič pa je gostovala v tej knjigarni, ki je pokazala zanimanje za take predstavitve v svojih prostorih. Obilo obiskovalcev in prijetni gostje so priredili pravi literarni večer, ki so ga obogatili še z branjem odlomkov in s pogovori. Predstavili so se avtorji: Zdravko Kaltnekar z aforizmi Z(A)VITE RESNICE in erotično kratko prozo z naslovom POŽELENJE, Neža Maurer z drugo knjigo svojih zbranih del, Ivanka Mestnik pa je pri grosupeljski založbi izdala zgodovinski roman Grenki kruh. Pridružila pa se jim je še pesnica Marianne Kiauta iz Nizozemske s predstavitvijo dvojezične (v angleškem in slovenskem jeziku) pesniške zbirke haiku poezije Prvi žafran. Za slovenske prevode sta poskrbela Dušan Voglar in Marija Javoršek. Pisateljica Ivanka Mestnik seje rodila v Drašči vasi pri Žužemberku. Po končanem učiteljišču v Novem mestu je poučevala. Za otroke je začela objavljati že od leta 1994. dalje, prvo delo za odrasle bralce pa je napisala 1998. V svojem zadnjem romanu Grenki kruh se vrača v rodno Krajino, v Žužemberk, na Dvor in v kraje ob Krki, kjer je preživela mladost. Prikazuje življenje navadnih ljudi, razpetih med praznovanji in delom, med srečo in žalostjo. Njeni junaki so vpeti v zgodovinske dogodke ob nastanku železarne in hitrem razvoju krajev, pa potem ob propadu železarne, ko se naglo niža življenjska raven in ljudje odhajajo v tujino za boljšim kosom kruha. Zelo doživeto pričara tudi naravo ob Krki, od izvira, mimo idiličnih vasi ob reki, omenja rimsko cesto, po kateri so "furali" rudo in izdelke. Prvotno je hotela temu romanu dati naslov Plavž, pa je na predlog g. Frbežarja izbrala bolj poetičen naslov in verjetno je tudi zato knjiga naletela na tako ugoden odmev pri bralcih. Pesnica Neža Maurer s svojim življenjskim optimizmom, pozitivno energijo in radoživostjo ter seveda tudi svojo poezijo vedno navduši. V drugi knjigi zbranih del so ponatisnjene pesmi iz pesniških zbirk, ki so izhajale od 1970. do 1990. leta. V otroških pesmicah, nekatere so bile celo uglasbene, pesnica z velikim občutkom za male glavice predstavlja lepe in temne plati človekovega življenja. Vendar njene pesmi nikoli ne izzvenijo v obupu in resignaciji, ampak so vedno optimistične in vzpodbudne. Kritik Peter Kolšekje pesnico imenoval 'poslednja vitalistka slovenske pesniške literature'. Zdravko Kaltnekar seje v zadnjih dveh knjigah pokazal kot duhovit in radoživ človek. Poželenje je naslov zbirke kratkih erotičnih pripovedi. O spolnosti se veliko govori, naskrivaj, v zaključenih družbah, posebno moških, a menda tudi ženskih. Včasih je avtorja prijelo, da bi komu v brk povedal, kaj si misli o njegovih zgodbicah, pa jih je raje zapisal in tako razkril tudi laži in prevare pripovedovalcev. Imen ni uporabljal, saj 'greh se pove, grešnika pa ne'. Tudi sam se ni skril za psevdonim, saj v zgodbah ne vidi nič grdega, celo grdih besed ni uporabljal. Zanimivi so tudi njegovi aforizmi, ki jih je izdal pod naslovom Z(a)vite resnice. Za izhodišče je večinoma izbiral že neko znano besedno zvezo ali misel in jo zabelil s svojim pogledom na izpostavljeno temo. Predstavitveno srečanje je zaključil z aforizmom, ki je vreden razmisleka: "Vrč hodi tako dolgo po vodo, dokler ne okusi vina." Marija Samec Zdravko Kaltnekar med branjem aforlzmov (foto: D. Samec) GLASBENA SOLA GROSUPLJE BO LETOS PRAZNOVALA... - nadaljevanje s 1. strani Na pobudo župana Škofljice dr. Jurkoviča sva snovala načrte za oddelek na Škofljici. To je četrti oddelek in sestavni del naše skupne verige vseh štirih občin. Trud se je izplačal, poplačan pa je s tem, da velika večina učencev, ki je prej pouk obiskovala v Grosupljem, sedaj pouk obiskuje doma. Tudi velika večina novih učencev je pokazala vse večjo željo in potrebo po glasbenem izobraževanju. Tudi v Grosupljem je vsako leto večje zanimanje za glasbeni pouk. Šola pa mora biti zaradi večkrat poudarjene prostorske stiske kar se da racionalna. Je prostor še vedno rakasta rana vaše šole? Trenutno smo problem rešili. Na stari šoli na Adamičevi nam nudijo celo nadstropje v popoldanskem času, so se pa pokazale težave s čiščenjem. V tem šolskem letu smo prostorske probleme, hvalabogu, rešili, za prihodnost pa kaže slabo. Otroci imajo velike želje po glasbenem izobraževanju, a bomo morali že v prihodnjem letu vpis omejiti tudi zaradi prostora. Teče tretje leto drugega mandata ravnateljevanja, pred tem ste bili In ste še profesor trobllnega oddelka. Kako ste v teh letih začutili utrip kraja In odnos Institucij, od katerih Je tudi odvisen obstoj šole? Od 1989, odkar na šoli poučujem kot profesor trobil, sem opazil veliko zanimanje in prisrčnost krajanov. Imam krasen občutek, da sem tu doma. Med seboj smo razvili sospoštovanje. Ne počutim se odveč. Tudi Občina Grosuplje se nam trudi stati ob strani po svojih možnostih. Zato moramo biti hvaležni, da imamo ljudi, ki imajo ali morajo po zakonskih določilih imeti razumevanje, da skupaj vozimo lepo. Kateri Inštrumenti pa so trenutno v trendu, najbolj zaželeni med glasbeno šolajočo se mladino? Trend je pokazal, da še vedno zmaguje klavir. Pri vseh dosedanjih vpisih je bil vpis klavirja najbolj številen. Kitara, ki je bila tudi dobro zasedena, pa malce upada. Tudi sintesaj-zer zaseda po liniji najmanjšega odpora visoko mesto. Raste godalni oddelek, imamo godalni orkester, ki bo slej ko prej prerasel v simfonični orkester. Na šoli smo imeli tudi Big band GŠ Grosuplje, ki trenutno išče novega dirigenta. Orkester je obdržal svojo kvaliteto in lahko rečem, da sem sam kriv za rojstvo tega otroka in ne bom dopustil, da bi ta otrok umrl. V pihalnem orkestru se nam je pridružil nov dirigent Boštjan Dimnik, ki dela korektno, pošteno, a je sila zahteven, morda za grosupeljsko glasbeno šolo malo preveč. A edino le trda pot pripelje k uspehu. Barbara Pance AVSTRALEC V OŠ BRINJE Z Darrenom, učnim asistentom za angleški jezik v OŠ Brinje, sva se tokrat "dobila" kar v centru Ljubljane. Prišel je točno, kot sva bila dogovorjena. Prijeten stisk roke in pozdrav. Takoj sem začutila, da je zelo odprta in prijetna oseba. Po uro in pol dolgem klepetu sem to lahko sama pri sebi le potrdila. Odpravila sva se v miren lokal, kjer sva lahko klepetala. Kako je prišel ravno v Slovenijo? Prvič je bil v Sloveniji pred štirimi leti, koje delal v banki kot svetovalec. Po štirih mesecih se je vrnil v Avstralijo za mesec dni. Nato je odpotoval v Dubai, kjer je zopet delal šest mesecev v banki. Na poti v Dubai se je ustavil v Sloveniji, kajti ob prvem prihodu v Slovenijo je spoznal svojo sedanjo ženo. Po šestih mesecih je bil z delom v Dubaiu nezadovoljen. Moral se je odločiti, ali nazaj domov v Avstralijo ali v Slovenijo, kamor ga je "vlekla" ljubezen? Odločil se je za Slovenijo. Kakšna se mu zdi Slovenija? Neverjetno lepa. "Mislim, da se Slovenci ne zavedate, v kako lepi deželi živite. Imate krasne gore, čudovito podeželje, prostrane gozdove. Seveda je tudi Avstralija lepa, še posebej določeni predeli, vendar v Sloveniji je vse na tako majhen kosu." Ali mogoče kaj pogreša? "So tudi stvari, ki jih pogrešam. Recimo obala. Hiša, v kateri sem živel v Avstraliji, je bila od obale oddaljena deset minut. Vendar tukaj v Sloveniji pa lahko smučam. Obožujem smučanje in sneg. Ne gre zato, kje je boljše ali slabše. Nekaj pač izgubiš, vendar v zameno dobiš nekaj drugega". Grosuplje. OŠ Brinje, v kateri je zaposlen kot asistent angleškega jezika od oktobra letošnjega šolskega leta. Krasna šola. Darren se v službi dobro počuti. Celoten učiteljski zbor ga je zelo lepo sprejel. "Ga. ravnateljica Irena Kogovšek je zelo prijetna oseba. Z njo se lahko pošališ, lahko se pogovoriš o resnih in tudi o osebnih zadevah," je o ravnateljici povedal Darren. Same pohvalne besede so bile namenjene tudi njegovi mentorici profesorici angleščine Poloni Godina. "Polona zelo dobro govori angleško, z njo se lahko šalim, kajti ona razume "naš avstralski" humor. Nekdo, ki ni domačin, ne razume "naših" šal, Polona pa je zelo dobra pri tem. Poleg tega je zelo dobra učiteljica, upošteva moje mnenje in spoštuje mnenje učencev. Če vidi, da ura ravno ne poteka najbolje, me opozori na napako in skupaj se pogovoriva, kako bi bilo bolje. Tako, da ne ponavljava istih napak." Vsi učitelji v šoli Brinje, ki želijo, lahko obiskujejo začetni ali nadaljevalni tečaj angleščine, ki ga vodi Darren. Tečaj poteka enkrat tedensko. Tečaj je organiziran tako, daje poleg strogega učenja veliko pogovorov in sprošču-jočih dejavnosti. Darren pravi, da je vloga asistenta v razredu vsekakor drugačna kot vloga učitelja. Asistent gleda na pouk drugače, iz drugega zornega kota. Njemu je bistvenega pomena, da motivira učence, da jim poskuša priljubiti angleščino, narediti pouk zabaven, sproščujoč. Darren pravi, da odrasli plačajo tečaj angleščine in so s tem že motivirani, medtem koje pri otrocih nasprotno. Njemu se zdi najpomembnejša vloga otroke motivirati, jih vzpodbuditi, da vzljubijo angleščino. OŠ Brinje je njegova prva šola, v kateri poučuje. Preden je začel delati v šoli, je delal kot svetovalec za informacijsko tehnologijo. Že v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov sem predstavila delo Darrena v OŠ Brinje, kije raznoliko in pestro. Njega sem vprašala, s katerimi učenci v šoli najraje dela. Takoj je odgovoril, da z najmlajšimi, s tretješolci. "Res grem po končani uri iz učilnice čisto ožet, ampak tudi oni meni veliko dajo. Vidim njihovo zadovoljstvo, komaj me čakajo, pokažejo veselje, hočejo narediti dober vtis name. Pri urah veliko pojemo, se igramo igrice in ob tem se učijo angleške besede. To je zanje novo, drugačen način poučevanja, ki jim je vsekakor všeč." Slabši ali boljši učenci. S katerimi raje dela? Seveda je lažje delati z učenci, ki razumejo in hitro sprejmejo podana dejstva in informacije. Toda Darrenu to ni najpomembnejše. Najraje dela z učenci, ki se želijo učiti in naučiti, ne glede na njihove sposobnosti. "V največje veselje mi je, če učenec pokaže voljo, željo, da se uči," pravi učni asistent za angleščino. Koliko časa mu vzamejo priprave na pouk? Različno. Odvisno od njegove vloge pri posamezni učni uri. Če samostojno vodi uro, vsekakor potrebuje več priprave, kot če pri uri samo pomaga ali mogoče "vskoči" za izvedbo določene vaje ali razlago določene snovi. Ko se tim anglistov enkrat tedensko zbere, se zmenijo, kakšna bo vloga asistenta. Vedno poskušajo izvesti učne ure na čim bolj zanimiv način in Darrena vključiti tako, da bi bil pouk zabaven, privlačen, da bi učenci uživali ob učenju. Učenci predmetne stopnje so imeli na začetku malce težav z razumevanjem Darrenovega naglasa. Potrebovali so nekaj časa, da so se navadili. PEPI VSE VE... V mladinskem programu TV SLOVENIJA je bila na programu 31. 12. 