POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA $TEV. 2 DIH
^ UREDNIŠTVO IN' UPR ^
LJUBLJANA,8RE0'0 I
^ poSt predal št 34.5 £ ^ ra: po5t. hpan v | i LJUBLJANI ST 15 393 Z
i	I
Z naročnina i leto
I 80,'4LtTA<>0, \ LE-£ Ta20DIN.v’|TALIJI £ NA LETO40 L,FRAN-| CUI 60F, AMERIKI 2 $
V Ljubljani, 1. aprila 1932
Vidite, to je v glavnih črtali temelj mojega življenskega dela. V podrobnosti se mi ne bo treba spuščati, ker vas rajši povabim, da si moje naprave sami ogledate.*1
Ves osupel sem poslušal gospoda Ide Alista in ves čas nisem umeknil oči z njega. Gospod Alist namreč — čisto v nasprotju z navadami velikih gospodov njegove pozicije — ves čas ni bil niti trenutek pri miru. Lagotno in prožno je skakljal pred menoj gor in dol, na levo in desno, naprej in nazaj, in je vzlic temu popolnoma gladko govoril. „To se vam čudno zdi?“ Mr. Alist se ljubeznivo nasmehne. „Hočem namra' dajati svojim delavcem dober zgled/Zakaj naj bi bil človek pri duhovnem delu pri miru? Jaz na primer sem strasten boksač, a kadar narekujem pisma, kadar sedim pri konferenci in kadar pregledujem akte, rad delam z nogami. Vse to je samo stvar navade, verjemite mi! In moja izkustva mi pravijo, da človek mnogo plo-doviteje misli, če ne zavali svojega telesa leno na stol.“
Najprej greva skozi preddurje, kjer diktirajo ravnatelji tajnicam v pisalni stroj. Stroje imajo tu pravokotno pritrjene na zid, vsaka tipka je velika ko pest, in mlade dame v telovadni obleki in boksaških rokavicah tolčejo v blaznem tempu z zanesljivimi b o k s a š k i m i udarci po stroju.
V dvorani, kjer delajo stroji, vlada živahno vrvenje. Posamezne dele strojev mečejo v velikih lokih iz enega konca dvorane v drugega — jermenov in zobatih koles tu ne poznajo, vse je treba opraviti z rokami. Stopnic med posameznimi nadstropji ni: namestil njih služijo vrvi, ki se po njih nameščenci vzpenjajo in spuščajo iz nadstropja v nadstropje. Zaradi tehničnih težkoč sem se odrekel ogledu gornjih nadstropij.
Velezanimiva je tudi živežna centrala, posebno velepekarna, ki oskrbuje vso tovarno s kruhom. V velike zaprte čebre nanosijo moko s soljo, vodo itd., potem posedejo cele vrste belo oblečenih pekov obakraj čebrov na posebne vrste veslaško napravo, in ob čvrstem veslaškem treningu je testo za kruh kaj kmalu zgneteno in zame-seno.
Športno čudovito izurjeno je osobje skupnih jedilnic. Tam imajo natakarje, ki znajo na daljavo pet do deset metrov metati z v r -
Herevvith I confirrc to do ali work in tbe
U t o p y , konec marca.
Onkraj kanadske meje, kjer se odpira prostrana severnoameriška planjava, je vstala čisto natiliem gigantska stavba, ki je danes že v polnem obratu in katere prvi, presenetljivi uspehi so senzacija za vso Ameriko. Utopv, mesto ob reki enakega imena, se ima za svoj postanek in razvoj zahvaliti enemu samemu možu. In ta mož, ta p o g u m n i r e f o r m a t o r , s e i m e nuje M r. Ide A 1 i st.
Ka zavozi avto skozi vrata v mogočne naprave, se pokaže tujcu nenavadna slika: stotine delavcev drevi skozi odprta vrata s paličicami v roki čez prostrano dvorišče, da jih izroče drugim stotinam svojili tovarišev, ki hite z druge strani v blaznem tekil lia delo: izmenjava šilita kot štafetni tek!
Ali me bo gospod Alist sprejel? Čez sekundo sem že v njegovi delovni sobi, kjer me zelo ljubeznivo pozdravi. Brez vseh formalnosti, brez vsake prijave. To je bil prvi veliki vtis. ki mi je dal gotovost: tu je na delu reformator velikega sloga!
Gospod Alist je velik, vitek gospod srednjih let. Vse njegovo telo priča o resnem športnem treningu. O svojih načelih in načrtih zelo rad govori in z veliko odkritostjo:
..Po mojem boleha ves svet za hudo boleznijo: za preostro delitvijo med delom in oddihom. Zakaj ta delitev?
Tajnica piše na pisalni stroj
Nnvalu športnih delavcev pred vrati tovarne so straže komaj kos
Plavalni trening snažilk
V tovarni Mr. Ide Alista veslajo peki testo
h a n e krožnike juhe kakor d i s k. Kot dokaz posebnega uspeha športnega treninga mi je g. Alist pokazal svojega sekača mesa. Ta mož je pravi umetnik svoje stroke: z neverjetno natančnostjo vam meče nož v zid, kjer visi prašičje meso, in tako razseka čisto enakomerno vsega prašiča.
Zato pa tudi ni čudo, da vidite v Utopyju same vzorne športne posta-
(Se nadaljuje na 2. struni pod črto)
Zakaj ne bi obojega združili? Napravil sem anketo med 150.000 ljudi vseh slojev — nemara vam je anketa še v spominu. Vprašanje se je glasilo: V čem vidite najbolj smotren in najlepši oddih? — Nu, odgovor je bil z ve-č i n o KS.*>%■. V športu! Zato je moj sklep logičen: napravimo delo za šport!
Nekronani kralji Amerike
Skozi pragozd in puščavo
(Prva 2 članka sta izšla v 12. in 13. štev. dne 17., odn. 24. marca t. 1.)
Vsebina prvih dveh člankov
Mladi izseljenec Ivan Jakob Astor je spoznal, da bi lahko dobro zaslužil s kožuhovino. Zato je poslal na severni Daljni zapad Amerike dve ekspediciji, prvo po kopnem, drugo pa po morju. Sklenil je ustanoviti ob Tihem morju naselbino, odkoder bo izvažal kožuhovino v Azijo. Prva ekspedicija na ladji „Tonquinu“ je morala obja-drati vso Ameriko, ker takrat še ni bilo Panamskega prekopa. Ustavila se je na Sendviških otokih, ki naj bi bili po Astorjevili načrtih vmesna postaja med Ameriko in Azijo. V njegovem imenu se je vodja ekspedicije Mac Dougal sprijaznil z otoškim kraljem.
Pol leta po odhodu iz Newyorka je „Tonquin“ po velikih težavah pristal ob izlivu Kolumbije, kjer je^ Mac Dougal ustanovil naselbino.
„Tonquin“ je nadaljeval pot proti severu, da dobi zveze z Indijanci, ki so prodajali kože. Toda kapitan Thorn, ki ga je vodil, ni bil pravi trgovec. Ko je nekoč v jezi oklofutal indijanskega poglavarja, so se rdečekožci maščevali, napadli ladjo in pomorili posadko. Živ je ostal le mornar Levvis, ki je drugi dan, ko so prišli Indijanci po svoj plen, spustd ladjo v zrak.
V	naselbini tega še niso vedeli. Neko jutro pa so zagledali v gozdu trumo pobarvanih indijanskih obrazov in nekaj mornarjev s „Tonquina“.
MacDougal se je odločil, da se bo najprej pogajal, in v spremstvu MacKeya je zapustil naselbino z zeleno vejico v roki. Ko sta prišla do Indijancev, sta opazila, da so oni, ki sta jih smatrala za mornarje, preoblečeni Indijanci. Zaslutila sta strašno resnico. Kmalu nato je njuno slutnjo potrdil dolg zasmehljiv govor voditelja drugih rodov.
Kaj naj storita? Rdečekožci so vedeli, da belci niso neranljivi. MacDougal je naletel na gluha ušesa. Indijanci so rekli, da bodo iztrebili vse belce, in mu svetovali, naj rajši molči, saj govori iz njega le strah.
Tedaj, v največji sili, je prišla MacDougalu rešilna misel. Slučajno je nosil s seboj stekleničico salmi-jakovca. Imel jo je za razkuženje ran. Dotlej je še ni potreboval, zato je bila še zapečatena. To steklenico je potegnil prebrisani belec iz žepa in dejal z dvignjenim glasom: „V pogubo silite! Belcev je sicer malo, toda njilovo orožje je mnogo hujše od vašega. Glejte, v tejle posodici je na primer zaprta bolezen, ki je med prebivalci te obale pred nekaj leti tako strašno gospodarila in uničila cela plemena. V tej steklenici so koze!“
Prestrašeni so planili poglavarji pokoncu.
ve. Z vedrimi očmi in prožnim korakom se gibljejo ti ljudje, ki jim je dano. da smejo živeti v takih idealnih razmerah. Celo postrežnice in snažilke, po večini že v zrelih letih, se strogo drže dolžnosti in opravljajo vsa dela v čistem športnem duhu. Snaže-nje in ribanje velikih dvoran se izvrši vsako jutro takole: iz vodovoda spuste vodo, dokler ne pokrije vseh prostorov meter visoko. Nato pa se snažilke zaženejo spretno ko ščuke v vodo in plavaje oribajo in o s n a ž i j o tla in stene !
Predaleč l>i nas privedlo, če bi hoteli popisati vse velikopotezne reformacijske misli Mr. Ide Alista, tega največjega s|>ortnika in reformatorja našega stoletja. Šport namestil dela —
..Bolezen je v steklenici skrbno zaprta,“ je nadaljeval zviti .Mac Dougal. „Če pa bodo rdeči vojščaki vztrajali pri svojem sklepu in sovražno nastopili proti belim možem v trgovski naselbini, bom bolezen izpustil in vsi rdečekožci bodo morali umreti. To ne bo samo kazen za njihovo sovražnost, temveč tudi maščevanje za smrt posadke ,Tonquina‘.“
Učinek teh besed je bil nepričakovan. Kar naenkrat je padel pogum rdečekožcev. Pravkar še predrzni poglavarji so na kolenih prosili MacDougala, naj ne izpusti hudobnega duha. Obljubili so mu, da bodo zakopali bojne sekire in jeli spet nositi kožuhovino v naselbino. Dolgo je ostal MacDougal neizprosen, toda naposled je popustil. Sklenil je svečano pogodbo in jo potrdil s kajenjem iz pipe miru. V pogodbi je bilo zapisano, da Mac Dougal ne bo odprl sieklenice '*> kozami, dokler bodo rdečekožci mirovali.
V	taborišču
MacDougalova duhovita domi-sel je delala čudeže. MlaJdi naselbini se odtlej ni bilo več treba bati rdečekožcev. Vse bi bilo v redu, če ne bi dve reči zbujali nemira naseljencev ob izlivu Kolumbije. Prvo je bilo neprijetno občutje, da so odrezani od sveta, zakaj dan po podpisu premirja je prišel tolmač z ladje v Astorijo in povedal naseljencem o strašnem Levvisovem maščevanju. Zdaj so vedeli, da so brez ladje, ki bi jih vezala z zunanjim svetom, predvsem pa z Astor-jem, in da tudi ne bodo mogli izvažati kož na Kitajsko. Še bolj pa se je bal MacDougal za usodo druge ekspedicije, ki bi morala priti v naselbino po kopnem. Wilson Hunt in njegovi ljudje bi bili morali priti že davno, saj je bilo že poletje. Kaj se je z njimi zgodilo?
MacDouglasove skrbi niso bile brez vzroka. Drugi ekspediciji se je res hudo godilo.
Tedaj, ko je „Tonquin“ dvignil sidro v newyorškem pristanišču, da bi se odpeljal v deželo kožuhovine, je sedelo tam, kjer se izliva Nodo-wa v gornji Missouri, ob plapolajočem taboriščnem ognju kakih 50 mož. Njihove žilave postave in od solnca ožgani obrazi so ®e ostro odražali iz plamenov.
to je njegova deviza. In po njej se ravnajo povsod v njegovi tovarni, kakor ste mogli videti, z velikim uspehom.
Ko sem odhajal od prijaznega gospoda Ide Alista, se je zelo ljubeznivo poslovil in me povabil, naj se o priliki še kaj oglasim pri njem. Dejal je, da bo nekatere točke svojega sistema še izpopolnil in potem povabil vse uglednejše žurnaliste vsega sveta drugo leto prvega aprila na ogled svoje reformirane tovarne.
Le tu in tam je kdo zaklel na dež, ki je padal počasi, toda vztrajno že dolgo dni in jim je skoraj onemogočal bivanje na prostem. 1 i l judje so bili razen \\ ilsona Hunta in še treh drugih sami zankarji in lovci, vajeni nevarnosti divjine. Astor jih je bil izbral vsakega posebej, da bi šli peš do izliva Kolumbije. Ta pot je zahtevala res može. Saj je bilo treba iti čez ozemlje bojaželjnih Sjuzov in čez Skalno gorovje. Kaj je tu čakalo predrzne potnike, tega ni nihče vedel.*
V	pokrajine od gorslkih grebenov do Kolumbije še ni nikdar stopila bel-čeva noga.
Dokler je deževalo, ni bilo mogoče misliti na potovanje.’Šele pomladi so mogli možje poskusiti pot čez gorovje. Tako je prišel marec, za njim april, dokler ni Wilson zbral svojih ljudi in jim povedal, da odidejo drugo jutro na pot.
Astorjeva previdnost reši ekspediciji življenje
Potovali pa niso peš, ampak v čolnih. Saj so morali veslati že v začetku po Missouri ju. Astor je pred odhodom ukazal pritrditi na slednjega izmed petih čolnov majhen top. Topovi so sicer oteževali veslanje, toda kmalu se je izkazalo, da so neobhodno potrebni. 10. maja 1811 so čolni pristali blizu neke omaške vasi. Indijanci, ki so prišli gled'at, kdo jih moti, so bili zelo vljudni in prijazni in so celo prav radi prodali belokožcem nekaj živeža. Medtem ko so se potniki mudili v vasi, so prišli tja tudi trije Indijanci iz plemena Sjuzov. Javili so brez prikrivanja, da čaka belo-kožce ob reki večji del njihovega plemena in da jih hoče ovirati pri nadaljevanju poti. Ta vest je dosti pomenila, zakaj Sjuzi so že mnogo let trgovali z'Angleži in na ta način prišli tudi do strelnega orožja. Ker ekspedicija ni smela misliti na povratek, je bilo zdaj treba izredno paziti, da ji Indijanci ne bodo prišli za hrbet. N odprtem boju pa so bili belokožci zaradi svojega orožja daleč pred Indijanci.
Tedaj pa so opazili še druge zapreke. ki niso mogli prej nanje računati. Prav na tem delu poti je bilo na reki nešteto sipin in med njimi je voda strašno drla. Tako je postalo veslanje proti toku nemogoče. Lovci so morali izstopiti in vleči čolne z vrvmi. Izmenjavali so se pri tem delu tako, da je vselej ostalo nekaj ljudi v čolnih. V prvem je sedel Wilson Hunt. Nenadoma pa so ljudje, ki so vlekli njegov čoln, prestrašeno kriknili:
..Sjuzi, Sjuzi!“
Trenutek nato so se na obrežju prikazali, kakor bi bili izrasli iz zemlje, ogabno poslikani Indijanci, ki so prežali za grmovjem. Možje v čolnih so zgrabili za orožje. ^ i-deti je bilo. da je prepozno. Divjaki so bili zasedli obrežje. Tako so zašli nič hudega ne sluteči belci v njihovo past.
Toda belce so rešili topovi. Dva strela, ki sta padla v gozdiče na obrežju, sta napravila čudeže. Ni-
Plačilo
„Idite torej po mojo taščo na postajo. Bodite točno ob treh tam. Za to dobite 10 Din."
,.A če gospe ne bi bilo?“
..Potem dobite 20 Din!“
sta sicer dosti škodovala, toda blisk ob strelu in rohneči grom, ki ga je spremljal, predvsem pa izkoreninjena drevesa in odlomljene veje, ki so letele na vse strani* so Indijance prestrašile. Še nikdar niso videli topa „pri delu“. Belci so opazili, da so se divjaki umaknili k posvetovanju. Kmalu nato je prišel na obrežje Indijanec z zeleno vejico in zaklical proti čolnom, naj pride poglavar bledoličnikov na kopno. Hunt je vzel tolmača in zapustil čoln. Vrnil se je z obl jubo rdečekožcev, da bodo belci lahko nemoteno potovali skozi njihovo ozemlje.
Skozi solnčno pripeko in pragozdno noč. — Pot čez gorovje
Naslednje tedne so prodirali potniki po Missouri ju dalje p roji severu. Nekega dne pa, ko je struga postajala čedal je ožja, si je rekel Hunt, d'a je prišel čas, ko bo treba zaviti proti zapadu. Pred neko ari-carsko vasjo so obstali. Hunt je" pt> dolgotrajnem kupčevanju dobil potrebno število konj in drugo jutro se je začela pot po kopnem.
Jezdili so dan za dnem po nepreglednih prerijah, potem spet dan za dnem po skoraj neprehodnih pragozdih. Če ne bi bili potniki naleteli na izhojeno bivolsko stezo, bi si bili morali šele utirati pot skozi srobot in podrta drevesa. 18. avgusta je bilo nenadoma konec gozda. 1 ik pred potniki so se dvigale gore skoraj navpično pod nebo. Prišli so do Skalnega pogorja, kjer se je začenjal najnevarnejši del poti.
Zastonj se je Hunt več dni trudil, da bi našel jezdno pot čez gorovje. Časih se mu je zazdelo, da bi se dalo priti čez to ali ono sedlo, toda ko je pot preizkusil, se je moral razočaran vrniti. In ko je videl, da tako ne pojde, je sklenil obiti prvo verigo gora in nadaljevati pot v južno - zapadni smeri. Tam so štrleli na obzorju s snegom pokriti vrhovi, ki so jih zankarji krstili za ..Gorovje velikega rogu"
—	središče Skalnega gorovja.
NeVarno potovanje, polno sa-mopremagovanja, se je pričelo. Ni sicer manjkalo divjačine, ker se je lovcem večkrat posrečilo, da so izsledili kakega jelena in ga ustrelili, toda dostikrat je manjkalo vode, da so mornli ljudje in živali trpeti strašno žejo. Tudi medvedje ..grizzlv" so se jeli kazati, in posebno ponoči ogražali lovce.
V	prihodnji številki zaključimo čudovito povest Astorjevc karijere od ubogega krznarja do najboga-tejšega človeka sveta.
Dve dekleti, ki si sami služita kruh Žrebanje za nagrade
Rozi' Ehrlichova
Opazujem jo vsak dan v kavarni, kako hiti od mize do mize in raznaša pecivo. Mlada je in lepa, morda nekoliko preresna za svojo mladost. Kdo ve, kaj je vzrok tej resnosti? Morda zgodnji boj za kruli, morda skrita želja, ki se ji še ni izpolnila.
Dolgo se je pomišljala preden je v svoji veliki skromnosti odgovorila na našo anketo in nam dala sliko, ki jo prinašamo.
V službi je, kakor sem že povedal, v prvovrstni ljubljanski kavarni. Ker ni bilo denarja, si je morala poiskati službe. Tudi dobro voljo ima za delo, toda denar — ta naj hujša okolnost — jo je poslal namestil v pisarno — v kavarno.
Hotela je postati uradnica, toda službe ni bilo mogoče dobiti. „Sicer pa“ — se tolaži — „se nri to morda še kdaj posreči."
Na življenje gleda iz različnih vidikov. V današnjih dneh je zelo malo deklet, ki ne bi imela svojih grenkih ur... Pride nenadoma, mimogrede, malenkost, ki človeku pokvari razpoloženje iu mu zagreni ves dan.
3»
K
l/
Zabava se s plesom. To je edino, kar jo razvedri. Ne gledališče, ne kino.
Tudi srečna je časih, toda ne v delu, to je povedala odkrito in brez ovinkov. Prisiljena je skrbeti zuse z. delom, čeprav z delom, ki ni po njeni svobodni izberi. Toda kaj hočete? Razmere so danes take.
Tega, o čem sanja, ne more povedati. Mlada dekletu sanjajo o mursi-čem. česar moški ne bi niti razumeli. Zakaj bi potem svoje sanje odkrivale pred vsem svetom?