2003 in 1., 2., in 3. januarja 2004 serija oddaj s skupnim naslovom PEPI VE VSE... Scenarij za novo serijo je pripravila Jelka Ribarič -Grabljevec, režiserje bil Tugo Štiglic, Pepija je igral Janez Škof, Miho pa mladi Šmarčan Dejan Vunjak, star 10 let. Mladi Šmarčan Dejan Vunjak s popularno pevsko skupino. (foto: Barbara Zaje) _ Darren Halford med učenci. Seveda seje tudi Darren trudil govoriti čim bolj knjižno. "Sedaj včasih namenoma rečem besedo, ki vem, da je ne poznajo. S tem vidim, kako mi sledijo, kako spremljajo pouk. Če ni odziva, vprašam ali vse razumejo, ali razumejo določeno besedo. S tem jih skušam navajati, da ni narobe, če vprašajo, ampak če ne vprašajo in ne razumejo." Kriket. V OŠ Brinje imajo, od kar je v šoli Avstralec, kriket ekipo. Tudi sam je član kriket ekipe, in sicer Ljubljana ericket club-a. V ekipi so Angleži, Avstralci in Slovenci. European Cricket Council želi razširiti igro kriket, še posebej med otroke. Zato ta šport podpirajo. Darren je povedal, da seje kriket zelo težko naučiti, ker ni primerjave z nobenim slovenskim športom. Vendar učenci se zelo hitro učijo, ker jim je to v veselje in zabavo. "Ko učim kriket, nisem učitelj. To učencem povem. Z njimi igram, z njimi se pogovarjam. Opazil sem, da se med kriketom z mano pogovarjajo različne stvari, da so sproščeni in si upajo vprašati. Pogovarjajo se tudi učenci, ki se sicer ne radi izpostavljajo in so raje tiho. Mislim, da je to zelo velika prednost in da imajo učenci od tega dvojno korist," je Darren komentiral ure kriketa. Kaj meni o programu učnih asistentov v osnovnih šolah? Dobra ideja. Na ta način se učenci več naučijo. "Sedaj se bližajo božično novoletni prazniki. Točno jim lahko povem, kako, na kakšen način in kdaj praznujemo v Avstraliji." Preden je začel delati kot asistent, seje udeležil seminarja na Bledu, kjer so asistenti, ki že delajo na šolah, delili svoje izkušnje. "Preden sem začel delati, sem imel popolnoma napačne predstave. Mislil sem, da bom poučeval celotne ure angleščine. Asistenti z izkušnjami so nam povedali, kakšna je naša vloga v razredu, kaj je dobro, kaj slabo, svetovali so nam, da vnesemo v pouk gibanje, pesmi." Darren ima prijatelja Avstralca, ki tudi dela kot učni asistent v Ormožu. Z njim se večkrat sreča, tako da poklepetata in delita svoje izkušnje o delu v razredu. Ob koncu šolskega leta bo moral napisati poročilo o delu. Če bodo vsi zadovoljni, bo mogoče ostal v OŠ Brinje še eno šolsko leto. Pred novim letom so imeli vsi učni asistenti sprejem na Ministrstvu za šolstvo, pri dr. Slavku Gabru, katerega se je udeležil tudi Darren. Na ministrstvu so pokazali spoštljiv, pohvalen odnos do asistentov. Povedal je, da je bil zelo prijeten sprejem, na katerem je klepetal in delil svoje izkušnje in mnenje z mnogimi asistenti. Kaj naj rečem za konec? Ko vidim človeka, ki je tako zavzet za delo, si mislim, super za učence, ki obiskujejo OŠ Brinje. Samo upam. da se otroci tega zavedajo. Kajti to je edinstvena priložnost, ki je mogoče naslednje šolsko leto ne bo več. Branka Škufca Kriket ekipa - O LUTKAH Ko Miha izjavi, da bi bil v življenju rad lutkar, se Pepi najprej ne strinja. Vendar Miha vztraja in Pepiju dodeli častno nalogo - otrokom bi na predstavah delil sladkorno peno. Pepi se navduši in spremeni svoje mišljenje. Iz njega švigajo ideje, kaj vse bi lahko še imela v potujočem lutkovnem gledališču. Kar naenkrat postaneta originalni lutkarski par z idejami, ki bi jima jih marsikateri lutkar zavidal. Pogledati gresta še v lutkovno gledališče, kjer jima Matjaž Loboda marsikaj zanimivega pove. Za lutkovno gledališče, s katerim bosta potovala po svetu, pa obiščeta še Jeleno Sitar, Cvetko in Igorja Cvetka, ki imata predstave kar v kovčkih - kako priročno za potovanja. - O KIPARSTVU Kadar Pepija presvetli ustvarjalni zanos, mu v idejah ni para pod soncem. Za svojo izvoljenko bo naredil nekaj izjemnega. Polna glava zamisli mu ne da miru. Tokrat ji misli okna polepšati s svojo veličastno podobo. Kiparstvo mu trenutno pomeni vse. Ustvariti namerava lepoto, ki bo sijala tisočletja. Edina težava, ki jo ima, je - kje dobiti dovolj veliko skalo za svoj kip. V kamnolomu z Mihom srečata kiparko Dragico Čadež Lapajne in v njenem ateljeju se preizkusita z izdelavo kipov. Miha je navdušen nad škrati, Pepi nad svojo podobo. - O OPERNEM PETJU Da otroci opere ne marajo, je jasno. Tudi naš Miha ni nikakršna izjema. Pač pa je junak Pepi pravi operni navdušenec. Česa vsega se ne spomni. Ker je podkovan v vseh umetnostih, jih namerava združiti v operi. Do mojstra opernega petja mu manjka samo še znanje italijanščine, ki se je pridno uči. Prepričan je, da ko jo bo vsaj kolikor GABROV VZGOJNO-IZOBRAZEVALNI SISTEM SE JE ZAČEL RUŠITI Z veliko pozornostjo sem 12.1. 2004 poslušala oddajo na radiu OGNJIŠČE, ki je obravnavala Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli in Pravilnik o šolskem redu v srednji šoli. V oddaji so sodelovali: predstavnici ministrstva za šolstvo, profesor z neke srednje šole in predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol, g Račečič. Zelo sem pogrešala v oddaji predstavnika staršev, saj gre za vzgo jo in izobraževanje njihovih otrok. Vsi se moramo zavedati, da imajo prav starši največjo pravico in dolžnost do svojih otrok. In prav zato bi pri pripravi takih pravilnikov morali v veliki meri sodelovati starši. Pri nas pa se vse te stvari pripravljajo na ministrstvu, torej od vrha navzdol. Zadeve bi morale potekati mnogo bolj povezovalno z vsemi tistimi, ki sooblikujemo mlado osebnost, v največji meri starši in učitelj. Že pri pripravi prvega pravilnika leta 1996 smo mnogi takratni ravnatelji imeli zelo veliko pripomb. Skupno smo ugotavljali, da Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovne šole prinaša nered, nedisciplino, anarhijo in mnogo preveliko demokracijo. Javno smo povedali, da je od demokracije do anarhije le en majhen korak. Na mnogih šolah so se ravnatelji skupaj z učitelji zelo poglobili v takratni osnutek pravilnika in na ministrstvo posredovali mnogo, mnogo pripomb. Zelo veliko pripomb smo že takrat imeli na opredelitev hujših in lažjih kršitev in na sam postopek izreka vzgojnega ukrepa. Žal naše pripombe niso bile upoštevane! Na omenjeni oddaji pa sta se predstavnici ministrstva čudili, zakaj se učitelji in ravnatelji ne poglabljajo v spremembo pravilnika in ne posredujejo več pripomb. Ministrstvo se mora zavedati, da so se tudi učitelji in ravnatelji naveličali dajati pripombe, če niso upoštevane. In kakšno je stanje danes po osnovnih in srednjih šolah, sta zelo natančno prikazala oba predstavnika šol. Nič nam ne pomaga, če imamo »hotelske« šole. če pa v njih ne vladajo jasna pravila obnašanja in jasno opredeljene sankcije za kršenje skupno dogovorjenih pravil. Šola je institucija, kjer otroke pripravljamo za življenje. V življenju pa so dolžnosti na prvem mestu, iz dolžnosti pa izhajajo tudi pravice. V našem šolskem sistemu, ki ga zagovarja minister Gaber, pa je ravno obratno. Vesela sem bila, da je g. Račečič izpostavil tudi problem pomanjkanja vzgoje v šoli. Vsi se še dobro spominjamo, ko se je pripravljala nova šolska zakonodaja, kako so pripravljavci trdno stali na stališču, da šola izobražuje, vzgaja pa družina. Velika večina ravnateljev in učiteljev se že takrat s tem nismo strinjali. Od nekdaj nam je jasno, da šola istočasno, ko izobražuje, tudi vzgaja in zato govorimo o vzgojno-izobraževalnem sistemu. Proti naši volji so ukinili ocenjevanje vedenja. Starše so mnogo premalo vključili v pripravo celotne zakonodaje. V zadnjem času se čuti, da minister Gaber le ugotavlja svojo zablodo pri prenovi osnovne šole, saj pogosto iz njegovih ust slišimo besedi vzgoja in vrednote, za katere še pred kratkim ni hotel slišati. V šolskem letu 2003/2004, ko prvo leto uvajamo 9-letno osnovno šolo po vsej Sloveniji, se je na veliko srečo začel Gabrov sistem počasi rušiti. Rušijo pa mu ga prav njegovi ravnatelji in učitelji, ki so se, na srečo, nekateri le prebudili in upajo glasno spregovoriti, da je z našo zakonodajo na področju šolstva nekaj zelo narobe. G. Račečič, predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol in tudi ravnatelj Osnovne šole Majde Vrhovnik iz Ljubljane, je v oddaji zelo jasno povedal, da je potrebno na šolah nazaj uvesti red in disciplino, da je potrebno vzgajati, učence pripravljati na odgovorno življenje in tudi ocenjevanje vedenja bi bilo potrebno uvesti nazaj. Tako - začelo se je! Z ravnatelji in učitelji pa morajo v mnogo večji meri sodelovati tudi starši, skupaj jasno določiti šolska pravila in jih dosledno izvajati. In zato se v pripravo novega Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev morajo aktivno vključiti starši, pravil ne more postavljati ministrstvo. Tu je potrebno sodelovanje. Prepričana sem, da bodo kmalu na vrsti tudi drugi pravilniki, ki jih je pripravilo ministrstvo in so zelo neživljenjski, kot npr. Pravilnik o napredovanju učiteljev. Tudi tega so že nekoliko popravljali, vendar je potrebno to področje povsem na novo urediti. Vsi, ki kakorkoli sodelujemo na področju vzgoje in izobraževanja naših otrok, v največji meri učitelji in starši, moramo slediti skupnim ciljem in zagotavljati našim otrokom ŠOLO PO MERI ČLOVEKA. Občečloveške vrednote, kot so resnica, poštenost, solidarnost, spoštovanje, delavnost... morajo biti prisotne v vsaki slovenski družini in šoli, če hočemo mlado generacijo pripravljati za odgovorno življenje. Upam in želim si, da je po 10. letih demokracije v Sloveniji čas. da se tudi starši in učitelji povežejo preko civilne družbe, javno spregovorijo o aktualnih problemih na področju šolstva in zahtevajo, da aktivno sodelujejo pri pripravi vseh sprememb na področju vzgoje in izobraževanja. Žal pa je šolska zakonodaja ustrahovalna in zato se mnogi ravnatelji in učitelji še vedno ne upajo glasno spregovoriti (soglasje k imenovanju ravnatelja daje minister, napredovanje učiteljev potrjuje ministrstvo...). Čas pa dela počasi, a vztrajno! In demokracija, ki je še vedno pretežno na papirju, se vendarle počasi prebuja v vsakodnevno življenje. Bodimo optimisti in upajmo na boljše čase! Angelca Ukovlć toliko obvladal, takrat zanj ne bo nikakršne ovire več, da ne bi blestel na velikih svetovnih opernih odrih. Miha ga poskuša odvrniti od visokoletečih idej, vendar se Pepi ne da. Pristaneta v operi, kjer operni pevec Branko Robinšak predlaga, naj se najprej javi na avdicijo. - O FOTOGRAFIJI Ali verjamete vsemu, kar preberete? Pepi ne verjame in se mora o vsem prepričati na lastne oči, če to drži. Pri preizkusu kamere obskure mu pomaga Miha, ki postane njegov začasni model. Pepi se namreč loti vsake stvari temeljito, kajti za izdajo knjige svojih fotografij je preučil celo zgodovino fotografije. Samo še naslovnica mu manjka, zanjo pa potrebuje samo še stojalo, da bo lahko lovil svetlobo. Kje in kdaj bo našel odločilni moment? Začenja se lov na edinstveno fotografijo, ki ga nekje čaka že celo življenje. Fotograf Arne Hodalič jima pove, kako on išče dobre motive. Cisto sveža novica: OBČINSKI PRORAČUN SPREJET 14. SEJA ' Glede na dosedanji potek sej občinskega sveta v Grosupljem je bila 14. redna seja v sredo, 28. januarja 2004, "po kriterijih zunanjih opazovalcev" sorazmerno uspešna, saj Je svetnikom uspelo potrditi skoraj vse predlagane točke dnevnega reda razen ene. Ker pa tiskarji in tiskarski stroji že čakajo za natis časopisa, preletimo samo na hitro dogajanje na tej seji. SKLEP 0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA ZAZIDALNEGA NAČRTA TURISTIČNO OSKRBOVALNI CENTER III, GROSUPUE Sprememba se nanaša na dve parceli neposredno ob podjetju Bossplast: prva in večja je last podjetja Gabrijel AS d.o.o. iz Škofljice, druga in manjša pa Zdenke in Matka Mehle iz Rožne doline v Grosupljem. Na prvi parceli, kjer naj bi stal večji objekt dimenzij 51 m x 36 m, bo investitor zaradi širitve svojega programa izvajal predelavo in eluksacijo aluminija (elektrokemijski postopek oksidacije aluminija), na drugi parceli pa naj bi se odvijala gostin-ska, trgovska, skladiščna in manjša obrtno storitvena dejavnost. Če bo postopek sprejemanja sprememb potekal po poti, ki jo pričakuje investitor, naj bi na prvi parceli začeli z gradnjo že sredi letošnjega leta, z dejavnostjo pa bi v novih prostorih začeli že pred novim letom. V novozgrajeni tovarni naj bi bilo zaposlenih približno 30 ljudi, ob morebitnih večjih naročilih pa bi v dveh izmenah zaposlovali do 50 delavcev. Svetniki (predvsem N.Si, SDS in SLS ter neodvisni - Dušan Hočevar, dr. Peter Hostnlk, Anton Perme, Božo Predallč, Jože ŠircelJ in Matjaž Trontelj) so imeli precej pomislekov glede spremembe namembnosti Turističnega oskrbovalnega centra v celoti, ki razen z bencinskim in tehničnim servisom ne izpolnjuje dejavnosti turizma in oskrbe, in so zato nekateri predlagali, da bi se ga vsaj preimenovalo. Tako se s svojo predlagano dejavnostjo - proizvodna linija in eluksacijo aluminija - vključuje tudi to podjetje. Župan Janez Lesjak in svetnik dr. Miro Kranjc (LDS) pa sta na te očitke nekdanje načrte o turističnem oskrbnem centru poimenovala sanjarjenja. (Naj k temu dodamo, da so bile prve zasnove (ali "sanjarjenja«) TOCa narejene še v času načelovanja g. Jožeta Novaka na oddelku za urbanizem nekdanje občine Grosuplje koncem osemdesetih let, kije zdaj državni sekretar na MOPu. Spremembe turističnih programov pa so se nato pojavljale skozi vse politične garniture tudi po osamosvojitvi. Spreminjajoči se odlok TOC III pa je bil sprejet v letu 1999 in je bil nato skoraj vsako leto tudi spremenjen. Zdaj pa dejansko turizma praktično v TOCu ni.) Župan je nadalje opravičeval načrtovano gradnjo s plačilom komunalnega prispevka investitorja pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. (Le-tega smo vložili občani z različnimi dajatvami na kredit občini, da ga kot dober gospodar uporabi kot zalogo za pridobitev bodočih investitorjev.) Dr. Kranjc je še slikovito dodal primer, da si ne predstavlja, kako bi se neka družina iz Nemčije, ki bi potovala po avtocesti, ustavila in "pomali-cala" ali celo "šotorila" v TOCu, župan pa, da je zdaj tako in tako Motel pometel vso morebitno konkurenco na področju turizma, med tem ko je Stane Žvegla (ZLSD) absolutno brez zadržkov podprl načrtovano gradnjo, ki naj bi po njegovem čim prej zapolnila nepozidan prostor. Nekaj pomislekov je svetnik Jože Intihar (LDS) imel tudi na cestni priključek druge parcele, ki se navezuje na glavno cesto. Po precej obširni razpravi, ki je trajala skoraj dve uri, so svetniki potrdili, naj gredo predlagane spremembe v javno razgrnitev in razpravo. Načrtovane spremembe pa bomo spremljali ob javni razgrnitvi in jih nato predstavili v eni od prihodnjih številk Odmevov. SKLEP 0 JAVNI RAZGRNITVI ODLOKA 0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE GROSUPUE, DOPOLNITEV 2002 V tem primeru gre za skrajšani postopek sprejemanja sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine (kratko: prostorski plan), saj je celo sam župan Janez Lesjak dejal, da se za spremembe v celoti in po redni poti sprejemanja še ne kaže, da bi jih na občinskem svetu sprejemali v kratkem. To lahko potrdijo številni ljudje, ki so vložili prošnje za gradnjo različnih zgradb na območjih, ki niso v starem prostorskem planu znotraj zazidljivih površin, pa čakajo že kar nekaj let. Zato so na občini izvzeli tri lokacije: razširitev zazidljivega območja pri novem Mercatorju za širitev njihove dejavnosti, razširitev območja pokopališča Grosuplje in uvedbo prostora za pasje zavetišče nad Zg. Duplicami. Po srednje dolgi razpravi (za grosupeljske razmere!) je župan dal predlog, da se te tri predloge uvrsti v javno razpravo, ki se bo začela 23. 