O enakopravnosti ne more dosti povedati. I.e nekaj pravi: da ženska ne bo mogla biti nikdar enakopravna z možem. Razlika med obema je vendar prevelika.
Slava Kalengerjeva
..Natakarica sem v gostilni pri .Belem Kranjcu*. Izbrala sem si ta poklic, ker mi je tako rekoč v krvi, saj sem gostilničarjeva hči in bi tudi sama rada dosegla očetov poklic že zaradi tradicije. Da pomagam bolni materi in da se pošteno izučim domačega poklicu, ki se ga človek dosti bolje nauči v tujini kakor doma, sem postala natakarica.
Poklic naj ostane isti! — Suj mi je všeč! Glavno je, da človek pošteno delu. Poklic ne napravi človeka za človeka, ampak pošteno delo. Pri poštenem delu pa je treba ljubezni in volje.
Zabavam se na vse mogoče načine. Tudi če grem domov v Stožice. mi je to zabava. Rada se kopljem in plavam. Rada imam hribe in izlete. Vsaj v tem sem skromna! kina ne maram. Ali -e ei.ir čudile? Mislite res. da vsa mlada dekleta nore za filmskimi čari?
Opazovanje življenja v prirodi mi je več kakor opazovanje ..življenja" na platnu.
Če sem srečna? Sem. Nič mi ne manjka, ker sem zadovoljna s tem, kar imam. Nekateri ljudje so nezadovoljni, če imajo ne vem kaj vse, drugi pa so z vsako malenkostjo srečni. Glavno je, da zna človek s tem, kar ima, razpolagati.
Delo ni sramota. Delaj pošteno in ne bo te sram. Z lenobo pa človek nikamor ne pride.
Sanjam, da bi kdaj postala dobra gospodinja, da bi imela svojo gostilno in da bi delala za sebe. In to se mi mora posrečiti.
Enakopravnost — ženske naj se brigajo za gospodinjstvo, moški pa za politiko. Narobe pa ne gre.
Opozorilo
Ker iz.hnju naš list ob četrtkih, bi ta številka morala imeti datum 31. marca. Toda v poslednjem trenutku smo dobili od našega ameriškega dopisnika velezanimiv članek s slikami o reformi dela. ki smo ga hoteli na vsak način priobčiti v tej številki. Zato smo morali datum iz-premeniti v 1. april.
Uredništvo.
„Druž. Tednika Romana“,v vrednosti 52.000 Din
se bo vršilo v sredo dne 6. aprila t. 1. ob 3. popoldne v vestibulu Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. V žaro pridejo vse pravilno rešene zloženke; če bi žreb prisodil katero nagrado naročniku, ki polletne naročnine v znesku 40 Din do 5. aprila ne bo poravnal in zato po določilih našega razpisa ne bo imel pravice do nagrade, se bo za dotično nagrado vnovič žrebalo, dokler se ne izžreba naročnik, ki ima naročnino v redu poravnano.
K žrebanju vljudno vabimo cenj. naročnike „Druž. Tednika Romana". Ostalo občinstvo ne bo imelo pristopa.
Ker bomo v prihodnji številki „Druž. Tednika Romana" priobčili izid žrebanja, nam ne bo mogoče lista izdati že v četrtek kakor običajno; zato izide 15. štev. šele v petek 8. aprila t. 1. V njej bo popisan potek žrebanja in objavljena imena srečnih dobitnikov.
Sprejemanje zloženk smo 29. marca zaključili. Naročnina mora biti v naših rokah najkasneje do 5. aprila t. 1. Ker potujejo položnice do nas najmanj 1—2 dni delj kakor druga pošta, Vas nujno opozarjamo, da izrabite dneve 31. marca, 1. in 2. aprila in nakažete naročnino; v teh dneh poslana naročnina bo zanesljivo še o pravem času v naših rokah. (Ne pozabite, da je 3. aprila nedelja, 4. aprila pa praznik in da mnoge pošte na deželi ne delajo!) V torek 5. aprila lahko naročnino poravnate le še osebno.
Mnogo sreče pri žrebanju Vam želi
uprava „Druž. Ted. Roman", Ljubljana Breg 10/11.
Rešena zloženka izgleda takole (malo pomanjšana)
III,
m
HUMOR
V tramvaju
V tramvaju ponudi uslužen gospod neki dumi svoj sedež.
„llvala, pogretega sedeža ne maram!" odvrne dama oholo.
„Ali naj zaradi vas nosim led v hlačah?"
Izguba
„Zu božjo voljo, denarnico sem izgubil! In tisočak je bil v njej!"
„Ali si pogledal v žepih?"
„Da, po obeli zunanjih žepih, po vseh žepih na plašču in v enem hluč-nem žepu."
„Kaj pa v drugem hlačnem žepu?"
„Ne upam se. Če ne bi bilo denarnice v njem, me utegne zadeti kaj)."
Strinjata se
Profesor lepih umetnosti pride s svojo hčerko v muzej. Občuduje stare kipe in pravi navdušeno:
..Res, klasično lepoto lahko občudujemo samo pri moškem spolu. Mene na primer bolj vleče moška lepota kakor ženska."
..Tildi mene, papa," odvrne navdušeno nadebudna hčerka.
Hudobna
Stanko je povabljen na večerjo pri starših svoje neveste. Poskuša na vse načine, da bi nevestico spravil v dobro voljo, pa nič ne pomagu, ker jo boli zob. Potem se pa le spomni in ji reče:
..Draga Minka, kaj bi rekla, če bi ti dal zdravilo, ki bo v petih minutah pregnalo tvoj zobobol?"
Stopi k njej iu jo jame poljubljati. Res. po petih minutah zobobola ni več, in Minka je razigrane volje.
To opazi njena setra Pavla, ki Stanku ni preveč naklonjena, in mu tiho reče:
..Dragi Stanko, ali imajo tvoji poljubi zmeraj tako zdravilno moč?"
„1, seveda," odvrne Stanko samozavestno.
..Potem pa ozdravi še staro mamo, ki boleha na hemoroidih!"
„Na prodaj"
Na veliki umetniški razstavi je znan slikar razstavil sliko svoje žene. igralke, ki se je bil pravkar od nje ločil. Spodaj je bi) pritrjen majhen listič: „Na prodaj."
šolarska zgodbica
„Kdo vidi bolje od človeka?"
„Orel.“
„Kdo sliši bolje?"
„Mačka.“
„ln kdo ima boljši vonj?"
Dolg odmor. Potem se oglasi muli Moric: »Vijolica, gospod učitelj."
Sanje
»Ponoči se mi je sanjalo, da so me vnovič cepili. Kaj naj to pomeni?"
„Da moraš na vsak način kupiti prašek za mrčes."
Kaj hoče še več?
Šef knjigovodji: »Gospod Koren! Pet in dvajset let ste že v moji trgo-vini, deset let me že goljufate, dve leti imate že razmerje z mojo ženo — če se še kaj /godi, vam odpovem!"
Misel
Adam je bil brez dvoma najsrečnejši in najodkritosrčnejši človek. Lahko je rekel Evi mirne duše, »da je bila prva, ki jo je ljubil in ki je bila nedolžna."
Konec zimskega spanja
Kako rastlina ve, da bo pomlad? Živali, ki imajo v možganih „een-trum za spanje". — Pazite na strupene znanilce pomladi!
Napisal dr. K. Leberecht
Čeprav nas še tu in tam zmeša sneg ali dež, že slutimo bližnjo pomlad. Te slutnje pa nas ne smejo premotiti. In v tem nam dado najboljši zgled — rastline.
Kako rastlina ve, da bo pomlad?
Znano nam je, da se vrši vse za življenje važno delo v zeleni rastlinski celici. Brez teli celic si živalskega ne človeškega življenja ne bi mogli misliti. Le rastlinska celica zna ustvarjati iz anorganskih snovi organske spojine, ki nas žive. Pri tem skritem kemičnem delu ji pomaga le eden: sobice. Svetloba in toplota sta dva či-nitclja, ki dajeta celicam čudežno moč.
Ko nastopijo mrzli jesenski dnevi brez solncu, se sama od sebe zmanjša delavnost celic. Pomladi pa, ko vzklije v novi toploti novo življenje, preneha rast takoj, kadar se vreme ohladi.
Vsaka rastlina ima v sebi svoj lastni toplomer
Nekatere so za mraz bolj občutljive, druge manj. Nikdar ne bo praprot začela siliti s svojimi polžasto zavitimi listi iz zemlje, če ni upanja na lepo, nepretrgano toplo vreme. Zvon-č k o v pa ne prestrašita niti slana in malo snega.
Sobice zbudi prirodo. Človek zelo podcenjuje moč njegovih toplotnih žarkov, ki jo ima celo v predpomla-danskih dneh. Kako pa rastlina začuti pomlad, če leži nad njo še debela snežna odeja in solnce siimo še ne more nastopiti kot budilec? Pozabljamo, da je „mrzla“ snežna odeja prav za prav topi a, saj pod svojo lastno zaščitno plastjo iz zmrzlega snegu in z.mrzle prsti veže in zadržuje zemeljsko toploto.
Vsaka rastlina je zgrajena na poseben način
Celice vsake rastline reagirajo različno na isto množino solnčne toplote. Solnce, ki prikliče iz zemlje liste spomladim vetrnice in jo vzpod-bode k cvetenju, ne bo nikdar premotilo korenin kukavice, da bi po-
gnale brstje. Ta vpliv solnčne toplote je lastni toplomer vsake rastline, ki se nikdar ne zmoti.
Kako morejo živali pozimi brez pre-stanka spati?
Avstrijski učenjak prof. Poetzl z Dunaja je z nekaterimi tovariši poskušal rešiti to vprašanje. K temu ga je vzpodbodla pretresljiva usoda vojnega ranjenca, ki ni mogel več zaspati. Temu nesrečniku je krogla uničila »centrum za spanje" v možganih. Ta centrum naj bi bil centrala za uravnavanje spanja in budnosti pri človeku.
Živali, ki so jim vzeli ta »centrum za spanje", po večini niso mogle več prespati zime. Kakor je prof. Poetzl dognal, imajo v »središču za spanje" še posebno žlezo za zimsko spanje, ki jim pomaga brez škode prebiti dolgo spalno dobo. Pri človeku take .žleze doslej niso dobili, gotovo zato ne, ker ljudje nimajo navade dolgočasno zimo prespati.