2. letos. Za predlog je glasovalo 18 svetnikov. SVETNIKI SO POTRDILI TUDI DVA SKLEPA ODTUJITVE NEPREMIČNINE: - v k.o. Grosuplje - naselje, pare. št. 1960/2 v izmeri 70 m2, ki je ostala od nekdanje javne površine, a je s parcelacijo za stanovanjsko gradnjo postala mrtev prostor med privatnim zemljiščem in zemljiščem ob železniški progi. - v k.o. Sela, pare. št. 2007/2 in 2007/3, ki je prav tako ostanek javnega dobra v izmeri borih 4 m2. SKLEP 0 IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE GROSUPUE Dr. Miro Kranjc (LDS) je kot predsednik Komisije za volitve in imenovanja predlagal za volilno komisijo naslednje člane: Jože Štrus (predsednik), Marko Podvršnlk (namestnik), Barbara Godec (član), Milena Lunar (namestnica), Irena Predalič (član), Janez Javornik (namestnik), Jože Kadunc (član), Martin Vlršek (namestnik). Za predlog je glasovalo 20 svetnikov. SKLEP 0 IMENOVANJU PREDSTAVNIKA OBČINE GROSUPUE V SVET JAVNEGA SOCIALNO VARSTVENEGA ZAVODA "DOM STAREJŠIH OBČANOV" GROSUPUE Dom starejših občanov je bil preoblikovan v skladu z novo zakonodajo. Z njo pa je lokalna skupnost dobila možnost, da imenuje svojega predstavnika v svet zavoda. Na komisijo za volitve in imenovanja je prispelo pet kandidatur. Dr. Miro Kranjc (LDS) je v imenu komisije za volitve in imenovanja povedal, da je komisija predlagala občinskemu svetu, naj v svet zavoda imenuje Božidarja Gabrijela (LDS). Predlog so svetniki brez razprave potrdili s 15 glasovi. NSKEGA SVETA 28.1. »ČEZ P PO DNEVNEM REDU NAJ BI ODLOČALI TUDI 0 IMENOVANJU KOMISIJE ZA ODLIKOVANJA. Dr. Miro Kranjc (LDS) je prav tako v imenu komisije povedal, da naj bi se pred imenovanjem komisije za odlikovanje najprej svetniki posvetili pravilniku o podeljevanju nagrad, ki naj bi omogočil "robne pogoje" za podeljevanje teh nagrad. S tem naj bi se dvignil ugled in odmevnost le-teh. Kot predsednik komisije pa seje zavezal, da bo predlog pravilnika prišel čim prej v obravnavo na občinski svet. Zato je bila predlagana točka umaknjena z dnevnega reda. PREDLOG PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA ZA LETO 2004 O osnutku predloga si lahko preberete v tej številki Odmevov na strani 4. V razpravi o samem predlogu programa dela občinskega sveta pa so uvrstili še amandmaje, ki so jih predlagali: - dr. Peter Hostnlk (N.Si) je predlagal, naj se spremembe pravilnika o štipendiranju prenesejo v obravnavo v prvo polletje, - pri prostorskih zadevah pa naj bi se ponovno uvedla lokacija Starega gasilskega doma, kjer je danes nepokrita tržnica. - Matjaž Trontelj (SLS) je predlagal, naj se preučijo možnosti preoblikovanja volilnih enot. Za prva dva amandmaja je glasovalo 21 svetnikov, tretjemu je svoj glas namenilo 11 svetnikov, 5 pa jih je bilo proti. Tako so bili vsi trije amandmaji sprejeti in na koncu tudi predlog programa, ki ga je podprlo vseh 22 prisotnih svetnikov. OSNUTEK PRAVILNIKA 0 POGOJIH ZA DELO SVETNIŠKIH SKUPIN IN SAMOSTOJNIH SVETNIKOV Računsko sodišče je izoblikovalo načelno stališče, ki pravi, daje možna dodelitev in namenska uporaba sredstev za dodatna plačila svetniškim skupinam in samostojnim svetnikom. V pravilniku so opredeljeni pogoji in način financiranja iz proračuna, ki si jo (predhodno) sami določijo in si jo razdelijo glede na število izvoljenih članov. Znesek za posameznega svetnika na mesec znaša 30 tisoč sit mesečno in se letno usklajuje z letno rastjo primerne porabe. Ta sredstva pa se lahko uporabljajo za plačila administrativnih in strokovnih pomoči svetnikom, nakup in vzdrževanje osnovnih sredstev, nakup pisarniškega materiala, plačilo poštnih storitev, potnih stroškov, strokovne literature, fotokopiranja, izobraževanja, za splošni material in storitve ter plačila obvestil o delovanju članov sveta v javnosti. Na osnutek ni bilo razprave. 16 svetnikov je glasovalo za, 2 sta bila proti. Ob prekategorizaciji v pravilnik seje glasovalni izid v prid pravilniku (!) povečal še za en glas. SPREJET PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA OBČINE GROSUPUE ZA LETO 2004 IN PRORAČUNA OBČINE GROSUPUE ZA LETO 2005 Po novi zakonodaji se občinski proračuni sprejemajo dvoletno, kar pomeni, da je za tekoče leto (skoraj) vedno treba prilagajati proračun. Zato naj bi se proračun že na samem začetku imenoval rebalans, s pojmom proračun pa je poimenovan načrtovani proračun za naslednje leto, ki pa bo, predno se bo začel izvajati, verjetno že spet rebalansiran. Ker je bil osnutek obeh (za 2004 in 2005) sprejet že na 12. redni seji občinskega sveta decembra lani, so to pot svetniki lahko dajali le usklajene amandmaje. Tako pravzaprav klasične razprave o proračunu na seji občinskega sveta ob sprejemanju (rebalansa) proračuna ni bilo, kot tudi na predhodni seji o osnutku ne, kar je s svojo razpravo ugotavljal tudi svetnik Anton Perme (SLS). Med razpravo pa seje izkazalo, da si tudi svetniki razlagajo po svoje določila Statuta in Poslovnika, ki sta v nekaterih točkah neusklajena. Zato bodo morali svetniki v bližnji prihodnosti nekaj časa nameniti tudi temu. O proračunu so po področjih razpravljali le posamezni odbori. Po elektronski pošti je nato Jože ŠircelJ (NKG) poslal dva amandmaja, na sami seji pa je še MIha Kadunc (N.Si) predlagal spremembo poimenovanja že predlagane proračunske postavke, ki po novem namesto o obnovah spomenikov NOB govori, da se sredstva namenijo za vzdrževanje obeležij vseh žrtev vojne in povojnih pobojev. Prvi Šircljev predlog v višini 650 tisoč naj bi namenili za grosupeljske gasilce, drugi v višini 5 mio sit pa za večdnevne prireditve ob praznovanju občinskega in državnega praznika. Denar za ta dva predloga naj bi vzeli iz postavk plač podžupanov, ki jih v Grosupljem nimamo potrjenih, za drugi predlog pa iz sredstev, ki naj bi bila namenjena za opremo občinske uprave. Drugi predlogje med razpravo umaknil sam predlagatelj, prvega pa nato svetniki z glasovanjem niso potrdili. V razpravi so svoje pripombe dali še nekateri drugi svetniki, ki pa niso bile oblikovane kot amandmaji in zato tudi "niso prišle v ožji izbor za glasovanje." Tako so bili izglasovani samo amandmaji, ki jih je predlagala občinska uprava sama in amandma, ki gaje predlagal Miha Kadunc. Prav tako pa je občinska uprava vložila kar nekaj svojih amandmajev na prihodkovni strani z obrazložitvijo, da bo na dohodnini precej ugodnejši priliv. Zmanjšal se je tudi prenos iz prejšnjega leta, pa tudi na odhodkovni strani je bilo kar za štiri strani drobno tipkanih sprememb na postavkah za delovanje občinskega sveta in odborov kot same občinske uprave, osnovnega izobraževanja, predšolske vzgoje, sociale, športa, kulture, kmetijstva, drobnega gospodarstva, cestne in komunalne infrastrukture. 0 samem (rebalansu) proračuna pa so Matjaž Trontelj (SLS), Janez Plntar (SDS), dr. Peter Verilč (SDS) in Jože ŠircelJ (NKG) proti koncu razprave menili glede na predhodne realizacije proračunov, daje proračun optimistično načrtovan in daje zaradi tega tudi odgovornost predlagatelja toliko večja. Niso pa županu pozabili dodati, da tudi je proračun naravnan za izpolnjevanje predvolilnih obljub, a so se tudi strinjali, da bi bilo z drobljenjem postavk lahko tudi slabše. V bodoče pa bi bile po njihovem mnenju (in po določilih Evropske listine) pred željami novograditeljskih investitorjev na ravni lokalne skupnosti treba uvrstiti želje občanov ter veliko več naporov vložiti v trajnostni razvoj. Predlog rebalansa proračuna za leto 2004 in proračuna za leto 2005 je na koncu podprlo 19 svetnikov in nihče ni bil proti. Proračun bomo podrobneje predstavili v prihodnji številki Odmevov. Jože Mlkllč USPEŠNA Založba Mondena skupaj z Beletrino vas vabita 6. februarja 2004 v Penzionu Podržaj na 3. ADAMIČEV VEČER. Predstavili se bodo tako imenovani 'hišni avtorji' obeh založb: Čander, Žabot, Čar, Stupica, Šteger iz Beletrine in Gluvić, Frbežar, Mestnikova in Petan iz Mondene. PRIPOVEDI IZ GROSUPLJEGA: O šparaniu in enakosti "Včasih smo Dili bolj šparovni, kot ste danes. Tako sem šparala, da si nisem upala malice kupiti. Kak košček starega suhega kruha sem vtaknila v žep, po poti v fabrko sem pa jeseni kakšno hruško ali jabolko pobrala. Včasih so drevesa rasla ob poteh za vse lačne in žejne. Še Marija Terezija jih je dala nasaditi, pa je lahko vsak pobral jabolko in ga pojedel. Z mamo sva šparale, da sva kupovale zemljo. Kako sem bila včasih lačna, da bi vola pojedla, pa meje mama tolažila: 'Kar potrpi še malo, bova zemljo kupili, te ti ne more nihče vzeti, potem nama bo bolje.' Pa sva šparali in dokupili nekaj zemlje. Pa je še moja mama doživela, da so prišli ljudje, ki so tudi zemljo jemali. Ko so nam vzeli prvo njivo, je mamo prvič kap. Tudi zase sem šparala, da bi enkrat nekaj imela. Ob petkih in svetk-ih sem bila pripravljena delati, da bi le kaj zaslužila. Ob skromni plači sem prišparala v kraljevi Jugoslaviji 10 000 dinarjev. Denarje bil tedaj nekaj vreden, kovance in papirnat denar smo imeli. Tiskali so ga v Franciji in je imel zlato podlago. Za ta denar bi si lahko kupila gradbenega materiala za celo hišo. Pa je prišlo do menjave denarja, najprej v lire, potem pa spet v Titove dinarje, pa mi ni nič ostalo," pogosto pripoveduje moja mama, Marija Vintar. Spomni se, kako so po vojni zamenjavali italijanske lire v dinarje. O Centovi materi, kot so pravili njeni mami, torej moji stari mami, je rada povedala tole zgodbo. Nikoli ne bomo vsi enaki V Jerajevi hiši (danes je tam Kovinastroj) so po vojni zamenjavali italijanske lire. Samo hišni gospodarje lahko nesel denar zamenjat. Naša mama, ki je bila že dolgo vdova, je pobrala denar od vseh nas otrok in je šla skupaj s sosedom, ki je bil znan kot pijanček, proti menjalnici. Šla sta mimo gostilne. Ljudje, ki so ju videli, so rekli: "Pravijo, da bomo vsi enaki. Ko bosta ta dva zamenjala denar, ne bosta dolga enaka! Pijanček bo šel v gostilno in tam pustil denar, mat' bo šla pa domov!" In res se je tako zgodilo. Zamenjala sta in ko sta prišla do gostilne, je sosed rekel: "No, mat', greva na kozarček!" "Ti kar pojdi, jaz moram domov," je rekla moja mama. On je vse zapil, mama pa nam je razdelila denar, kolikor ga je dobila za lire in je bila tudi kmalu brez denarja. Marija Samec NIKO MIHIČINAC K.D. IEPREMIČNINE KO10W0RsAa3, 1290 GROSUPLJE TEL: pi-786 56 60, FAXi 01-786 56 65 GSM: 041-405 258 SMS: 405258@UNU^M0BI7l\L.SI E-MAIL; NIKO@MIHICINAC-NEPREMICNINE. SI URL: WWW.MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI • Želite prodati, kupiti najeti ali oddati svoje nepremičnine? Pokličite nas ali se oglasite se pri nas in vam bomo ponudili zanesljiva posredovanja. • V Grosupljem in bližnji okolici kupimo in najamemo garsonjere ali enosobna stanovanja. • Za znane kupce iščemo zazidljive gradbene parcele za stanovanjske hiše in večje zazidljive komplekse za obrtno-proizvodne dejavnosti z možnostmi takojšnje gradnje. NUDIMO VAM POMOČ PRI PRIDOBITVI GRADBENIH DOVOUENJ DRUGE STORITVE: • Sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo • Pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb, vse do notarske overitve • Pri prodaji in nakupu kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje, sprejema ponudbe do vpisa v zemljiško knjigo. SVETOVANJE: Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! aillIIH\l)Sill MMll WW®M_ POTEPANJE PO EGIPTU (11. del) Po ogledu smo imeli nekaj težav, ker nismo točno vedeli, čigavo je katero kolo. Če so bila pa vsa enaka! No, pa smo se nekako zmenili. Nato smo imeli še dve uri časa za samostojno vožnjo. S sestro, prijateljico ter prijateljem smo se odpeljali malo ven iz mesta. In kaj se mi je zgodilo na poti nazaj? Ne boste verjeli! Padla sem. Ja, res! Hlačnica se mi je ujela v verigo. Saj ni čudno, koje bila veriga tako razmajana, moje hlače pa široke. Groza! Še v istem trenutku, ko sem bila na tleh, je od ne vem kod prikolesaril domačin, spustil svoje kolo in mi hitel pomagati. Domačini so res prijazni. Ko sem se pobrala, sem zagledala mojo družbico, ki seje na vsa usta smejala, ko so videli, da ni hujšega. In kakšne so bile posledice? Črni kolobarji po stegnih in raztrgane hlače. Hlače sva s prijateljico po prihodu na ladjo odrezali in zašili. Tako sem naslednjih deset dni hodila s prekratkimi hlačnicami. Črnice so pa ostale kar do konca potepanja. Kar niso in niso hotele izginiti. Čedalje večje so bile in spreminjale so barvo, iz črne v modro, vijolično, rdečkasto. Vrnitev na ladjo. Še zadnje kosilo. Slovo. Kaj naj zapišem za zaključek vožnje po Nilu? Od Asuana do Luksorja. Tri dni. Super! Sploh nimaš občutka, da si na ladji. Tako mirno smo se premikali po Nilu. V najhujši vročini, po dvanajsti uri, smo ponavadi imeli urico ali dve prosto. Takrat sem uživala na balkončku, sedela in gledala bregove reke. Opazovala sem promet po Nilu. Kar naprej smo srečevali ladje. Ladji, ki sta se srečali, sta si v pozdrav zatrobili. Parkiranje ladje. Vedno smo parkirali ob že stoječe ladje. Zgodilo seje, da so bile parkirane tudi po štiri ladje druga poleg druge. Tako smo včasih morali skozi štiri ladje, da smo prišli na breg. In potem je bil problem, kako si zapomniti, kje je naša ladja. Ko pa se ni videla! Nepozabno! Zopet nahrbtnike na ramena. Še vedno smo v Luksorju. V hotel Emilio. Nekaj časa za "razpakiranje" in počitek. Potem pa na feluko. Jadrnico. In na zahodni breg Nila. Tam so nas pričakali džipi. "Natlačili" smo se vanje. Tu ni nič pomembno, koliko nas je v avtu. Kolikor nas je pač šlo v džip. Saj nihče ne preverja. Prišli smo na rob puščave, kjer so nas pričakale kamele in vodiči. Kamele. Prvič sem v Egiptu videla kamele pri piramidah. Impresionirale so me! Kakšna višina! No, danes pa je na vrsti jahanje. S kamelami gremo v koptski samostan. Moram priznati, da mi je bilo kar malo tesno, ko sem zagledala kamele tako od blizu. Ja, strah meje bilo, da bom padla s kamele. Sestro je tudi "stiskalo", zato sva se odločili, da greva skupaj na eno kamelo. Kamela je sedela. Zajahali sva jo. Bila sem spredaj. Čutila sem, kako se me je sestra oprijela. Nato pa dvig. Najprej je kamela iztegnila prednje noge. Groza! Mislili sva, da bova obe padli nazaj. Nato še zadnje noge. Vrglo naju je naprej. Ponovno prednje noge, ki jih je popolnoma iztegnila. Torej še en sunek naprej. No, ampak sva se obdržali. Po nekaj minutah sva se sprostili in se navadili na guganje. Bilo je prav prijetno. Kako sva bili visoko! Vse je bilo krasno. S take višine je krasen razgled. Ampak po dvajsetminutnem guganju, je bil na vrsti sestop. Obe sva bili prepričani, da bova "spikirali" na glavo. Še ko sva bili na kameli, sva kričali "Help us, help us, please!" In res so pristopili še vodiči sosednjih kamel in nama pomagali. Kamela je namreč najprej pokrčila prednje noge in takrat sem mislila, da me bo sestra porinila spredaj na tla. Seveda so naju fantje zadržali, nato je kamela pokrčila zadnje noge in končno še enkrat prednje. Olajšanje. Začutila sem tla pod nogami. In hitro sem šla s kamele, da se ne bi slučajno premislila in ponovno poskušala vstati. Že s kamele sem opazila skromno zgradbo tik ob robu puščave. To naj bi bil koptski samostan. Res je bil. Pričakale so nas nune. V samostanu živi osem nun. Razkazale so nam samostan. Seveda smo se morali sezuti in čevlje pustiti pri vratih. Vse zelo skromno. Majhne sobice. Po tleh položen tepih. Nune nikamor ne hodijo. Ves čas so v samostanu. Samo ko jim zmanjka osnovnih živil, se odpravijo izven samostana. Pokazale so nam "sobice", kjer lahko popotnik zastonj prespi. Sobica. Majhen prostorček. Gole stene. V enem kotu postelja. Nune so bile zelo prijazne. Prijateljica je ravno imela težave z želodcem. Ne da bi karkoli rekla, je k njej pristopila ena izmed nun in jo vprašala, kaj ji je. Takoj je bila postrežena z zdravilnim čajem. Poslovili smo se. Sledilo je jahanje kamel nazaj do džipov. Zopet zajahati kamelo. Tokrat je šlo že bolje. Ravno ko smo bili na kamelah, je sonce zahajalo. S take višine je bil pogled še lepši. Ko sem pogledala predse, sem videla "potnike" na kamelah s fotoaparati v rokah. Tudi sama sem naredila nekaj fotografij. Najin vodič je bil med najstarejšimi inje bil bolj počasen, tako da sva bili s sestro med zadnjimi. Mladi fantje so kamele bolj priganjali. Kar zadovoljna sem bila, da imava starejšega vodiča. Večerja. Tuširanje. Nato sprehod po bazarju. Odpravila sem se skupaj s sestro in prijateljico. Kupovale in barantale smo že, tako da nismo bile brez izkušenj in smo vedele, kako se "vesti". Ker smo vse tri hotele kupiti njihove inštrumente za spomin, smo se ustavile ob stojnici z inštrumenti in začele kupovati. Bile smo uspešne. Ceno smo "zbile" za več kot polovico. In tudi kupile. Boben in tamburin. Vendar to nakupovanje je trajalo dve uri. Vmes smo še poklepetali. Prodajalci sosednjih stojnic so se nam pri klepetu pridružili. Skupaj smo spili karkade. Vroč hibiskusov čaj. Poslovili smo se. Opolnoči smo se vrnile v hotel. Vendar nihče še ni spal. Iz posebne sobe seje širila prijetna glasba. Pridružile smo se ostalim Slovencem in se zabavale. Koptski samostan. (se nadaljuje) - Besedilo In fotografije: Branka Škufca NAJBOLJŠI ČLOVEKOV ŠTIRINOŽNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES! ZAKAJ SE PSI TAKO RADI POVALJAJO V UMAZANIJI? Večino skrbnikov psov, ki imajo svojega kosmatinca urejenega in negovanega, spravlja ta navada v popoln obup. Še tako dobro vzgojen kuža se včasih povalja po mrhovini, živalskih iztrebkih ali gnijočih odpadkih. Z našo psičko pasme šarplaninec smo bili nekega poletja na izletu v Trenti. Po prijetnem in sproščenem sprehodu smo sedli k mizi in si privoščili osvežilno pijačo, naša štirinožna spremljevalka pa seje podala na ogled okolice planinskega doma. Natakarja, ki je prinesel naročeno, smo povprašali, kaj vendar tako zelo zaudarja okrog hiše, saj je bil vonj naravnost nevzdržen. Odgovor gospoda je bil hiter in prepričljiv: "Vaš pes, gospa!" Naša Ira sije privoščila valjanje v gnijočih odpadkih iz kadi za kisanje zelja. Prva pomoč v obliki cevi za zalivanje vrta in detergent za pomivanje posode je le malo ublažila posledice Irinega "dišavljenja". Še dobro, da je bila v bližini na razpolago Soča v neomejenih količinah, sicer bi morala Ira peš domov... Ena od razlag za tako početje pravi, da je za psa - po duši pradavnega lovca - pomembno, da v naravi zakrije svoj vonj tako, da se navzame tujega, po navadi vonja konja ali srne in si tako zagotovi neopaznost pri lovu. Druga razlaga pa pravi, da z valjanjem pes prenese svoje sporočilo o dragoceni najdbi pripadnikom svoje vrste in jih tako povabi na skupni lov. Na novo "odišavljenega" psa vrstniki namreč ovohavajo z velikim zanimanjem in prebirajo njegovo sporočilo. Glede na to, da se pes rad povalja tudi v snoveh, ki imajo sicer močan vonj, a nobene povezave s plenom (npr. limonini olupki, tobak, gnijoči odpadki, človeški iztrebki), nekateri to razlagajo s privlačnostjo močnih vonjav nasploh. ZAKAJ PES MAHA Z REPOM? Najbrž je prav vsak že občutil prijazen pasji pozdrav - mahanje z repom, ki človeka prepriča o najboljših pasjih namenih. Najpogostejša razlaga, kije vsesplošno uveljavljena, pravi, da pes izraža z mahajočim repom svoje veselje, navdušenje, pozdrav. Pa menda to ne drži povsem. Nihajoči gibi sem-ter-tja, pa najsi gre za mačko ali psa, pomenijo, da je žival razdvojena in ne ve čisto dobro, kaj naj stori. Rada bi se umaknila, pa vendar bi šla prav tako rada naprej; ena želja izključuje drugo, zato se notranje nihanje ALI RAZUMEMO, KAJ NAM SPOROČA NAŠ PES? izraža tudi navzven. Podobne gibe opažajo strokovnjaki tudi pri drugih živalskih vrstah, ki izražajo svoje nelagodje z majanjem, stresanjem z glavo, prestopanjem, počepanjem, kopanjem s kopiti, vrtenjem na mestu ali - kot mačke in psi - z živahnim mahanjem z repom. Pri opazovanju pasjih mladičev prvič zaznamo mahanje z repkom med hranjenjem pri psici materi. Pravzaprav ni lepšega pogleda, kot je doječa psica in njeni zadovoljni mladički z dvignjenimi repki. Če bi bil to znak ugodja in zadovoljstva, pravijo strokovnjaki, bi mladički mahali z repki že pred starostjo (poprečno) devetinštiridesetih dni, ko se repkanje prvič začne. V tem obdobju se namreč pojavi že prvo tekmovanje med mladiči v leglu, ki postaja z rastjo mladičev vedno bolj neusmiljeno. Zaradi nasprotujočih si tekmovalnosti oz. stresa in potrebe po hrani so mladički razdvojeni, to pa izražajo z mahanjem z repki. Mahanje z repom ima svoje stopnje intenzivnosti: boječe živali mahajo bolj ohlapno in počasneje, agresivnejše in bolj samozavestne živali imajo odločnejši in bolj odsekan mah. Napačne razlage o prijateljskem mahanju so nastale tudi zato, ker so ljudje opazovali le odnos med psom in človekom, opazovanje psov med seboj pa je prvotno teorijo ovrglo. Mahanje z repom ima v medsebojnih stikih med psi tudi nalogo, da razprši vonjave iz žlez pod repom. Pes z visoko dvignjenim repom je samozavesten in bo z mahanjem svoj vonj še dodatno razpršil proti mimoidočim. To vedenje zaznajo psi, človek pa se ga mora naučiti spoznavati. Tako mahajoč rep še ne pomeni dobrodošlice na tujem dvorišču in če tak kuža prišleka povrhu vsega še ugrizne, je jasno, da ni kriv pes čuvaj, ki je z jasnimi znaki povedal, kakšno je njegovo razpoloženje, temveč nezaželeni obiskovalec, ki ni spoznal pasje govorice. (po knjigi Desmonda Morlsa: Zakaj pes maha z repom) ZAČELA SE JE SEZONA RAZSTAV - ZAKAJ SO POMEMBNE? Zadnji konec tedna v januarju se pričenja letošnja sezona kinoloških prireditev - razstav psov v organizaciji Kinološke zveze Slovenije. Skoraj vsak mesec se bodo pred sodniki zvrstili lepi, vzgojeni, negovani psi, ki so jim skrbniki namenili razstavno kariero. Po mnenju nekaterih je razstavljanje mučenje psov, ki preždijo večji del dneva v kletkah ali na kratkih povodcih v gneči in hrupu. Mnogi obiskovalci in razstavljavci pa spet pravijo, da njihov kuža na razstavi neznansko uživa, stoično prenaša srečanja z drugimi psi, pomanjkanje prostora in miru. Resnica je verjetno nekje vmes. Pomembno je, da ima pes ob primernem ležišču dovolj veliko "varnostno" območje, da se ne počuti ogroženega; da je zaščiten pred vročino, ima vedno dovolj sveže vode in zagotovljen občasen sprehod. Če ga skrbnik ne "pozabi" v kletki ali razgretem avtu, potem je celo možno, da kuža ob zadovoljnem in sproščenem skrbniku celo uživa. Žal pa pasji skrbnik, ki gre na razstavo z velikimi pričakovanji, ni sproščen in le redko odide zadovoljen, saj je najlepši lahko samo eden. Edino prav je, da je za vsakega skrbnika njegov pes najlepši, o tem pa naj ne poizkuša za vsako ceno prepričati tudi kinološkega sodnika. Dobra priprava na razstavo, ki jo nudijo nekatera kinološka društva in klubi, ter športno obnašanje sta pogoja, da se bosta na razstavi počutila prijetno oba, tako kuža kot njegov skrbnik. Razstave psov pa so pomembne tudi zato, ker se na enem mestu zbere običajno večje število lepših predstavnikov določene pasme. To pa je idealna priložnost za bodoče lastnike, ki si lahko na enem mestu v živo ogledajo pse vseh starosti izbrane pasme, se pogovorijo z njihovimi skrbniki, pridobijo podatke o bodočih leglih in izkušnje, kako oceniti skrbnika in morebitne ga vzreditelja svojega bodočega psa. PROGRAM RAZSTAV ZA LETO 2004 V ORGANIZACIJI KZS: 27. In 28. 