Pri splošnem veselju ob bližajoči se pomladi pa ne smemo nečesa pozabiti:
Tudi tako zaželena pomlad prinaša nevarnosti!
To so na primer te čarobne znanilke pomladi — cvetice. Njih lepota
Napisal U.
»Dober večer," je pozdravil gospod Močnik, ko se je po napornem delu vrnil zvečer domov. Toda nihče mu ni prišel naproti kakor drugače.
„Hm,“ je zamrmral, odložil suknjo in klobuk in stopil v sobo. Njegova žena je ledeno odvrnila njegov drugi pozdrav. Tedaj je gospoda Močnika obšla čudna tesnoba.
»Ali se je kaj zgodilo?"
»Zgodilo?" je mrzlo odgovorila žena. »Mislim, da bi to lahko bolje vedel kakor jaz."
»Kaj naj bi bolje vedel?" je ves osupel vprašal gospod Močnik.
»Imenitno se znaš pretvarjati," je tedaj zavpila žena, komaj pre-magovaje solze. »Toda zmotil si se, če si mislil, da te ne bom dobila — evo!“ Vrgla je predenj netkaj zmečkanih koščkov papirja in zaihtela na glas.
Gospod Močnik je vzel koščke papirja v roke, jih zravnal in se zdrznil. Toda že naslednji mah mu je zletel nasmešek čez obraz. To pa je bilo gospe Močnikovi preveč. Kakor bi jo z loka ustrelil, je planila s stola pred moža, se grozeče ustavila pred njim in iz njenih ust se je vsula povodenj očitkov.
»Lepa je ta — zdaj se mi bo še posmehoval! Misliš, da mi boš utajil, pa si v zmoti! Tole so neizpodbitni dokazi, dragi moj! Ločiti se dam!"
Gospod Močnik si je spet začel ogledovati zmečkane koščke papirja. Rili so deli raztrganega pisma,
nas ne sme tako premotiti, da bi pozabili, da so nekatere škodljive.
Navadni volčin, ki pokaže iz zemlje svoje vejice s cveti rožaste barve, še preden ozeleni, zmoti človeka s prijetnim vonjem. Če pa zmaneš njegovo kožico v roki, se ti narede mehurji, kakor če bi se bil opekel. Njegove jagode so zelo strupene. Tudi kobule hijacint in tulipanov so strupene. Kitajska trobentica izloča neko tekočino, ki povzroča kožne bolezni.
Strupene so tudi šmarnice
Če je tudi količina strupov v rastlini malenkostna, moramo posebno otroke svariti pred uživanjem rdečih sadov šmarnice. Manj strupen je skorbut, ki že pri prvih solnčnih žarkih odpira svoje žolte cvetne kelihe. Strup je razdeljen po vseh delih rastline. Če pokusimo košček lista, takoj opazimo neprijetno žgoč okus, ki nas svari pred nadaljnim pokušanjem. V kalužnicah, ki cveto na vlažnih travnikih in ob potokih, je nikotinu podoben strup, vendar ga je tako malo, da skoraj ni nevaren.
V	bližnjih pomladnih tednih moramo svariti pred n a g n o j e m , noricami in ]) e g a s t i m k a č n i k o m , medtem ko regrat po krivici štejejo med strupenice.
K. M o b i u s
tega ni bilo moči tajiti. In še usodni deli povrh: na vsakem koščku je bila po ena beseda ali vsaj pol •— in komur je ljubosumnost v krvi, si je iz njih igraje sestavil zmi-selno celoto. »Dragi," je bilo napisano na enem teh lističev, »rabim" na drugem, in beseda »denarja" na tretjem; četrti košček je bil popisan z besedico »sladki", takoj za njo pa jc bil papir odtrgan.
»Kje si dobila te koščke papirja?"
»Pod tvojo pisalno mizo."
»Na, saj sem vedel!" je menil gospod Močnik. Nekam svečano je stopil k pisalni mizi, še svečane je odkl enil predal in vzel iz njega majhen šop papirnatih koscev.
»Igor," je potem poklical v drugo sobo, kjer se je učil njegov edinec, »pridi takoj sem! Imam zate zanimivo zloženko!"
Ko je Igor prišel, mu je oče velel, naj zlepi pomamezne delce pisma, ki jih je bil pobral v predalu,
v	pametno celoto. Mati je sedela kakor na trnjih. Toda Igor, ki je bil v vseh vrstah ugank doma, je bil hitro pri koncu.
»Izvolite prebrati!" je rekel gospod Močnik svoji ženi.
In gospa Močnikova je brala:
»Dragi sin! Razumem, da si se v tej malce nerodni zadevi obrnil name. Tvoja žena je. kakor praviš, dovolj taktna, da se ne norčuje iz tebe, ker si se začel rediti.
Če te tvoji tovariši dražijo in te obkladajo z »debeluhom", upam, da si
ne boš preveč k srcu jemal. Vendar dobro razumem tvojo željo po shujšanju. Ker vem, da ti je mnogo do sladkih reči, ti svetujem, da rečeš ženi, naj ti jih ne sladi več s sladkorjem, nego s saharinom. Jaz ga rabim za vse močnate jedi, ker je brez redilnih snovi in se zato po njem človek ne debeli; le preveč ga ne smeš vzeti. Tako si prihraniš tudi dosti denarja. Drugič kaj več!	Tvoja	mati."
Gospa Močnikova od zadrege ni vedela, kam bi se dela. Seveda je bil gospod Močnik pismo svoje matere le pomotoma raztrgal.
Ta zgodbica nas uči, da se človek nikoli ne sme prenagliti. Takile štirje koščki papirja utegnejo, če pridejo na tako usoden način komu v roke, kakor se je to zgodilo pri Močnikovih, napraviti nepopravljivo škodo.
Pesnik in smetišče
Dve anekdoti o B. Shawu
Že deset let ima Bernard Shavv (izgovori: šo) lepo hišico blizu Hertford-shira. Že deset let je pesnik v neprestanem boju s hertfordshirsko gosposko. Stvar je namreč taka, da stoji tik njegove hiše hertfordshirsko smetišče Že deset let se Bernard Shaw srdi, kadar odpre okno, nad vonjavami, ki baje ne prijajo njegovemu umetniškemu ustvarjanju. Že deset let pošilja Bernard Slmw mesec za mesecem vloge hertfordshirskemu županstvu. Izprva so bile te vloge dolge stilistične mojstrovine, jasne in nedvoumne. Polagoma pa so postale — pomislite, deset let! — krajše in manj vljudne.
Pred dvema letoma je pisal Bernard Shaw:	»Spoštovani gospodje!
Vljudno vas opozarjam, da je zadeva
—	(gnojišče) — še zmerom pod mojim oknom. Treba je več domišljije, kakor je jaz imam, da bi si človek mogel spričo tega dehtečega in kadečega se kupa predstavljati, da sedi pod Strom-bolijem na direktni poti v pekel."
Pred nekaj tedni je poslal svojo poslednjo vlogo:
»Še zmerom smrdi. Z odličnim spoštovanjem Bernard Shaw.“
In glej: smetišče je izginilo! Če nemara hertfordshirsko županstvo ni razumelo pesniškega jezika?
Mlad fičfirič je hotel v družbi na vsak način priti z Bernardom Shavvotn v razgovor. Ko so servirali kavo, je rekel:
»Zvečer nikoli ne pijem kave, drugače ne morem spati. Ali pri vas ni tako. gospod Shaw?“
»Nikakor ne," je odgovoril zbadlji-
vi	pesnik, »pri meni je ravno narobe: če ponoči spim, ne moreni piti kave."
ZAKAJ MIMO?
Voditelj: »Zdaj greva mimo naj starejše angleške gostilne?"
Tujec: »Zakaj pa mimo?!"
Nezvestoba gospoda Močnika
VZDIHOV
ZGODOVINSKI RO/AAN NAPISAL MIC H EL ZtVACO
21. nadaljevanje
Novi naročniki dobe na željo ponatis dosedanjih 20 nadaljevanj!
»Njen oče?“
»Kaj je to tako čudtno?... Prepričan sem, da bi ta človek, če mu pojasnite vso stvar, z veseljem prihitel svojemu otroku na pomoč. Dovolite, gospa, da govorim čisto odkrito, da se bova prav razumela. Poznam vas* kot žensko duha in okusa. Vi ste to, kar imenujejo ljudje kurtizano. Vem pa tudi, da Biancin oče ne more biti kak neznan brezimnik... Prav gotovo zavzema odlično mesto in ima velik vpliv..
Imperijo je spet stresla groza, zakaj ironija, s katero je Roland govoril, ji je bila očitna.
„Gospod,“ je gluho rekla, govorila bom s prostodušnostjo, ki jo lahko imenujete cinizem, če hočete... toda gre za rešitev Biance.“ „Začnite, gospa, prosim vas. Zanesite se, da se bom vzdržal sleherne krivične sodbe; sicer pa sodim, da ste vzvišeni celo nad cinizem."
Pri teh zadnjih besedah je Rolandu glas tako silno vibriral, da *se je Imperija vsa zmedena vprašala, ali naj pomenijo pdklom priznanja ali krvavo psovko.
»Čakam odgovora!" je mirno povzel Roland.
»Odgovora?... Ne poznam Bian-cinega očeta...“
„Smilite se mi, gospa... Ne poznati moža, ki ste ga eno uro ljubili, en dan ali leto dni, moža, čigar podoba se nemara povrne v oboževanem otroku... za žensko srca in razuma, kakršna ste vi, gospa, mora to biti nekaj strašnega. Tako mi je vsaj pripovedovala neka ženska... neka nesrečnica, ki sem jo srečal, kaki dve leti bo tega, nedaleč Trevisa v neki vasi, Nervesa ji menda pravijo, ob znožju piav-skili gora...“
Imperija je planila na noge in srepo pogledala Rolanda.
»lista ženska," je mirno nadaljeval Roland, se je izgubila v pi-avski soteski. Pokazal sem ji pot. Prišla sva v pogovor. Bila je krasotica kakor vi. In kakor vi, gospa, se je navduševala za nevsakdanje pustolovščine. In potem mi je povedala svojo zgodbo."
„Svojo zgodbo?" je hripavo vzkliknila Imperija.
„l)a. Evo je: Nekega dne, že dolgo bo tega, je potovala v Rim. Na poti pa jo je nenadoma napadla tropa razbojnikov in jo odvedla s seboj v divji in zapuščen kraj, ki so mu rekli Črna jama."
Imperijo je zalila kri. Potem pa je strašno prebledela. Roland je ui izpustil iz oči.
„ln jtam," je nadaljeval, „je ženski nenadoma šinila v glavo čudna kaprica. Odločila se je, da si izbere med razbojniki ljubimca, moža orjaške postave, ki je oči-vidno zmešal njeno pokvarjeno do-
mišljijo... In tako je storila."
Imperiji $e je utrgal iz grla pridušen krik. Toda Roland kakor ga ne bi bil čul, zakaj poikojno je povzel:
„ln glejte, gospa, ironijo usode: ta ženska, ki bi bila lahko imela otroke s knezi in kardinali, pa ni nikoli zanosila... ta ženska, gospa, je imela z razbojnikom otroka... dobila je hčer!"
„Zadosti je," je zdajci kriknila Imperija z mrkim obrazom. „Vaše srečanje s to žensko v piavski soteski je izmišljeno. Govorili ste o meni!"
„0 vas, gospa! V osuplost me spravljate..."
„0 meni! To zgodbo ste pripo-vtsdovali o meni. Kako ste jo zvedeli? Ne vem. Zakaj mi jo pripovedujete? Ne vem..."
„Motite se, gospa. Če ste vi doživeli tako pustolovščino, zakaj se ne bi kaj podobnega moglo zgoditi tudi kateri drugi?"
Imperija je odkimala in z vročično razburjenostjo povzela:
„Hoteli ste vedeti, kdo je Biancin oče — zdaj veste! Razbojnik... toda temu razbojniku ne vem imena, in ga tudi nikoli niseni marala vedeti. Ne verjamem niti, da bi ga sploh mogla danes spoznati... Zdaj vidite, gospod, da nisem lagala, ko sem rekla, da ne poznam Bianci-nega očeta."
»Torej se moramo odreči," je rekel Roland s pokojnim glasom, „ njegovi dragoceni pomoči pri obrambi nesrečnega otroka pred nagnusno strastjo nagnusnega Bem-ba.“
To pot se je Imperiji utrgal iz grla nečloveški krik obupa.
„Bembo!“ je zarjula in zgrabila Rolanda za roko. „Kdo vam je govoril o Bembu? Kdo vam je povedal, da se n j e g a bojim?"
„Vi sami, gospa!... Res da ga niste imenovali z imenom, toda šele pred nekaj trenutki ste kriknili, da je nestvor in vampir, ki ste nanj priklenjeni s pogodbo, kardinal... Mislil sem, da merite na kardinala, na beneškega škofa; ali sem se mar zmotil?"
Imperija si je segla z bledimi rokami po razbeljenem čelu.
„Ne,“ je gluho odgovorila; »niste se zmotili. O, groza me je pred vam'i...“
»Groza vas je, ker postavljam v vašo službo svoj razum in svojega duha? Če je tako, gospa, mi ne ostane drugega, kakor da vam rečem zbogom..."
»Ne, ne! Ostanite! Ne glejte na to, da me neznana groza stresa pred vami! Malo mi je mar, če se mi kaj zgodi, samo da rešim svojo hčer! Da, gospod, kardinal Bembo je tisti, ki se ga tako bojim. On je videl Bianco! On se plazi gnan od zločinske strasti okoli moje palače! lu o n je tisti, na katerega me
priklepa pogodba, ki ste ji ne razumem kako prišli na sled!"
Lahen drget je prešinil Rolanda. Začutil je, da ima kurtizano v svoji oblasti in da je njegov razgovor z njo prišel na odločilno točko.
»Kakšna je ta pogodba?" je suho vprašal. »Premislite," je mirno nadaljeval, videč, da je Imperija trznila o:i strahu, »premislite, da ste mi že preveč povedali, da bi mi mogli utajiti vso resnico. To resnico bom tudi sam odkril, naj bo še tako strašna, in tedaj se boste nemara kesali, da mi je niste sami priznali."
»Pokorila se vam bom," je zajecljala kurtizana. »A kdo ste? Kaj hočete? Ne vem: čutim le, da je v vas strašna moč..."
»Govorite tedaj! Poslušam vas."
»Leta J 509.,“ je začela Imperija, »sem ljubila nekega moža, edinega, ki sem ga kdaj ljubila. In če se danes vprašam, si moram odgovoriti, da ga še zmerom ljubim."
Imperija je zaškrtala z zobmi.
»Da, ljubim ga in mrzim!... Vedite: temu človeku sem -priznala svojo ljubezen. Hotela sem se mu dati vso, ne. samo s telesom, ki je bilo oskrunjeno, nego tudi s srcem, ki je bilo deviško. On pa me je s
prezirom zavrnil... Ljubil je dru-((
go...
»Kako je bilo ime temu možu?"
»Roland Candiano."
»In oni drugi?"
»Leonora Dandolo."
»Prav! Naldalju jte," je rekel Roland, grabeč z nohti v dlani, da uduši v telesni bolečini neznosne duševne muke.
»Sklenila sem se maščevati. Imela sem ljubimca, ki mu je bilo ime Davila... Ta ljubimec je odkril mojo ljubezen do Rolanda Candi-ana: zato sem ga ubila."
Roland se je stresel.
»In ko sem stala vsa okamenela od groze pred njegovim truplom," je povzela Imperija, »je nenadoma vstal kraj mene neki moški, ki je vse to videl. Ta mož je bil Bembo. Odvedel me je s seboj v drugo 'dvorano, in tam sem zagledala drugega moža: Altierija! Altierija, ki je bil takrat kapetan beneških strelcev, danes pa generalni kapetan beneških čet..."
Imperija je zasopla prestala. Čudno se ji je zdelo, da more tako mirno izdajati te strašne skrivnosti človeku, ki ga komaj pozna. Groza jo je stresla, ko je začutila, da so vse te skrivnosti prišle tako izlahka iz njenih ust, groza, da jo žone toli neizmerna potreba, da govori o svojem zločinu.
»Altieri in Bembo," je povzela, »sta mi velela, naj sedem. In Bembo je rekel: ,Gospa, ubili ste človeka, ki je član Sveta Desetorice. Za to vas bodo obesili, ali pa vam bodo odseikali to lepo glavico, ki
vam tako prelestno stoji na vaših marmornih ramenih.‘ Vztrepetala sem od groze in na misel mi je prišla moja hčerka, Bianca, ki sem jo imela pri dobrih ljudeh v oskrbi... O, zakaj je takrat sebičnost zmagala v meni!... Ali bolje, zakaj nisem tedaj umrla!... Vsega bi bilo konec... Toda takrat nisem tako mislila. Ob misli na morišče me je oblil mrzel pot in jela sem se tresti po vsem živptu. Takrat pa je Bembo' rekel: ,Samo ena pot je, da se rešite!1
,Katera?* sem vprašala, vsa iz uma od veselja.
,Ovaditi morate nekoga drugega, da je Davilo ubil. Če treba, bova midva izpričala, da resnico govorite/
,A koga?1 sem kriknila. ,Koga?‘
,Rolanda Candiana!*
.Nikoli !*
,Prav! V tem primeru vas čaka morišče, Roland pa se poroči z Le-onoro...‘
Ob teh besedah," je nadaljevala Imperija, »sem začutila, da me je minila vsa groza, in prevzela me je samo še blazna mržnja in gnev. Misel na to, da bo Leonora Dandolo srečna, mi je zameglila um. Pristala sem... Altieri mi je narekoval ovadbo, jaz sem jo napisala, in Bembo jo je vrgel v žrelo za ovadbe na trgu Sv. Marka... Strašno, kaj ne?"
»Da," je pritrdil Roland’, »dosti strašno. Vas je gnala ljubosumnost. Toda Bembo — zakaj je on sovražil Rolanda Candiana?"
»Ne vem... morda (udi iz neke ljubosumnosti."
»In Altieri?"
»Ker je ljubil Leonoro!"
Roland je udušil krik, ki mu je hotel udariti na ustnice.
»In Roland Candiano," je vprašal, ..kaj so z njim napravili?"
»Vrgli so ga v ječo."
„ln tam je še zmerom, ne?"
»Ne. Umrl je."
»Kako to veste?"
»Hotel je z nekim drugim jetnikom pobegniti, pa sta oba utonila v kanalu... Bolje je, da je tako. Vsaj trpel ne bo več..."
»Da, bolje je tako!... A vi, kako ste v i mogli prebiti ves ta čas, ko je nesrečnež zdihoval v strašnih beneških ječah?... Dajte, pripovedujte mi nekoliko o tem..."
»Kaj vem!" je odgovorila Imperija in se stresla. »Časih me je prevzelo, da bi šla in vse povedala, toda bilo me je strah krvnika. Potem mi je prišlo na um, da bi ga rešila iz ječe, a kako?... Oh, prestala sem strašne noči, in kadar je v zimskih nočeh tulil vihar, mi je bilo, kakor da mi razbija v ušesih ječanje Rolanda Candiana... Vsa sreča, da je mrtev!"
»Da, vsa sreča!... In potem?"
»Potem... zdaj vidite, da me ima Bembo v rokah. Zdaj vidite, da se
mu že šest let pokorim kalkor sužnja, da mi vselej, kadar se mu hočem postaviti po robu, vrže grožnjo v obraz. Bojim se ga... Ob, strah me je, kadar pomislim, da utegne neke noči stopiti predme in mi reči z mrzlim glasom: ,Tvojo hčer meni ali pa tvojo glavo krvniku!1 “
Imperija je zaihtela.
Roland pa je premišljal:
„Zdaj poznam vlogo Imperije, Bemba in Altierija. A Dandolo? Kaj je on imel proti meni? In Fo-scari? Kaj sem njemu storil? O, potrpljenje! potrpljenje!..."