3. - CACIB Ljubljana 18. 4. - CAC Grosuplje 30. 5. - CAC HrušJca 19. In 20. 6. - CACIB Portorož 29. 8. - CAC Trbovlje 18. In 19.9. - CACIB Maribor 3.10. - regionalna razstava Koper 21.11. - CAC LJubljana OPOMNIK ZA CEPLJENJE PROTI STEKLINI IN DRUGIM NALEZLJIVIM BOLEZNIM Poleg z zakonom predpisanega cepljenja proti steklini, ki je tudi človeku nevarna bolezen, pse cepimo enkrat letno tudi proti nalezljivim boleznim kot so pasja kuga, parvoviroza, kužno vnetje Jeter, kužni kašelj In leptospiroza. Pri vzreditelju je bilo to prvo kombinirano cepljenje običajno opravljeno v leglu med 6. in 8. tednom starosti, ponoviti ga je nujno v presledku 1 meseca, sicer izgubi učinek in je potrebno serijo cepljenj pričeti znova. STEKLINA STAR0S1 6 - 6 teden 10 • 12 teden 4| meseci 15 KUŽNE BOLEZNI nato vsako leto1 (m nujno je pa priporočljivo1; nato vsako leto1 Pred vsakim cepljenjem mora pes dobiti tableto sredstva proti notranjim zajedalcem, (glistam, trakulji), kupite ga pri vašem veterinarju ali v lekarni. Tableto mora pes dobiti nekaj dni pred cepljenjem, sicer je cepljenje manj učinkovito. Po 4. mesecu starosti (po cepljenju proti nalezljivim boleznim naj pretečejo 2 do 3 tedni) mladička cepimo proti steklini. Cepijo pooblaščene ustanove in zasebni veterinarji, cepljenje je obvezno po zakonu. Na podlagi Pravilnika o spremembi pravilnika označevanju živali, veterinarskem spričevalu in veterinarski napotnici (objavljen je bil v Uradnem listu št. 86 2002) je označevanje psov z mikročipom obvezno za mladiće, poležene od 1. januarja 2003 dalje, ne glede na to, ali je kuža čistopasemski ali ne. Vstavitev mikročipa v podkožje je zelo enostaven poseg brez komplikacij, mikročip ne ovira psa pri njegovem gibanju. Za novo označevanje se lahko odločijo tudi lastniki odraslih psov, za tiste, ki so izgubili staro identifikacijsko značko, pa bo ta poseg prav tako obvezen. Mojca Sajovlc w wmm, wmma mmm® ©mmm ZAHVALA Ob nenadomestljivi Izgubi našega dragega moža In ata TONETA BUČARJA st. s Police Ari se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja g. župniku Tonetu Pahuljetu za besede tolažbe in lepo opravljen pogrebni obred, poliškim pevcem pod vodstvom Emila Kovačca in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri pogrebni svečanosti ter vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob Izgubi našega dragega dedlja, očeta in moža IVA ŠPOLARJA iz Gatine se iskreno zahvaljujemo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gatina, Lovski družini Grosuplje, Zvezi borcev Grosuplje, Krajevni skupnosti Grosuplje, predvsem pa vsem tistim, ki ste pomagali pri organizaciji pogreba, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi ZAHVALA Prazen je naš dom, dvorišče, Zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Nam ostane zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi naše ljube mamice In žene JUSTINE ŠIRCEU iz Velike Stare vasi 12 a se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, sveče, darove za svete maše in cerkev ter vsem, ki ste se pridružili v molitvi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Antonu Pahuljetu za opravljen pogrebni obred, Nataši Štrubelj in Jožetu Ahlinu ter ostalim, ki so nam s svojo pomočjo stali ob strani. Hvala tudi Rudiju Rometu za ganljiv govor. Posebej se zahvaljujemo dr. Cirilu Golobu in ga. sestri Zorici za strokovno pomoč in besede vzpodbude v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste nam in nam še vedno stojite ob strani. Žalujoči mož Mirko, otroci Maja, Simona in Klemen. V SPOMIN IVU ŠPOLARJU 1922-2003 Pri selitvi iz mesta na obrobje naše vasi je Ivo s seboj prinesel malo mestnega vzdušja. S svojim pristopom in željo po vodovodu, telefonu in asfaltirani cesti na Gatini je skrajšal pot do teh dobrin. Do bolezni, ki ga je priklenila na posteljo, smo z njim uživali vesele trenutke ob dobrem fondiju. Njegova izobrazba je bila za nas nekaj lepega, boljšega. Imel je novinarske sposobnosti. Veliko stvari pa ni dokončal zaradi bolezni. Morda se bo kdaj spet rodil kakšen Ivo, ki bo dokončal začeto delo. Mi se ga bomo spominjali kot zvestega vaščana in dobrega soseda. Olga Zaje, Gatina ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi našega dragega moža, atlja, dedlja, brata, strica, tasta, svaka in zeta JANEZA TOMAŽI NA z Velikega Vrha 2 pri Šmarju rt* se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vašča-nom za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za potrebe cerkve. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov poslednji dom. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Mrvarju za lepo opravljeno sv. mašo in vso ostalo duhovno pomoč, mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru in moškemu pevskemu zboru Šmar-je-Sap za lepo petje. Hvala tudi g. Ljubu Vilarju za lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se sodelavcem iz podjetij Armex armature Ivan-čna Gorica, Zavarovalnica Triglav Ljubljana, Logo Grosuplje, G M&M Grosuplje, Sanofi-Synthelabo-Lek Ljubljana. Hvala tudi zdravniškemu osebju Golnik. Najlepša hvala N.Si Grosuplje ter vsem, ki ga boste nosili v srcu. Še enkrat najlepša hvala vsakemu posebej in Bog povrni vsem. Vsi žalujoči: žena Milena, sin Janez in hčerka Vida z družinama, sinova Marjan In Damjan, vnuki Doroteja, Luka, David, Simon In Jernej ter sestre Mlnka, Anka in Ivanka z družinama. STATISTIKA IZ "ČRNE KRONIKE" za december 2003 na območju občine Grosuplje KRŠITVE ZOPER JAVNI RED IN MIR: Število: 20 Kraj: 12 v zasebnih prostorih, 8 na javnem kraju. Razlogi: družinski in sosedski prepiri, pijančevanje, preglasna glasba v zasebnih in gostinskih prostorih. Kdaj: javni red je pogosteje kršen ob vikendih in praznikih. KAZNIVA DEJANJA: Število: 41 Načini: tatvine, vlomi, poškodovanje tuje stvari. Kaj: hrana, tehnični aparati in predvsem mobilni telefoni, najpogosteje pa nakit in denar. Kraji: počitniške in zapuščene hiše, trgovine, delovni stroji. Čas: nočni in zgodnji jutranji čas. PROMETNE NESREČE: Število: 31 Posledice: materialna škoda, telesne poškodbe. Vzroki: neprilagojena hitrost, stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti, neustrezna varnostna razdalja, nepravilen premik vozila. Čas: prihod na delo in vračanje z dela, ob slabih vremenskih razmerah. Kraj: na avtomobilski cesti A/2 Šmarje-Sap - Višnja Gora in glavnih cestah R 646/ Cikava -Grosuplje in R 647 / Grosuplje -Mlačevo ter v naselju Grosuplje in bližnji okolici. NAVODILA IN OPOZORILA: Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine, posebno pozornost pa namenja kontroli hitrosti z lastnim radarjem, predvsem na odsekih cest, kjer se dogaja največ nesreč oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najpogostejše. Zato naj vozniki spoštujejo prometno signalizacijo in vozijo v skladu s cestno prometnimi predpisi. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini počitniških hišic ali parkiranih vozil ali je na kak drug način sumljiva, naj si zapomnijo čim več podatkov o osebi oziroma o prevoznem sredstvu ter to nemudoma sporočijo na PP. Vse kršitve javnega reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nesreč prijavite na tel. 113. Iz poročila PP Grosuplje VIKEND NA ZAP0T0KU Prostovoljci in otroci iz Grosupljega in okolice smo v okviru Centra za socialno delo Grosuplje, izvedli še en vikend tabor v kraju Zapotok ter združili prijetno s koristnim. V petek, 7.11. 2003, je izpred centra odpeljal avtobus s tridesetimi potniki. Destinacija - Zapotok nad Igom, namen - zabava in druženje. Dež ob prihodu nas je takoj pregnal v notranje prostore, ki so postali naš dom za tri dni. Najprej smo se udobno namestili in pripravili spalne prostore, nato pa razporedili še material v dnevni prostor in hrano v kuhinjo. Sledil je spoznavni večer, ki je potekal bolj napeto kot ponavadi, saj smo imeli kar nekaj novih obrazkov med prostovoljci in otroki, zato je bila zmedenost z imeni kar pričako-vana, a je smeh ob tem pomagal prebiti led in druženje se je začelo. Preverili smo svoje risarske sposobnosti in skupaj izdelali plakate s pravili (ki jih nato skupaj zapišemo), plakat za naj kuharsko skupino, za naj poštarja, plakat za drevo pričakovanj in barometer počutja (vsi plakati služijo kot pomoč pri organizaciji dela in preverjanju vzdušja na taboru s strani udeležencev in prostovoljcev). Najboljši del spoznavnega večera je žrebanje skrivnega prijatelja, kjer izžrebaš ime udeleženca in nato s pozornostjo skrbiš zanj, mu pišeš sporočila, rišeš risbice... Večer smo zaključili z družabnimi igrami, ki so pospešile dinamiko skupine (pokanje balonov, igra z odejo, sadna solata). Ura za spanje seje hitro premikala proti soboti in nekateri so/smo vztrajali tudi do četrte ure zjutraj. Sobota. Po zajtrku smo zapeli našo pesmico in nato začeli priprave na tekmovanje v namiznem tenisu. Sami smo si morali izdelati loparje iz lepenke in čez dobro uro smo že zagreto tekmovali. Najprej ogrevanje, nato zares: četrt- finale, polfinale, finale in zmagovalec. Skupina otrok in nekaj prostovoljcev pa je v tem času izdelovala izdelke iz gline in barvala ter risala risbe, ki so razstavljene na CSD. Izpostaviti je treba tudi najnovejši frizerski salon, ki so ga ustanovile udeleženke tabora in poskrbele za pričesko m dobro počutje vseh nas (dekleta z daljšimi lasmi so imela kitke ali čopke, fantje in dekleta s krajšimi lasmi pa »špičke«). Vreme v času tabora je dopuščalo kakšno urico nogometa in krajši sprehod. Večer smo zaključili z ogledom najboljše risanke na svetu - Ledena doba, ki je ogrela vsa srca. Vsi smo bili zelo utrujeni in s spanjem ni bilo težav, zbujanje v nedeljsko jutro pa je pomenilo zaključek tabora, pospravljanje in odhod. Pred tem smo razkrili še skrivnega prijatelja, naredili ogledala (vsak vsakemu napiše pozitivno misel) ter podelili diplome za vse udeležence. Na vožnji proti domu v nedeljo popoldne pa smo si sonce pričarali kar sami in to s prepevanjem slovenskih narodnih in popularnih pesmi. Slovo pa pove vse: «Na ponovno snidenje.« UANKA IN BRANKA Kar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA Ob Izgubi naše drage mame MARIJE FINC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše, ZD Grosuplje in g. Pahuljetu za lep pogrebni obred ter skupini z Janezom Dolinškom. Vsem in še vsakemu posebej lepa hvala. Žalujoči otroci: Mirni, Štefka, Ivan In France. Ko zadnja solza se utrne, ko večni mrak oči zagrne, končano tvoje je trpljenje, zdaj čaka te le še vstajenje. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta In starega očeta ANTONA PERMETA st. (1927-2004) s Spodnje Slivnice pri Grosupljem. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in darovali za cerkev ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala osebju ZD Grosuplje, ki ste mu lajšali bolečine. Hvala župnikom g. Šuštarju, g. Kastelicu in g. Knepu za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru iz Vidma-Dobrepolje, čebelarskim in gasilskim društvom ter KS Sp. Slivnica. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi. ZAHVALA Ob nenadomestljivi Izgubi naše zlate mame, stare mame In babice IVANE PERKO iz Male Račne 29 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za Cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Glasu za lepo opravljen pogrebni obred, Lojzki Fink za poslovilne besede in pevskemu zboru iz Račne za zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo imeli radi. Žalujoči: Njeni otroci z družinami ZAHVALA Po dolgem trpljenju Je temu svetu zaspala naša draga FRANČIŠKA ŠEME, Špiževa Francka iz Žalne. Od nje smo se poslovili v domači farni cerkvi v Žalni v četrtek, 15. 1. 2004. Pogreb s sv. mašo je vodil domači župnik, g. Andrej Šink, ki se mu zahvaljujemo za besede tolažbe in vse darovane korake. Zahvaljujemo se tudi Moškemu pevskemu zboru Samorastnik pod vodstvom g. Draga Zakrajška. S svojo toplino in obzirnostjo nam je bil v težkih trenutkih v tolažbo g. Tone Adamič. Hvala tudi g. Jožetu Mesojedcu za nesebično pomoč. HVALA tudi vsem, ki ste se nam pridružili pri slovesu, darovali za sv. maše, cvetje, sveče, za cerkev ali za dobrodelne namene. HVALA vsem, ki ste jo imeli radi in ji lajšali trpljenje. Posebej se zahvaljujemo vsemu osebju Doma starejših občanov Grosuplje za izjemno prizadevnost, človečnost ter vsestransko nego in pomoč v njeni težki bolezni. Njeni domači Glasilo prebivalcev občine Grosuplje KAKO NASTANE IZ VAŠKE "BRCANJE" PRAVI NOGOMETNI KLUB PO HRIBIH - PONOČI IN PODNEVI Pred tekmo s Stično v Mali Loki 4. avgusta 1968 leta. Ekipa Janez Dremelj (trener, predsednik), Tone DremelJ, Tone Koščak, Zvone Kozamernlk, Srečo Kozamernlk, Marjan Poreber (vratar), Stane Poreber (sekretar), Jože Radelj, Franc Radelj, Janez Štlgllc, Janez Kurent, Janez Vovk. Mala Loka je leta 1966 imela osem hišnih številk, le pri dveh pa so bili fantje sposobni za pravi nogomet (v letih od 14-24 let)! Prav kmalu smo pridobili še fante iz sosednje vasi, sestavili dve ekipi po 5 ali 6 fantov v eni, našli "primeren" prostor na "Ljubljanici", senožeti z grmovjem, kjer smo uredili gole - dve prekli in "špago" v primerni višini. Igrali smo z gumijasto žogo in to do onemoglosti. Žoga je večkrat ušla daleč v dolino, tudi 100 m daleč. Grmovje smo posekali šele pozneje. Poleg Velike Loke smo pridobili še fante iz Žalne, Luč in Lobčka. Prve nogometne tekme smo priredili na prvem večjem pokošenem zamočvirjenem travniku. Velika Loka je priredila tekmo z Višnjo Goro na našem domačem travniku. Kljub rezultatu 1:11 nismo odnehali. Pot iz Male Loke na "Ljubljanco" (približno 1 km) je vodila preko močvirnega travnika. Hitro smo izmerili, da bi se dobilo razdaljo 90 m x 45 m, kar so najmanjše mere za pravo nogometno igrišče. Ker sem bil najstarejši in že učitelj z diplomo fakultete, sem moral jaz k Martinovi mami zaradi tega edino dovolj velikega travnika. Za majhno najemnino smo ga res dobili. Mama še živi in bo kmalu izpolnila 94 let. Še danes smo ji hvaležni. Zdaj se je delo šele začelo. Prišli so še trije nepogrešljivi fantje iz Dednega Dola. Izsuševali smo močvirje, z voli napeljali kamenje za drenažo, naredili prve gole, pri Olimpiji dobili stare mreže, precej kopačk in Stare drese. Že leta 1968 smo odigrali otvoritveno tekmo s Šentvidom (zmaga 8:2), slika pa nas prikazuje pred domačo tekmo s Stično, 4. avgusta 1968. Rezultat je bil 4:4, gledalcev pa kar neverjetnih 300, polni pa so bili tudi okoliški hribi, saj je bilo lepo nedeljsko popoldne. Tudi preproste kmete je to zanimalo. To nam je dalo misliti, da smo že leta 1969 nastopali redno v "Ljubljanski nogometni podzvezi" - I. razred. Ponudb bolj izkušenih nogometašev ni manjkalo - iz Grosupljega, Stične in celo iz Ljubljane. Veliko je pomagal sodnik Stane Bevc iz Grosupljega. Toda prvo pravo nogometno tekmo so odigrali na Dobu pri Domžalah še sami domači fantje, brez rezerve! Ob rezultatu 1:1 smo se s harmoniko in pesmijo vrnili v Malo Loko. Z vlakom seveda. Postali smo prvi nogometni klub z imenom NK Partizan Mala Loka. Pisec teh vrstic je moral opustiti mesto "golgeter-ja" v ekipi, postati predsednik in tajnik kluba, delegat na domačih tekmah, vodja in trener ekipe na potovanju. Leta 1971, jeseni, pa smo se združili z NK "Odred" iz Ponove vasi in ponovno oživili NK Grosuplje. Tudi tu sem postal predsednik kluba, sekretar pa je bil vseskozi Stane Poreber, tudi nabavni za drese, "kopačke" in drugo. Janez DremelJ, športni entuzlast Iz Male Loke SMUČARSKA VLEČNICA V ŠMARJU-SAPU Šmarje-Sap, 24. januarja 2004 - Težko pričakovani sneg Je razveseli šmarske šolarje In njihove starše. Na hribu za gostilno Majolka (ob novem pokopališču) Je namreč začela delovati prenosna smučarska vlečnica, ki jo upravlja Športno društvo Šmarje-Sap. Vlečnico je konstruiral In izdelal ter Izdelavo v večji meri tudi financiral avtor znamenitega šmarskega vlakca in drugih predmetov s področja vesele tehnike Dušan Mazaj, pogonski kolut Je napravil Jaka Perovšek, ohišje motorja pa Vinko Zdešar. Stroške nabave motorja je pokrila KS Šmarje-Sap, Športno društvo Šmarje-Sap pa Je nabavilo vlečno vrv. Vlečnica bo ob ugodnih snežnih in vremenskih razmerah predvidoma obratovala ob sobotah, nedeljah ter v času šolskih počitnic od 10. do 16. ure, med tednom pa po dogovoru. Cena za smučanje je simbolična in znaša 300,00 SIT za 20 voženj. Ob začetku smučanja je za vlečno kljuko potrebno predložiti še 700,00 SIT kavcije, ki pa jo smučar ob vračilu kljuke dobi nazaj. Dolžina vlečnice (in smučišča) znaša okrog 150 m, vlečnica pa s hitrostjo okrog 1,6 m/s lahko prepelje do 300 smučarjev na uro. Ob tem je pomemben tudi podatek, da ima vlečnica vgrajen tudi varnostni sistem - s potegom varnostne vrvi kjerkoli na celotni dolžini ali v primeru, da je na vrvi pred pogonom kakršnakoli ovira, se pogon avtomatsko izklopi. Vlečnico poganja bencinski motor z močjo 10 KS (7,4 kW). Vlečnica je zasnovana tako, da se lahko prepelje ročno ali kot avtomobilska prikolica. Pred postavitvijo na ustrezno mesto je potrebno sneti le kolesi, vlečnico vsidrati v tla ter jo po potrebi z jekleno vrvjo privezati na bližnje drevo ali kaj podobnega. Z vlečnico upravljata dve osebi (gre za člane ŠD Šmarje-Sap), ki skrbita za red in pravilen vstop smučarjev ter pravilen izstop smučarjev in brezhibno delovanje pogona vlečnice. Ob koncu ne bo odveč opozorilo, da je tudi na smučišču za Majolko v Šmarju-Sapu potrebno spoštovati splošna pravila Smučarske zveze Slovenije ter paziti predvsem na varnost. Ob ugodnih snežnih in vremenskih razmerah ste dobrodošli na smučišču v Šmarju-Sapu. Janez Plntar V ljubiteljskem pohodništvu se vse bolj uveljavljajo nočni pohodi, ki so v večini primerov spominski ali pa preprosto kulturno-rekreacijski. Običajno so dobro obiskani, ker nudi ljudem ta nočni doživljaj poseben čar. Udeleženci teh v temo zavitih, pa vendarle z baklami in lučkami razsvetljenih poti, so ljudje vseh starosti, od otrok, mladine in odraslih, pa do starejših, ki jim sedmi križ že krepko sedi na ramenih. Torej, rojeva se nova množičnost. Več takih prireditev seje dogajalo ob koncu preteklega leta. Pohodniki iz Gorniškega kluba Limberk smo se ob koncu decembra udeležili treh takih poti. Organizacija in namen je bil različen, vse pa so bile izvedene na nivoju kulturnega dogodka. Prvo nočno popotništvo se nam je "zgodilo" 20. decembra z udeležbo poti "Čez goro k očetu", ki pelje iz Črne na Koroškem, čez hribe in preko avstrijske meje v Železno Kaplo. To je spominska pot na nekoč veliko bolj naporno pot matere z majhnimi otroki v nekem drugem času, koje na božični dan želela otrokom pripraviti družinsko srečanje z očetom, ki je takrat prebival na oni strani meje. Peturna hoja po nekoliko zasneženi pokrajini je z vmesnimi postanki kar hitro minila. Najprej smo bili postreženi z dobro kranjsko klobaso na zadnji visokogorski kmetiji Kumer tik pred avstrijsko mejo. Približno uro po prehodu meje pa so nas toplo sprejeli in pogostili zamejski koroški Slovenci s kuhanim vinom in čajem na gorski kmetiji, ki tudi izvira iz slovenskih korenin. Priredili so kratek kulturni program in domači trio je na flavte intoniral slovensko himno. Ob odhodu pa je skupaj z umetniškim triom zapela, božičnem času primerno pesem Sveta noč, vsa zbrana množica. Bil je kar mogočen zbor. Nepozaben je bil tudi pogled na izredno dolgo pohodno kolono v popolni temi, osvetljeno samo z nad šeststo baklami in svetilkami. Drugi je bil nočni vzpon na Kamni vrh iz vasi Podgore na božični dan zvečer. Ob dogovorjeni 18. uri smo prižgali svoja svetila in lepo organizirano krenili proti planinski koči na Kamnem vrhu. Snega je bilo ravno toliko, da je izravnal tla in za silo pokril kamenje. Nočni razgled na Dobrepoljsko dolino in začetek Suhe Krajine je bil kar zanimiv. Privoščili smo si še vroč čaj ob kresu in že smo hiteli v soju lučk nazaj v dolino. Pogostitve so bile organizirane na več mestih. Odločili smo se za krajši obisk pri Kulturnem društvu Podgora, ki ima v lasti in posesti svojo kočo v gozdu, nedaleč iz vasi. Klobase, malo prekajene in kuhane, so bile odlične. Glasba iz zvočnikov je bila precej navita, pa vendar učinkovita, saj je zvabila k plesnim korakom tudi naše goste iz Mehike, ki so sicer vajeni precej drugačne ritmike in melosa. Tradicionalno srečanje pri cerkvici na Sv. Jakobu nad Medvodami, na praznični dan, v spomin na slovenski plebiscit v letu 1990, je bilo že štirinajsto. Mašo za domovino je vodil gospod škof Bizjak. Zunaj pa je visok kres ogreval duše in telesa. Za topel čaj je bilo poskrbljeno. Po kulturnem programu je udeležence pozdravil tudi gospod Lojze Peterle, ki je bil v času odločitve za samostojnost predsednik vlade Republike Slovenije. Zanimiva je bila njegova misel, da na to srečanje nihče nikogar ne vabi, pa vendarle je udeležba vsako leto številnejša, kar nam daje upanje še tudi za naprej. Povsem drugačen pa je bil skok v začetek gorniške sezone 2004. Že drugega dne v novem letu smo se zgodaj zjutraj skotalili iz tople postelje in odhiteli proti zasneženi Begunjščici. Zunanja temperatura je padla pod minus pet stopinj, pa tega skoraj nismo občutili. Vožnja po popolnoma kopni cesti proti Begunjam in naprej v sotesko, mimo ruševin gradu Kamen in do koče v Dragi je bila kar prijetna. Veselo srečanje z vsakoletnimi udeleženci tega pohoda je bilo prav tako prijetno. Odhod je bil ob deveti uri, kar je bilo po mnenju nekaterih pravih hribovcev zelo pozno. Prvi koraki po zaledeneli gozdni cesti in nato po koreninah na stezi so terjali kar nekaj pazljivosti. Kmalu smo dosegli prvi sneg Poledenelost seje zmanjšala, debelina snežne odeje pa je z doseganjem višine presenetljivo hitro rasla. Dereze in podobno orodje je ostalo v nahrbtniku. Steza je bila kar lepo shojena do koče Roblekov dom pod Begunjščico, ki je na nadmorski višini 1657 m in je v prazničnih dneh, kakor tudi med ostalimi vikendi pozimi vedno odprta. Ko smo sopihali proti koči, so se v dolino že vračali tisti "pravi hribovci", kajti za vzpon na sam vrh ni bilo pogojev. Do poldrugega metra visok, sveže zapadli, suh in nesprijet sneg ni bil primeren za nadaljevanje hoje na vrh. Pa smo vendarle poizkusili. Sneg je bil čisto nov, niti ene stopinje ni bilo opaziti. Sloje do kakih sto metrov nad kočo. Zaradi sipkega snega se je vdiralo prav do tal, z nogami si hodil po travi, sneg pa je segal čez višino pasu, tako da si z rokami delal gaz pred seboj. Seveda, roke le niso lopate, časa pa tudi nismo imeli toliko, kolikor bi ga potrebovali za tako pluženje. Po prehitri vrnitvi v kočo se je oskrbnik samo prijazno namuznil, ker nas je že prej seznanil z razmerami na poti proti vrhu 2060 m visoke Begunjščice. Nič nismo bili žalostni, ker je gora še vedno tam in bo čakala še leto in dan. Marjan Perme NEKAJ PRIHODNJIH TUR GORNIŠKEGA KLUBA LIMBERK 8. februar Šmarna gora - kulturni praznik (v počastitev Prešerna in J. Aljaža) 20. marec 25 1. maj april Limberk - Kamni vrh (pohod po naših krajih) - 6 ur Po Lavričevi poti (obisk sosednje občine) - 4 do 5 ur 19. junija Prvomajski pohod na Višarje - 5 ur Rzenik 1654 m (Velika planina, Planina Konjščica) - 4 ure DOBER ZAČETEK LETA 2004... V soboto, 10. januarja, je v Žalcu potekal 8. mednarodni novoletni turnir v karateju. Udeležilo se ga je 140 tekmovalcev. Reprezentance štirih držav (Slovenije, Hrvaške, Bosne in Slovaške) in številni posamezniki so tekmovanje izkoristili za priprave na evropsko prvenstvo, ki bo konec februarja vna Reki. V vrstah slovenske reprezentance so nastopile tudi članice Shotokan karate kluba Grosuplje: Tadeja Petrovič, Špela Trampuž in Maša Gala. Pri posameznicah seje najboljše uvrstila Tadeja, ki je v kategoriji borb nad 60 kg, osvojila prvo mesto. V finalni borbi je premagala Majo Kohler (Shotokan KK Grosuplje). V lažji kategoriji borb pod 60 kg pa je Špela Trampuž v tekmi za tretje mesto premagala reprezentantko slovaške ekipe. Špela in Maša sta zastopali tudi reprezentanco Slovenije v ekipnem nastopu, ki je osvojila drugo mesto. Nastopi naših deklet so pokazali dobro pripravljenost na začetku priprav, kar je dobra popotnica za prihajajoče evropsko prvenstvo. ... IN ODLIČEN ZAKLJUČEK LETA 2003 Zvečer istega dne, pa je prav tako v Žalcu potekala svečana podelitev pokalov najboljšim karateistom v pokalnem tekmovanju za leto 2003. Člani Shotokan