Na glas pa je rekel:
„Ne jokajte, gospa! Rešil vam bom hčer.“
„Oh! Angel ste, ki ste prišli, da mi prinesete odpuščanje za moj zločin!...“
„Nič drugega vam nisem rekel kakor: Rešil vam bom hčer.“
„0, bodite zahvaljeni...“
Roland je vstal. Preden je utegnil preprečiti, se je Imperija vrgla na kolena, prijela njegovo roko in jo poljubila.
Roland se je iztrgal iz njenih rok, se priklonil v slovo in planil ven, prepustivši kurtizano navalu njenih čuvstev.
XXVII Anior, Furor
Na nabrežju se je Roland ozrl okoli sebe in zagledal senco, ki se je skrivala za bližnjim stebrom. Stopil je proti njej.
„Ali si ti?“ je vprašal.
„Jaz, Visokost," je odgovoril Scalabrino in se prikazal v vsej svoji orjaški velikosti. Nič več ni bil v lepi Aretinovi livreji: oblečen je bil kakor drugi beneški meščani.
„Kakor vidite, gospodar, sem na straži."
„In tovariši?"
..Skoraj vsi so že prišli in čakajo vaših zapovedi.”
„Prav. Ko bodo vsi zbrani, mi sporoči..."
Talko govoreč je Roland odvezal gondolo in skočil vanjo.
„Ali smem z vami, Visokost?" je vprašal Scalabrino.
„Zakaj ne, če te je volja! Lepa jasna noč je. Mislim, da nama bo vožnja po morju dobro dela.“
Scalabrino je skočil v gondolo, prijel za vesli in odrinil čoln od brega.
„Kam naj veslam, gospodar?" „Na Lido, kam pa drugam! Tam je človek na samem in se mu ni treba bati prisluškovalcev."
S temi besedami se je Roland zleknil v čoln in se zastrmel v zvezdnato nebo. Globoka tišina je počivala na Benetkah in kalilo jo je le pridušeno pljuskanje vode
Ko sta prispela do luke, je Roland vstal in pomignil svojemu spremljevalcu, ki je takoj prestal veslati.
„Tak nikoli več nisi videl te ženske?" je zdajci vprašal Roland.
„Katere ženske, Visokost?" je osupel odgovoril Scalabrino.
„Nu, tiste, ki si mi pravil o njeni nenavadni pustolovščini... tiste, ki si je tebe izbrala namesto San-driga... v Črni jami..."
„Ne, Visokost, nikoli več je nisem videl."
Roland se je zatopil v svoje misli. Scalabrino je spoštljivo molčal.
„Ali si si ogledal deklico v Iin-perijini palači?" je potem povzel Roland.
„Da, gospodar, in kakor sem vam rekel, bi jo spoznal izmed tisočih."
„Ali veš, kako ji je ime?"
„Ne, gospodar."
„Nu, pa ti ga jaz povem: Bian-ca ji je ime."
..Zapomnil si bom to ime: Bian-ca."
„Prav imaš, Scalabrino, da si ga zapomniš, kakor je prav, da si vtisneš v spomin obraz tega otroka..."
„Če vi to zapoveste, Visokost..."
„Jaz? Nikakor ne! To se samo tebe tiče!"
Scalabrino je srepo zastrmel v Rolanda.
„Da, res," je zdajci povzel Roland, ..pozabil sem omeniti zanimivo okoliščino. Ta otrok ima mater, ki ji je ime Imperija."
„Kurtizana?“
„Da: kurtizana. ki te je nekoč najela, da ini nastaviš past..."
„Visokost L.“
„ kurtizana, ki je bila glavni vzroik, da so me zgrabili in vrgli v ječo. Pa pustiva to. Torej Imperija je Biancina mati. Ali pa veš, kako se imenuje njen oče?...“
„Ne, gospodar, ne vem!"
„Nu, njen oče se imenuje Scalabrino."
Scalabrino se je zamajal, da bi bil skoraj prevrnil čoln.
je ikriknil Rti-
Kaj pa ti je?‘ land.
»Oprostite, Visokost... slabo sem čul, kaj ne?... Saj niste zares rekli?..."
Orjaku so klecala kolena. Težko se je spustil na klop gondole.
„Bianca je tvoja hči," je resno rekel Roland.
„Hči!“ je zajecljal velikan. „Jaz imam hčer... j a z!...“
„Da... Bianco... Imperijino hčer!"
..Visokost, to ni mogoče... ta lepa deklica, s temi nežnimi sinjimi očmi..."
,.Je tvoja hči, Scalabrino."
„Ta angel... moj otrok!... O, Visokost, oprostite, tega ne prene-((
sem...
pod udarci Sc.alabrinovih vesel.
 .............................................            >,»■••...»I,	............................
#
Gramofoni in gramofonske plošče se kupijo najboljše in v največji izbiri pri
JUGOSPORT
s
LJUBLJANA
z	=
Miklošičeva cesta štev. 34
j
i	£
z	s
•"'M.,,,,.........
V 24 urah
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, za-pestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Ljubljana J
m
m
Scalabrino je zaihtel.
Roland je vstal, pograbil za veslo in odrinil voldo. V nekaj zamahih je čoln pristal ob nabrežju.
Scalabrino si je bil zakopal glavo v dlani in se otopel od te nenadejane sreče, ki mu je stresala telo, neprestano izpraševal, ali ne sanja. Ko je čoln zadel ob nabrežje, .je dvignil glavo in zagledal kopnino. Tedaj je planil na noge, z divjim, skoraj nečloveškim krikom skočil na suho in zbežal. Zmogla ga je bila neodoljiva potreba po samoti, ki prevzame človeka v trenutkih velikih duševnih pretresov prav tako kakor velike radosti.
Otožno je Roland gledal za or-jaikom, čigar obrisi so se kmalu stopili z nočjo.
»Siromak!" je zamrmral. „To-liko let pasjega življenja in zdaj ena edina minuta neskaljenega veselja!... Le izjokaj se in pripoveduj noči o svoji sreči!... Že jutri te čaka spet siva vsakdanjost!"
Potem je skočil lagotno na suho in krenil po labirintu ulic in mostov proti palačam na Velikem kanalu. Čim del j je hodil, tem počasnejši je postajal njegov korak, tem bolj se mu je ključil hrbet, tem niže se mu je pobešala glava na prsi. ki mu jih je napenjala grenkoba. Naposled se je ustavil blizu neke palače, ki je bila vsa mrka in tiha.
In s čudnim drgetom je dvignil glavo k zaprtim oknom...
V	tej palači je prebival generalni kapetan Altieri.
Težko dihaje, z razbijajočimi senci je Roland uprl pogled v spečo palačo. Potem se je počasi obrnil in se spet ustavil na nabrežju. Sedel je na kol, kamor so privezovali čolne, in se zagledal v mrko pročelje palače.
Po kaj sem prišel sem?" je zamrmral. „V tej hiši spi tisti, ki ga bolj sovražim, kakor sem kdaj koga ljubil. V tej hiši spi ona, ki sem jo ljubil bolj od življenja. Altieri... Leonora... Sovraštvo in ljubezen: vaju sem prišel proučevat, kakor dober knjigovodja, ki pregleduje svoje knjige, da dožene, kako stoji... In preden sem šel k tej strašni preizkušnji, sem hotel okoli sebe sejati srečo. Po moji zaslugi spi nocoj hči preklete kurti-zane pokojen sen, ker sem ji potolažil zbegano dušo z očetovskimi besedami; po moji zaslugi ima tudi kurtizana, povzročiteljica vsega mojega gorja, mir; in po moji zaslugi blazni Scalabrino od nedoživ-ljenega veselja, ki ga bom jaz vse veke čakal zaman. Tako sem hotel, obdan s srečo drugih, premeriti globino svoje nesreče..."
Hropenje se mu je utrgalo iz grla. S pestmi si je pokril oči, v upanju, da bi začutil svežost solz. Toda oči so ostale suhe in pekoče.
„Zd'aj si zadovoljno, ubogo trpinčeno srce! Tvoj utrip je viharen, ker si tako blizu njenega srca, ali vsaj misliš, da si... Upal sem, da
bom ostal nebrižen, ko bom stal ob hiši, kjer spi Leonora, ali vsaj miren. In zdaj čutim, kako mi ihtenje razganja prsi, in v meni ne tuli samo sovraštvo, nego tudi bolest... bolest strte ljubezni... Da, še zmerom jo ljubim. Dvajset korakov je od mene, v miru spi... Kdaj me je že pozabila! A jaz, nesrečnež, jaz ječim pred njenimi vrati kakor berač, ki prosi miloščine!... Če pomislim. da v teh šestih letih ni minila minuta, da ne bi stopila pred me njena podoba!... In ona — kaj ona misli?... Ha, ha! Kaj neki mislijo ženske!... Oh, če bi mogel tudi jaz pozabiti in zaspati!"
Rolandove misli so za trenutek utihnile...
Dolgo si je ubijal in si grizel srce; dolgo se je njegov duh krivil pod mukami, v katerih je čutil skoraj naslado. Naslado, pravimo, zakaj vsa čuvstva, ugodna in neugodna, imajo svojo naslado, in je čudno, da jo prisoja filozofija samo čuvstvu ljubezni: morda niti ni zaznavne razlike med nasladama ljubezni in mržnje. In ti dve čuvstvi sta se v Rolandovi duši zlili v eno.
In potem, ko sta čedalje jasneje vstajali pred njim podobi Leonore in Altierija, ga je popadlo besno ljubosumje. In tedaj se je osvestil. Zakaj ljubosumje je borbeno čuv-stvo. Ko je odhajal, je bil skoraj miren. Bes in srd, ki sta ga prevzela ob misli, da se v tem trenutku Leonora predaja Altierijevemu ljn-bavnemu snubljenju, ga nista še bolj razkačila: narobe, vrnila sta * mu hladno kri.
Hoteli smo popisati to uro Rolandovega življenja, ne samo zato, da se nam pokaže ta mož v luči, ki nam je potrebna za presojo njegovega značaja, nego tudi zato, ker je bil dogodek, ki se je nato odigral, samo nadaljevanje silnega duševnega trpljenja, ki se je v njem Rolandov duh potopil v sovraštvo.
Ta noč je bila odločilnega pomena za njegovo življenje. To noč je prišel, kakor smo videli, v dotik z lmperi jo. To noč se je nenadejano srečal z Bianco in posledica tega srečanja je bilo, da je zavil s poti, ki si jo je bil začrtal. In naposled' je še eno srečanje te noči odločilno vplivalo na njegov bojni načrt.
Odhajajoč od Altierijeve palače je Roland krenil proti doževi palači in ječam.
Če ga nismo popolnoma krivo naslikali, so naši bralci morali priti do spoznanja, da je Roland, kakor takim ljudem pravimo, človek čuvstev. Zato ni čudo, idu je v bližini Mosta vzdihov začutil nepremagljivo željo, da si ogleda kraj, kjer je toliko trpel.
Odvezal je bližnjo gondolo in zaveslal proti doževi palači.
Kmalu je vstala pred njim mrka gmota beneških ječ.
Zaveslal je s čolnom tja do Mosta vzdihov. Teda j je nekaj zagledal, česar od daleč ni mogel opaziti. Most je bil namreč podprt z lesenim ogrodjem.
Roland se je nasmehnil.
„Škodo popravljajo," je pomislil, ,,škodo, ki sta jw napravila strela in Scalabrino — dva orkana, ki sta zamajala most v temeljih!"
Iz kraljestva filma
Hollywood, mesto razkošja in bede
Napisala M a r 1 e 11 a L) i c t r i c h o v a
Kar živim in delam v Mollvwoodu, je minulo le malo dni, da me ne bi bil kak novinar vprašal: »Kaj mislite o Hollywoodu?“
Moj odgovor je vprašanje, ki zbuja čudenje in nerazumevanje: „Kateri ltollywood mislite?" — Ljudje ne vedo. kaj bi s tem vprašanjem začeli.
Hollywood, ki ga imam rada, je delavni Hollywood. Drugega Hollywoo-da ne razumem in ga tudi nočem razumeti.
Filmski študiji človeka navdušijo. Lahkota, ki z njo delajo velike reči, mu zapre sapo. Vse deluje brez najmanjšega zastoja. Vse je v redu kakor pri vojakih. Toda pri tej disciplini se umetniško delo ne izpreminja v rutino, ker umetniško delo nikdar ne sme biti vezano z metodami.
O	Hollywoodu, ki dela, ne morem reči nič slabega. Tišči me le družabni red filmske prestolnice. Sama sebi zatrjujem, da sem preveč kritična, in se skušam prepričevati, da je moja lastna krivda, če mi kaj ni všeč.
Ne morem pa se ubraniti neprijetnih občutkov ob pogledu na mesto samo in vse kar je v njem. Le en sam primer: na eni strani ulice se dviga prekrasno poslopje, sijajno razsvetljeno, ker se v njem vrše svečanosti. Go-
Marlena Dietrichova in Victor McLaglen v filmu „X-2. (Paramount)
zanimalo, ali rajši jem šparglje ali ohrovt. Če je res tako, ljudi ne bom mogla nikdar razumeti. Odgovarjam sicer na taka vprašanja, toda brez volje, iz dolžnosti. Če pa se kdaj kakemu časnikarju uprem in mu rečem, da je narobe poučen o željah občinstva in da bi bolje napravil, če bi se najprej prepričal, kaj prav za prav zanima čitatelje, me sočutno pogleda, kakor bi mi hotel reči: Ženska, vi ste v naši deželi tujka! Ne poznate ljudi tako dobro kakor jaz. Bo že prišel čas, ko se boste prepričali, da imam piav.
Bojim pa se, da tega ne bom mogla nikdar priznati. Da. tujka sem v Ilollywoodu, vendar se mi zdi. da so v tem mestu vsi ljudje tujci, tudi oni, ki žive tu že leta.
Dolgo časa sem se tudi tako počutila. Srce me je vleklo v Evropo; to-
da odkar imam pri sebi svojo hčerko Heidede, mi je laglje.
Naposled pa imam tudi delo, ki me osrečuje. Ta Hollywood moram ljubiti. zaposleni llollvvvood, ki mi je najboljši prijatelj.
Metrove novosti
V	filmu »Admiralov a hči" je fotografiral Metro Goldvvvn manevre ameriške mornarice. Pri teh manevrih so sodelovale vse ameriške vojne ladje in so posnetki z zvočne in fotografske strani izredno uspeli. Glavne vloge v tem filmu igrajo Dorothv Jordan, Robert Montgomerv in Gavin Gordon.
Metro Goldvvvn je kupil pravico, da bo filmal »Tarzana . Režiral ga bo S. va n Dicke, režiser »Trader Horna , naslovno vlogo pa bo igral svetovni
/ekorder v plavanju Johny Weissmiil-ler. Vsebina filma je originalna in nima nič skupnega z drugimi filmi istega imena.
*
Metro - Goldvvvn je	izpremenil
naslov enega zadnjih Novarrovih filmov, ki se je prvotno imenoval »Sin maharadže", v „S in Indij e“. Film se odigrava v Indiji in ima Ramon No-varro vlogo bogatega trgovca z dragim kamenjem.
Nora Gregor je podpisala novo pogodbo z Metrom. Njen film se bo imenoval »The Truth Game". Igrala bo z Robertom Montgomeryjem.
FILMSKE INDISKRETNOSTI
Ernst Verebes je rojen 1902 v Nevvyorku. Že kot otrok je igral v Budimpešti. Režiser Manfred Noa ga je odkril za film. Verebes je samec.
Aud Egede N i s s e n je zelo vneta smučarka. Zna tako dobro nemško, da lahko igra v nemških filmih.
Wilhelm Diete r le je rojen 15. julija 1895 v Ludvvigshavnu in je poročen z igralko Charloto llagenbrucho-vo. Otrok nimata.
Starši Marlene Dietrichove so se dolgo upirali, preden so pustili hčer k filmu. Naposled jih je le pregovorila. Menda jim ni žal.
Richard T a u b e r je pred tremi leti obolel na vnetju sklepov, tako da skoraj leto dni ni mogel iz postelje. Ozdravel je v Pyštanskih toplicah.
Franc Lederer je rojen 6. novembra 1906 v Pragi in je oženjen.
Kšithe Nagv je ločena.
Gramofone, plošče
kupim edino najugodneje, ker je največja izbira, edino le pri
..APOLLO*
Ljubljana, Miklošičeva c. 38. Palača Grafika.
Najmodernejša Izposojevalnica plošč
Ali nima otrok nalezljive bolezni?
Mala Ranlaplanka Joan Rickert
stje prihajajo v dragocenih avtomobilih. žene izstopajo iz njih v najdražjih oblikah in draguljih.
Na drugi strani ulice čepita dve siromašni deklici v žalostni sobici. V hiši nasproti se stiska k oknu dečok in posluša zvoke radija, ki se oglaša iz razkošnega stanovanja. Dvoje vrat naprej se sklanja izžit starec nad pl inskim štedilnikom, da bi si skuhal čaja.
Luksus in beda, objestnost in obuja   vem, da bi tega našla povsod dovolj. v slednji državi, v slednjem mestu! Vem. da je beda jvo vsem svetu zelo velika, toda ti bolni kontrasti me niso še nikjer tako zelo zgrabili kakor tu.
I	loIlywuod.ski časnikarji imajo »važne skrbi". »Kaj najrajši jeste? -Kakšne barve obleke so vam naj ljub-jez — Kuj mislite o tijm idealnega ljubimca?" To naj bo le nekaj bolj splošnih vprašanj.
Najprej me je jiresenetilo, da so me tako brez ovinkov povpraševali o malenkostnih, j>a tudi najintimnejših občutkih, toda rekli so mi, da občinstvo to želi. Ne verjamem, du bi ljudi
Kako se začno otroške nalezljive bolezni?
Dobro bi bilo, če bi starši popazili na svoje otroke takoj ko izvedo, da so se pojavile v bližini nalezljive bolezni. To bi j>reprečilo njih razširjanje. In drugo — da bi poznali njihove začetne znake. Zato je dobro, da napišemo, v kakšni obliki nastopajo.
Najjnej moramo opozoriti, da te bolezni lahko naleze tudi starejši človek. Otroške bolezni jim jiravijo samo zato, ker se najpogosteje lotijo otrok. Ker j>a prebolenje take bolezni imuniziru človeka, to je, ker ga varuje pred novo okužbo, so odrasli, ki so jireboleli v mladosti škrlatinko, davi-1 co, koze ali oslovski kašelj, potlej zanje skoraj neobčutljivi.
Če dobi otrok nahod, bo maloka-teru mati mislila, da je morda ta nahod začetek ošpic. V večini jnime-rov bi bil ta strah tudi odveč in neutemeljen. Drugače pa je, če se otrok pri nahodu slabo |jočuti. če tarna nad hudim glavobolom in ima vročino, ki čedalje bolj narašču. Nahodu, ki se z njimi začno ošjiicc, se navadno pridruži tudi hudo vnetje očesne veznice, kar ojmzimo jjo tem, du ima otrok
zelo rdeče in občutljive oči. Že ti prvi j»ojavi puščajo dojem, da gre za nevarno obolenje, in otrokovo stanje se še slabša, dokler se ne pokažejo na koži čudni rožasto rdeči madeži: ušpičili izpuščaji. Ko se li izpuščaji jiokažcjo jjo vsem telesu in je obraz rdeč in zatekel, začenja bolezen upadati in vročina ponehavati.
Ob začetku škrlatinke ni nahoda in očesnega vnetju. Vendar pa tudi ta bolezen nasto|>i zelo hitro in jo v začetku lahko zamenjajo z navadnim prehladom. Toda to pot je vnetje vratu značilno. Živo rdečo barvo požiralniku in debele bele obloge na bezgavkah mora mati. ki večkrat otroku pogleda v usta, takoj ojiaziti. Tudi jezik otroka, ki je obolel na škrlatinki, se izpremeni. Nastane tako imenovani »malinov jezik", ki je za škrlatinko posebno značilen zaradi škrlatno rdeče barve. Razen tega je jezik zatekel, pri čemer se pokažejo majhni braduvičasti grebeni na jezični sluznici. Vendar ]>a iz teh znakov noben lajik ne more točno ugotoviti, ali je otroka res napadla škrlatinka.