karate kluba Grosuplje so osvojili 11 pokalov, tako med posamezniki v različnih kategorijah kot v klubskem tekmovanju. Skupno zmago v točkovanju borb in kat med kadeti je z veliko prednostjo osvojil Admir Bogaljevič. Pokal za prvo mesto je dobil tudi Miha Trampuž v članski konkurenci. Pri dekletih sta 3. mesto zasedli Tadeja Petrovič med kadetinjami in Špela Trampuž med članicami. V točkovanju po kategorijah je naš klub prejel tri pokale v kategorijah: člani 1. mesto, članice 2. mesto in kadetinje 3. mesto. Karate zveza Slovenije je podelila tudi priznanja za najboljše karateiste v preteklem letu 2003. Admir Bogaljevič je prejel zlato priznanje, srebrni priznanji pa sta prejeli Tadeja Petrovič in Maša Gala. V kategoriji klubov je med 64 karate klubi Shotokan karate klub Grosuplje osvojil 2. mesto. Uroš Perme OGLASNO TRŽENJE: CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člana TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK okvirne površina korekcijski točk. dimenzije v om2 faktor (točka j. oglasa v cm 0,511292 EURA) 50» 100 50 1549 _TJ I 60x10.0 60 1468 _88 80« 100 _88 1306 184 100» 100 100 1152 11» 150« 100 150 1066 180 10.0x20 0 700 101/ J8S 150x 200 300 961 288 20 0 « 20 0 400 930 3/2 25 0 x 200 500 _»1» 480 POL STRANI 554 812 505 '30 0 , 20 0 600 907 544 40 0 x 20 0 800 878 /07 CELA 1108 •84 857 Točka znaša protivrednost 0,511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA okvirne dimenzije oglasa v cm tečaj EURA 17 1 2004 neto vrednost oglasa končni znesek z DDV 50» 100 237.03 8367 11284 60x100 237 03 10675 12810 80« 10 0 237 03 12662 15195 100« 100 237.03 13962 16754 150« 100 237 03 19379 23255 10 0x 20.0 237 03 24651 29561 150<200 237 03 34941 41929 200« 200 237.03 45085 54102 250x200 237 03 55669 66827 20 0 x 27 7 237 031 61234 30 0 « 20 0 237 03 65955 '9145 40 0 « 20 0 237.03 »512» 102153 400 x 277 _ I_??£3-3»Z28 Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25. na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. H končnemu znesku je treba dodati še 20 % DDV. 2. član Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki In podobno) Je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Će boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje:, JPG (brez komprimacije) ali TIF zapisu (300 pik/palec za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi). Digitalno Izdelane oglase lahko pošljete na elektronski naslov |o/e.n i »iol.net Lahko pa pošljete tudi na naslov Izvajalca končne grafične postavitve amaattaaloLnat (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom lil/9), vendar morate o tam obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Mlklič, Zagradec 53,1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določan za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE (PIAROVSKE) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. sr PETER DOBNIK - VRHUNSKI ALPINIST Z MALEGA VRHA Danes predstavljam Petra Dobnika, ki se je kot izkušen alpinist povzpel na kar nekaj zelo visokih gora sveta. Stal je na 7495 metrov visokem vrhu Pik Komunizma v Pamirju. Za dosego tega cilja je preplezal 800 metrov visok Borodkinov steber. Pri vzponu na 8200 metrov visoki Čo Oju v Himalaji je moral tik pod vrhom odnehati. Bil je na 5642 metrov visokem Elbrusu, najvišjem vrhu Kavkaza. V istem gorstvu je preplezal devetsto metrov visoko steno Žan Tugana z naklonom od petdeset do osemdeset stopinj. Zgodbo njegovega življenja bereš kot roman. On bi ga naslovil: MALO SANJE. MALO ZARES. Vreden je globokega občudovanja in spoštovanja. Njegovo domače življenje teče kot pri drugih, a sta skupaj z ženo znala uresničiti veliko več sanj kot mi. Za dosežene cilje čestitamo obema, posebno pa še njemu. Veliko užitkov še naprej. In vedno srečno vrnitev domov, seveda. Rodil se je pred šestdesetimi leti v Savinjski dolini v revni kmečki družini. Izučil seje kovaštva in se zaposlil v kovinarski stroki. Blizu Šoštanja je spoznal sedanjo ženo Nado. Po poroki sta prišla na Škofljico, on delat, ona pa v Ljubljano študirat slavistike Tako sta Dolenjca že skoraj štirideset let. Leto po poroki je prišel na svet sin Erik in življenje je teklo včasih težje, drugič malo lažje. Peter je delal pri Hoji na Škofljici kot vzdrževalec strojev. Bilje dober delavec. Čutil je, da mu manjka teoretičnega znanja, zato se je vpisal na tehnično strojno šolo v Ljubljani. Ker je bil problem stanovanja tudi pereč, sta z ženo na Malem Vrhu kupila zemljo in začela graditi hišo in to skoraj istočasno z nekaterimi drugimi. Med gradnjo je bilo med sosedi veliko solidarnosti in medsebojne pomoči. Pravi, da sedaj to pogreša. So pač drugi časi in časi udarništva so minili. Važno pa je, da so ostali dobri sosedje, da se ne kregajo, kar je največ vredno. Leta 1980 so se preselili v novo hišo na Malem Vrhu. Peter je zamenjal službo. Zaposlil se je v Strojegradnji SCT kot vodja vzdrževanja strojev in naprav. Peter in žena sta dolgo časa veliko hodila v hribe, sploh v naravo. Bila sta člana planinskega društva Ljubljana Matica. Peter je postal tudi planinski vodnik in alpinist. Pri Matici je naletel na dobre alpiniste, to so: Tone Sazonov - Tonač, Stane Belak - Šrauf, Boris Kofolj, Mičo Kregar in drugi. Oni že izkušeni, on še »grinhom«. Peter je rinil v čedalje težje smeri in v višje hribe, se ga spominjajo drugi. Delal je marsikaj, samo da je prištedil za ture po Avstriji, Italiji, Švici, Franciji, Španiji- Z ženo sta se povzpela na veliko alpinistično zahtevnih vrhov, kot so: Mont Blanc, Matterhorn, Jungfrau, Moench, Monte Rosa, Tasch, Dom, Monte Cristallo, Pico Aneto, Monte Perdido, Grossglockner. Doma sta prehodila domala vse. Leta 1987 Je PD SCT organiziralo odpravo na Pik KOMUNIZMA, 7495 metrov visoki vrh v Pamirju v Tadžlklstanu. To odpravo je Peter vzel zelo resno. Veliko seje vozil s kolesom, tudi v službo. Na teden je pretekel po sto kilometrov. Vsak teden je bil v hribih na hoji ali v kaki steni, pozimi na ledu in na smučeh. Pred odhodom je bil odlično pripravljen. Pot do Moskve so opravili z vlakom. Od Moskve do Osa v Kirgistanu so se peljali z avionom, od tam naprej pa s čudnim avtobusom po poteh Marka Pola po širnih stepah do vznožja Pamirja. Končno bazni tabor »Lukova Poljana« pod Pikom Lenina. »Ko sem se zjutraj zbudil, prišli smo namreč ponoči, sem zagledal fantastičen prizor,« se spominja Peter. »Tabor so s treh strani obdajali hribi, visoki od štiri do sedem kilometrov, pokriti s snegom, okovani v led. Božanski pogled.« Po nekaj dneh aklimatizacijskega treninga na Lukovi Poljani sta se z vodjem odprave Francijem Urhom odpravila na Pik Lenina. Pririnila sta na višino 5400 metrov, a sta morala zaradi megle obrniti. S helikopterjem so se odpeljali v Tabor Moskvin pod Pikom Komunizma. Peter je že iz helikopterja zagledal Borodkinov steber, ki ga bo treba preplezati. Osemsto metrov ledu, skal, kot stanovanjski blok visokih serakov. Plazovi kot brzovlaki švigajo po grapah v dolino. Z goro je Peter opravil v stilu pravega alpinista. Stal je na 7495 metrov visokem vrhu. Ni čutil nobene evforije, le počakal je na kolege. Na tej višini čustva nekako otopijo, poveča se nagon po preživetju. Sonce je bilo že nizko, pred njimi pa do šotora 1000 metrov spusta po zaledenelem pobočju. Za bivakiranje ni imel opreme, zato je bilo treba vzeti pot pod noge, sicer bi bil zjutraj kot kristalni lestenec, saj na tej višini pade temperatura tudi do minus petdeset stopinj, se spominja Peter. Do šotora je prišel že v mraku. Zeblo ga je kot psa, oblekel seje v puh. Roki sta bili kot dve poleni. Rad bi prižgal kuhalnik, pa so se mu raztrese vžigalice, pobrati pa ni mogel niti ene. V sosednjem šotoru je ruski alpinist Sergej menda začutil ali slišal, da je nekaj narobe. Prišel je ponj, ga odpeljal v svoj šotor, mu dal čaja in mu pogrel roke. Pred odhodom iz tabora mu je Peter iz srca podaril spalno vrečo, o kakršni je kot Rus takrat lahko le sanjal. Pamir je bila Petrova prva težja preizkušnja nad šest tisoč metrov, kjer se začne smrtna cona. Vse skupaj pa bi se lahko zanj slabo končalo v Tibetu, kjer so lezli na Čo Oju, 8200 metrskega soseda Mont Everesta. Tam ga je pod vrhom zagrabila višinska bolezen. Dobil je pljučni edem, telo mu je začela zalivati voda. Vsa zahvala, da še tepta to zemljo, gre njegovim kolegom, ki so mu pomagali priti v bazni tabor. V roke so ga vzeli trije zdravniki, Italijan, Korejec in naš Matija. Na srečo so Korejci imeli s seboj dekom-presijsko vrečo in ga tako lahko spravili k sebi. Čo Oju je bil pač vrh, ki ga je zavrnil. Himalaja mu je ostala v spominu kot eno najlepših doživetij v njegovem življenju. Pozneje je bil še na Aconcaqvl, 6960 metrov visoki gori v Južni Ameriki. Po osvojitvi vrha pa še izlet po Čilu in Argentini od Santiaga do San Carlosa de Barilochea. V slednjem živi največ argentinskih Slovencev. Naslednja avantura je bil Kavkaz, nemiren, enkraten in prvobiten. Na poti z vlakom do Moskve so ga na prehodu meje iz Madžarske v Rusijo prijeli ruski vojaki, ker je s kamero snemal freske na železniški postaji Cap. Bilo je kar vroče. Marke so imele zadnjo besedo. Elbrusje z 5642 metri najvišji vrh Kavkaza. Z vzponom ni imel problemov. Motile so ga le žveplene pare, ki se kadijo iz gore. V bližini Elbrusa je še kup lepih gora, med njimi Žan Tugan, po naše Lepi deček. Ta gora ima nekaj čez 4000 metrov višine in čudovito, devetsto metrov visoko severozahodno steno z naklonom petdeset do osemdeset stopinj. Premagal jo je. To je bila ena najtežjih smeri, kar jih je Peter preplezal. In kako naprej? Trdo delati in varčevati, da se bo spet nabralo cekinov za uresničitev novih idej. Da lahko vse to počne, se mora v prvi vrsti zahvaliti ženi, ki mu pušča proste roke in ne teži zaradi stroškov. Sicer pa z ženo vsako leto opravita kakšno daljše potovanje po Evropi. Ko enkrat začutiš, da so potovanja nujni del življenja, si ne moreš kaj, da ne bi naredil vsega, da se ti spet nekaj posreči. Rad bere leposlovne, poljudnoznanstvene knjige, biografije in potopise, posluša klasično glasbo in dela na vrtu. Ima torej šestdeset let, časa je še nekaj. Tudi doma so lepi hribi in zima je tu in turna smuka. Zima pa je zanj ful kul, kot pravi njegov vnuk Tim. Ana Fabjan IGOR THALER NA CELU ČLANSKE EKIPE "efrj^B Leto 2003 se za KK Grosuplje ni zaključilo -^j^^»J)jj\)r povsem po pričakovanjih. Razlog ni v rezultatih, za katere lahko rečemo, da so v danih okoliščinah več kot solidni, temveč nepredviden odhod zdaj že bivšega trenerja članske ekipe Tomija Poplatnika k Hopsom iz Polzele (l.A SKL). Odlična priložnost za mladega strokovnjaka je na drugi strani povzročila nekaj negotovosti v članskem moštvu Grosupeljčanov. Strokovno vodstvo je zato tik pred iztekom leta strnilo vrste, se pogovorilo z igralci in našlo ustrezno rešitev. Sprejeli so odločitev, da mesto trenerja zaupajo košarkarju Igorju Thalerju, ki zaradi bogatih igralskih izkušenj in znanja uživa v klubu veliko zaupanje. Na zadovoljstvo vseh je izziv sprejel, poleg tega pa ekipi še naprej pomaga kot igralec. Igor Thaler je profesor športne vzgoje - smer športno treniranje, košarka. Grosupeljsko četo je okrepil v začetku letošnje sezone, pred tem je tekmovalne izkušnje nabiral v številnih klubih prve lige. V mlajših letih je zastopal slovenske barve v reprezentancah mlajših selekcij, kasneje pa je nastopal tudi za člansko izbrano vrsto v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 1997. Člani so leto zaključili na četrtem mestu skupine Zahod - 2. SKL. Izkupiček šestih zmag in štirih porazov je bil v težki in izenačeni skupini soliden. V domači dvorani so Grosupeljčani do sedaj klonili le dvakrat. Pretrd oreh so bili gostje iz Šenčurja, ki so še neporaženi in Interstik iz Ljubljane. Le-ta si je zmago, po slabi igri domačinov, priigral v podaljšku. Igorje trenerski debi začel z zmago. Njegovi varovanci so v začetku januarja na tekmi 11. kroga z 79 : 66 premagali Jesenice in se jim oddolžili za poraz na Gorenjskem. Zmaga je še toliko bolj pomembna, ker so Jeseničani neposreden tekmec Grosupeljčanov za vrh v skupini. Mirneje so novo leto pričakale mlajše ekipe. Zaključile so jesenski del in začele s tekmovanji spomladanskega dela sezone. Mladinci se v družbi ŽKK Maribora, Hopsov Polzela, Krke in Lastovke iz Domžal potegujejo za uvrstitev od 6. do 12. mesta 1. SKL. Tekmeci kadetov za uvrstitev od 13. do 24. mesta v državnem prvenstvu pa so Vipava Ajdovščina, Kraški Zidar in Pivka Perutninarstvo. Aktivni so bili tudi pionirji. V začetku decembra so v domači dvorani gostili vrstnike iz italijanskega Furlia. Turnir je potekal v prijateljskem vzdušju, gostje iz bližine Bologne pa so bili nad organizacijo in gostoljubjem navdušeni. Z veseljem so obljubili, da se bodo vrnili tudi prihodnje leto. Še prej pa jim bodo varovanci Tea Hojča in Gorana Markoviča vrnili obisk v Italiji. Prav tako decembra so se pionirji že tretjič zapored udeležili mednarodnega sončkovega turnirja v Novi Gorici. Alja Gabrijel SLOVENSKA POTICA SREDI ALBUQUERQUE-A Albuquerque - Nova Mehika - Severna Amerika, oktober 2003 - največji balonarski festival na svetu. Sodelovati in leteti na tem festivalu vsaj enkrat v življenju, je želja vsakega pilota balona. Kot edini predstavnik iz Slovenije sem se letos na festival prijavil in bil izbran za sodelovanje na tekmi Flight of the nations (polet balonov iz različnih držav sveta). Kar nekaj donatorjev mi je na različne načine omogočilo udeležbo na tem festivalu, ki vsakemu pilotu balonov dvigne adrenalin že s samo udeležbo na tem izzivu. Z ženo sva se na pot odpravila 1. oktobra in po dolgotrajnih čakanjih na letališčih končno prispela v Albuquerque, kjer so naju že čakali sorodniki iz Amerike. Tudi oni so si želeli enkrat ogledati ta veliki festival in če bi bilo mogoče tudi leteti. Ta želja se je tudi njim uresničila. S pomočjo sorodnikov v Ameriki nam je uspelo v dokaj kratkem času najti moj balon, katerega sem poslal s kargo tovorom deset dni pred začetkom festivala. Organizator nam je za čas festivala zagotovil tudi brezplačno rabo terenskega avtomobila za prevoz naše zemeljske ekipe in balona. Po namestitvi v hotelu blizu prizorišča, urejeni prijavi in s svojim balonom na avtu, se mi je odvalil kamen od srca. Juhu !!!!! Sodeloval in letel bom na največjem svetovnem festivalu. Balonarstvo je v Albuquerque-u zelo popularno in obiskovalci zelo radi gledajo letenje v zgodnjih jutranjih urah. Baloni navadno vzletijo ob sončnem vzhodu in letijo do začetka termike. Najbolj atraktiven pri letenju v Albuquerque-u je tako imenovani efekt box letenja. To je letenje na različnih višinah, z različnimi smermi vetra, z možnostjo vračanja na štartno pozicijo. Mednarodni festival v Albuquerque-u ima najdaljšo tradicijo na svetu in si je v balonarskih krogih za vekomaj rezerviral oktober le zase, kar s spoštovanjem upoštevajo ostali organizatorji balonarskih festivalov. Na tem festivalu vsako leto sodeluje preko 700 balonov s celega sveta. Rekordno je bilo leto 2000, ko je sodelovalo nad 1000 balonov, medtem ko jih je bilo letos prisotnih 723. Zgodovina tega balonarskega festivala sega dobrih trideset let nazaj v leto 1972, ko je sodelovalo le 13 balonov. Očitno jim je ta trinajstica napovedala srečno prihodnost. Najbolj atraktivni poleti na festivalu so: - polet vseh sodelujočih balonov hkrati, - let balonov posebnih oblik, - nočna postavitev balonov in tekmovanje "key grab". Pri tem poletu baloni vzletijo izven prizorišča. Na prizorišču postavijo drog (enega ali več), na katerem je ključ. Tisti balonar, kateremu v letu uspe pobrati ključ, dobi nagrado, kakršna se skriva pod določenim ključem. Letošnja glavna nagrada je bil terenski avtomobil znamke Ford. Zares enkratno je bilo vsako jutro videti sedem stotnij raznobarvnih balonov različnih oblik, ki so dobesedno prekrili nebo nad Albuquerque-em. Za pilote balonov ugodno vreme v Novi Mehiki, kristalno modro nebo, nizka vlažnost in hladne noči omogočajo čudovite polete. Tega se prav dobro zavedajo lastniki 300 registriranih balonov v Novi Mehiki, kar je več, kot jih ima katerakoli država na svetu. Več kot milijon obiskovalcev s celega sveta si vsako leto ogleda ta spektakularni festival. Glas o udeležbi slovenskega balonarja je segel tudi v veliko ameriško vas in kako čudovit občutek je, ko te iz te množice ljudi poišče gospa, ki ima sorodnike v tako majhni državi kot je Slovenija in prinese doma spečeno slovensko potico za dobrodošlico, hkrati pa pove, kako ponosna je, da ima korenine v Sloveniji, pa čeprav je starši niso naučili govoriti slovensko. Zadovoljstvo mi je prekrivalo obraz, da sem lahko letel vsak dan, iz zraka videl in letel nad indijanskim rezervatom sredi puščave pod vznožjem nad 3000 m visoke gore Sandia Mountains, se s košaro balona dotaknil reke Rio Grande, obenem pa ta čarobni občutek poleta ponudil vsem sorodnikom, ki so naju prišli obiskat iz različnih koncev Amerike. Po končanem festivalu sva se s sorodniki odpeljala v San Francisco, si med potjo v državi Arizona ogledala narodni park Petrified forest (park okamnelih dreves) in lepote Great canvona, ki ga je izdolbla reka Kolorado. Po dvajsetih dnevih polnih čudovitih vtisov in doživljajev sva se vrnila na stari kontinent, z letalom seveda, nekaj dni za nama pa si je enako pot privoščil še balon. Radko Petrovič I DOSEŽEK NAŠEGA BALONARJA Prav na novoletni dan se je iztekla še zadnja tekma iz niza tekmovanj v letenju s toplozračnimi baloni za pokal ALPE ADRIA -CUP 2003. Prva tekma je bila na Hrvaškem, druga v Sloveniji v sklopu Ptujskega balonarskega festivala in tretja v Avstriji v mestu Puch blizu Gadca.V skupnem seštevku je zmagal Darko Kralj - Slovenija - Balonarski klub Ogenj iz Maribora, na drugo mesto seje uvrstil avstrijski tekmovalec Peter Flaggel, tretje mesto pa se osvojil Radko Petrovič - Slovenija -Balonarsko društvo Feniks iz Šmarja-Sapa. Več o balonarskem društvu Feniks na www.leteti.com. Društvo Feniks f t ■<"j:',\h:\ m\ \>l\f.-)!\'-J;--> \ >. //jjj'.u. ---v '"V- -• LETOS V ŠMARJU-SAPU USTAVUA VEC VLAKOV Uprava Slovenskih železnic seje odzvala na pobudo Društva upokojencev in sveta KS Šmarje-Sap in za leto 2004 razširila seznam ustavljanja vlakov. Vozni rod vseh vlakov, ki ustavljajo tudi v Šmarju Sapu: Radko In Tatjana Petrovič s sorodniki Iz Amerike. Prijazno gospo iz Grosupljega, ki me je skupaj s svojo hčerko odpeljala izpred Leclerca do končne avtobusne postaje na Rudniku, prosim, da se zaradi zamenjave nakupljenega blaga v Leclercu oglasi na telefon: 787 34 51 ali GSM 05132 52 19. f«f /m/ Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d o.o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacij po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Šrriarjf»-Sap Ljubljana 514 5.37 546 6.10 2 6.27 6.50 2 746 810 812 aas 2 9.01 9.23 2 1210 1233 2 1239 13.06 2 17.07 17.31 3 17.24 1746 2 20.07 20.30 2 Ljubljana šmarje-Sap 438 5.00 2 11.15 11.37 2 1235 1256 2 13.23 1345 2 1408 14.31 2 14.38 1500 2 1546 16.09 2 16.22 1643 2 1715 17.38 1848 1910 2 19.27 1952 2 20.38 21.01 Legenda: 2- Ne vozi ob sobotah. 3- Vozi ob sobotah, nedeljah praznikih Pivnica in Pivovarna r= 1 1 Ji 956 i ^1 d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE ■ Elektroinstalacije od projekta do izvedbo za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; ■ meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; ■ vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; ■ izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; ■ naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA ' Nošo novo ponudba je urejena specializirana diseontno trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstala-terjem, vzdrževalcem, samograditeljem, gospodinjstvom; i v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; i izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; • na željo stranke izvršimo dostavo na dom. izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. VSE ZA PUSTA V BLAGOVNICI GROSUPLJE posezonska RAZPRODAJA zimskE športne opreme A. 1 t • * L. _ ■ 0TR0SK0 PUSTNO RAJANJE s prihodom KURENTOV 21.2.04 ob 10.00 uri pred Blagovnico GROSUPLJE Blagovnica Tabor Grosuplje, tel. 01 781 04 02 it* od 30. januarja do 19. februarja 2004 30% VELE prijeten nak ®( UVEUAVUENO PODJETJE Z DESETIMI TRGOVINAMI zaposli PRODAJALKO TEKSTILA v prodajalni GROSUPUE. Pisne prošnje z Vašo telefonsko številko pošljite na naslov: M & MT D.O.O., OTOČEC OB KRKI, Skalna ulica 23,8222 OTOČEC OB KRKI. KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER - SPA Ne morete iz svoje koze? Dovolite, da vam jo polepšamo! Ansambel Tulipan sestavlja fantovski trio s simpatično pevko, ki deluje od leta 200*).. Ansambel Izvaja tako zabavno kol narodno zabavno glasbo. Vsi člani aktivno igrajo po dva ali tri instrumente In vsi tudi pojejo. Člani Izhajajo že Iz prej priznanih ansamblov, kot so ansambel VHIja Petriča, kjer je dolga leta prepeval kitarist In pevec JANI MARTINC, ansambla Stoparji, od koder prihaja basist - barlto-nist in vokallst PAVLE JERŠE, kvinteta Glas Slovenije, pri katerem je nastopal VILI BONĆA, ki igra klavirsko In diatonično harmoniko ter klaviature In skrbi za povezovanje programa. Pevka v ansamblu pa |e ALENKA BONCA. V letu 2001 se je ansambel začel posvečati tudi snemanju lastnega projekta, ki smo ga pravkar zaključili in trenutno izdajamo našo prvo zgoščenko. Posneli smo pet zabavnih bi pet narodno zabavnih skladb. Za večino skladb je besedila in melodije napisala pevka Alenka, tako da je projekt v večini izvedel ansambel sam. Sodelujemo pa tudi s priznanimi Imeni, kot so Robert Smolnikar, Jože Burnik, Franc Ankrst, Marjan Pangos In Janez Repnlk. ta leta 2003 smo m prvič udeiežM Skof j otoškega festivala narodno zabavnih narečnih viž, v letu 2002 pa smo se začeli pojavljati tudi v televizijskih oddajah In radiu v veliko čast pa si štejemo nastop na Alpskem večeru 2002, ki je ena najbolj odmevnih narodno zabavnih prireditev pri nas. Pri svojih nastopih smo že sodelovali z priznanim humoristom Kondljem Pižornom, sedaj pa se dogovarjamo za popestritev našega programa tudi z drugimi znanimi humoristi in otroškimi anima-torjl Ansambel Tulipan lahko poiščete tudi na Internetu, kjer Imamo svoje spletne strani vmYrdlltainfreHMllPBn.Com, gostujemo pa tudi na vseh znanih strežnikih. Vodja in kontaktna oseba v ansamblu pa je Vili Bonča, ki je na kontaktni telefon 041/ SIS - 526 za vse vedno dosegljiv. Naslov ansambla Tulipan pa je Vili Bonča, Rožna 13,4208 Šenčur. IZ ZALOŽBE MANDARINA ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHUN s.p., Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje m 01/ 787 14 51, GSM: 031/ 640 100 pooblaščeni zastopnik družbe Sklepanje in podaljševanje naročniških razmerij - AKCIJE lattto novo! naročniških razmerij In ponudbo mobilnih telefonov Al/i 17/1/ vam nudimo tudi na domu oz. NOVO! sedežu vašega podjetja STL1EL STEL d.o.o. Grosuplje, Malo Mlačevo 25, 1290 Grosuplje-SI Podjetje STEL d.o.o. Grosuplje, ki se ukvarja s strojnimi in elektro instalacijami, je bilo ustanovljeno marca 2003. Čeprav je podjetje mlado, se je že uveljavilo na svojem področju delovanja in z realizacijo ob koncu leta močno preseglo prvotno zastavljene cilje. Prav zaradi tega in zaradi povečanega obsega poslovanja želimo zaposliti nove sodelavce: 2 monterja centralne kurjave 2 monterja vodovodnih instalacij Če želite delati v podjetju, ki si je tudi v prihodnje zastavilo visoke cilje, pošljite prošnjo na zgoraj navedeni naslov ali pa nas pokličite na: tel. št.: 01 786 36 72, 01 786 36 75, faks: 01 786 36 81 ali e-mail: stel(9)siol.net Eril d.o.o. ,,,11 Tli PRODAJNI PROGRAM keramične ploščice • granitogres masažne kadi • tuš kabine sanitarna keramika • kopalniško pohištvo laminati • talne obloge gradbeni material in orodja barve, laki, lepila - MAVČNE PLOŠČE - POHIŠTVENO ŽELEZO Z MOŽNOSTJO RAZREZA RAZPRODAJA KERAMIKE IZ OPUŠČENIH PROGRAMOV TUDI DO Grosuplje, Rožna dolina 9 I Del. čas: pon.-pet. 7-18b, sob. 7-12h U 01 786-33-66,786-33-63 HRANILNICA LON d.d., Kranj OSEBNI RAČUN (LIMITI, BA/MAESTRO, POS, BANKOMAT, EUMC) POTROŠNIŠKI KREDITI DO 72 MESECEV ODLIČNA VARČEVALNA PONUDBA RENTNO VARČEVANJE ZLATI LON VARČEVANJE PLUS ZLATA REZERVA TRANSAKCIJSKI RAČUNI ZA VSA PODJETJA E LON - ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO PLAČILA V TUJINO OBRTNIŠKI IN PODJETNIŠKI KREDITI p LON k - ŠTUDENSKI IN DIJAŠKI RAČUN UGODNI MENJALNIŠKI TEČAJI IN PLAČILNI PROMET ZA VSE INFORMACIJE SE OGLASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 78-62-925 /poslovna, K,ENQTAi ^Grosuplje Kolodvorska 3 civton: ^S^ŽHtA-OI/7N(»2,'>25-*» ~'tfl& Faks: -s__y 01/78 6I'71<>, 3484