To more samo zdravnik in še on le težko, škrlatinka se namreč razvija
na več načinov. Težko jc ločiti i/]>u-ščoje škrlatinke od drugih, ker niso vselej enaki. In popolnoma napačno bi bilo, če bi lajik, ki je morda kdaj videl izpuščaje pravilne škrlatinke, hotel zanesljivo ugotavljati, ali je otrok obolel na škrlatinki, ali ne. Znaki bolezni, ki jih tu opisujemo, služijo le za to, da bodo starši vedeli, ali ni m o-goče otrok obolel na tej ali na oni nalezljivi bolezni.
ČE PONOČI šKRIPLJEš Z ZOBMI
Nekateri ljudje imajo navado, da jionoči tako škripljejo z zobmi, da nihče drugi ne vzdrži v isti sobi. Proti temu je zadnjič nasvetoval znan dunajski profesor in zobni zdravnik tole:
Najjirej je treba ugotoviti, ali ni tak človek zaj>rt; zakaj jmgosto je tako škripanje v spanju posledica za-jirtega črevesja. V takem primeru je treba odpraviti zaprtje, j>otem škripanje z zobmi samo j>o sebi jireneha. Dobro je tudi. da tak človek na h r b t u leži. Če namreč glava počiva na zadnji struni, se tako avtomatično napno tiste mišice v ustih, ki odjiirajo čeljust. Nateg napetih mišic tišči spodnje zobe od gornjih in prepreči škripanje.
Polenta, krompir in še kaj a ko je mož brez dela
Dve jedi iz koruznega zdroba
PRAVA POLENTA
7a družino 4 do 6 oseb vzemi ti'i-četrt kile koruznega zdroba ali pa nekaj več.
Priprava: V večjem loncu zavri liter vode in jo osoli. Ko začne vreti, stresi vanjo koruzni zdrob in ga neprestano mešaj. Polenta se mora kuhati dobre pol ure. Večkrat moraš priliti vrele vode. Če po polurnem kuhanju žlica v polenti stoji, je dovolj kuhana. Zdaj jo naglo-stresi na prt in počakaj, da se usede. Ko se ohladi, jo razreži na rezine, ki jih po potrebi še soliš in ješ kakor kruh. Tako polento lahko hraniš več dni.
Rezine bodo posebno dobre, če jih opečeš v masti na obeh straneh. Debele naj bodo kakega pol prsta. Opeci jih najprej na eni strani, in ko dobe že nekoliko trdo skorjo, jih obrni in opeci še po drugi strani. Nazadnje jih osoli.
Te rezine so zelo redilne.
POLENTA Z MESNO OMAKO
Potrebščine (za 4 do 5 oseb): 30 dek koruznega zdroba, sol, poper, 10 dek govedine ali 5 dek govedine in 5 dek svinjine, zelenjava za juho, čebula, ščepec paprike, 2 žlici paradižnikove mezge, 4 deke masti in 3 deke ribanega sira.
Priprava:	Koruzni	zdrob ku-
haj v litru vode kake pol ure in ga neprestano mešaj. Potem ga odstavi od ognja, toda na toplem.
Omako pripravi takole: Čebulo in zelenjavo za juho osnaži, umij in dobro zreži ter praži v ponvici na masti. Sekljaj tudi meso in ga dodaj v ponvico. Potem raztopi sol, poper in papriko v kozarcu vode, dodaj še paradižnikovo mezgo in oboje duši četrt ure. Nato deni zdrob v toplo skledo in polij z mesno omako. Čez vse potresi še ribanega sira.
Dume! Zahtevajte povsod Euu de Cologne
OL YMPIA‘
Lekarna
Trnkoczij - Ljubljana 53
OKVIRJI, SLIKE,
OGLEDALA, STEKLO, PORCELAN
KLEIN
LJUBLJANA
VVOLFOVA ULICA ŠT. 4
Telefon it. 33-811
HRANILNOST KROMPIRJA
Danes je krompir za kruhom najvažnejša hrana. Sestavlja ga po večini voda, dalje škrob in le nekaj malega beljakovin in masti. Zato njegova hranilna vrednost ni velika. Pomemben je le kot dodatek k mesu in zelenjavi. Prav za prav samo polni želodec in pospešuje prebavo. Če mu dodamo masti, se njegova hranilnost zelo poveča. Ljudje, ki so nagnjeni k debelosti, naj ne jedo preveč krompirja, ker škrob pospešuje debelenje. Nezrel krompir je zelo nezdrav in povzroča želodčni katar. Pri odprtem prevažanju pozimi rad zmrzne. Zmrzel krompir je sladek in neokusen ter kaj hitro zgnije. Krompir, ki leži dalje časa v kleti, začne poganjati. Ti poganjki so strupeni, ker vsebujejo strup santonin. Zato je treba vse poganjke globoko izrezati.
SLANI KROMPIRJEVI CMOKI
Potre bš čine : pol kile kuhanega in pasiranega močnatega krompirja, rumenjak, dve žlici olja, osminka kile moke in sol; nadev iz slanine, prekajenega mesa ali dobro sekljane govedine. Mast in drobtine za zabelo.
Priprava :	Napravi testo iz
krompirja, soli, olja, rumenjaka in moke, napravi majhne cmoke in jih napolni z nadevom. Kuhaj, jih deset minut v vreli slani vodi, potem jih zabeli (lahko z oljem) in serviraj z omako ali pa s solato.
JUHA, KI JO ZELO HITRO PRIPRAVIŠ
Praži na masti nekaj tanko razrezanih kruhovih rezin, ki si jih prej potresla s česnom in soljo. Med tem praži tudi nekaj pšeničnega zdroba na masti, da postane, zlatorumen. Vzemi približno eno veliko žlico zdroba za osebo. Ko je zdrob opražen, ga zali j z vodo — četrt litra na osebo — osoli in dobro prekuhaj.
SIROV ŠTRUKELJ
Potrebščine: 30 dek moke, 6—8 dek margarine in druge masti, 6 dek sladkorja, t jajce, 1 zavojček dr. Oetker-jevega pecilnega praška, 1 osoljek, osminka litra mleka.
Nadev:	14	dek	surovega masla
ali druge dobre masti, 14 dek sladkorja, pol zavojčka dr. Oetker-jevega va-nilinovega sladkorja, 1 nožna konica soli, 4 jajca, pol kile sira in osminka litra smetane.
Priprava: Iz moke, margarine ali druge masti, sladkorja, jajca, pecilnega praška, soli in mleka namesi na deski testo, ki ga ugneti kakor masleno teslo in pusti pol ure stati. Razvaljaj ga nato do debelosti pol cm, obloži s spodnjim nadevom in zapogni testne robove čez; nato pomaži testo z beljakom in peci štrukelj počasi v pečici. Spečenega potresi s sladkorjem in razreži na kose.
Če se možu zgodi nesreča, da izgubi službo, je dosti manj odločen kakor ženska. Izgubi voljo in potrpljenje, ljubezen in požrtvovalnost. Ženska prejoka svoj prvi strah, potem pa si obriše solze in vpraša: Kaj pa zdaj? Ljubezen ženske do dela je vselej po-žrtvovalnejša od moške in zrase v časih bede do pravega junaštva. O tem beremo v sedanjih hudih časih malone vsak teden v časopisih.
Nadev: Pomešaj surovo maslo ali mast s sladkorjem, vanilinovim sladkorjem, soljo in rumenjaki, primešaj sir in smetano ter končno še na rahlo sneg iz 4 beljakov.
VODNI MADEŽI
na tapetah in lesenih delili pohištva v bližini umivalnika, posebno oni, kjer so vodi primešana sredstva za umivanje zob, so velika nadloga in jih je zelo težko odstraniti. Preprečiš pa jih lahko, če namažeš dele pohištva in tapete, ki bi se utegnile pomazati, z brezbarvnim lakom. Mazati moraš dvakrat, drugič šele, ko se je prva plast laka posušila. Vse madeže boš potem lahko z vlažno cunjo obrisala.
Ta lak dobiš v vsaki trgovini z barvami, napraviš ga pa lahko tudi sama, če vzameš dvanajst delov vinskega cveta, en del boraksa v prahu in en del belega šelaka.
Če so na pohištvu nastali madeži že pobledeli, vzemi mehko volneno cunjo in jih zdrgni s šelakovim špiritom.
ČOPIČ JE POSTAL TRD
Vse čopiče, posebno pa tiste, ki jih uporabljaš za oljnate barve, moraš takoj po uporabi osnažiti. Le-te s ter pentinoin. Ne smejo se posušiti, zato naj bodo namočeni v kozarcu vode ali pa v stari konzervni škatli.
Če si to pozabila in so čopiči, ki si jih uporabljala za oljnate barve, postali trdi, jih moraš več dni namakati v avtomobilskem bencinu in jih potem zmehčati s terpentinom in roko.
STOPNICE V TEMNIH KLETEH
V temnih kleteh pobarvaj zaradi varnejše hoje zadnjo, to je spodnjo stopnico z belo oljnato barvo. Belo barvo razločiš tudi v temi in tako boš vselej vedela, da si že na koncu stopnic.
v v /v\'V'/vyWW
NA/SA/V
>5 BUDDHA
M--------
fA caine mešanice so naiboliše
TEA IMPORT
Ljubljana, Večna pot 5
Telefon št. 2626 Brzojavi Timport
Družini, kjer ni dela, ostaneta dve poti: pot pritrgovanja in novega dela. Iti je treba po obeh.
Žena lahko dosti bolj zmanjša svoje potrebe kakor moški. Saj živi od kruha in kave, med tem ko mož ne more pustiti cigaret in gostilne.
Mož, ki je brez dela, navadno lenari. Za ženo pa ni brezposelnosti, zanjo so le večje ali manjše možnosti zaslužka.
Brez dela ne ostane nikdar, kajti v gospodinjstvu in materinstvu mož ne more z njo tekmovati. Rajši pohaja po cestah ali pa stpji ure in ure ob oknu. ko da bi vzel metlo ali omelo v roko. Žena nima nikdar časa, da bi stala; zanjo je zmeraj dosti dela, le da se i/.-premeni področje njenega delovanja iz pisarne v kuhinjo, iz delavnice v drvarnico, iz domačega gospodinjstva v tuje. Zanimivo bi bilo dognati, koliko gospodinjstev vzdržuje za časa brezposelnosti ženska in koliko moški.
Malo pomaga, če žena toži o slabili časih. To naj ostane možu. Ženske so gibčnejše, odločnejše, morda tudi — v svojo lastno škodo — skromnejše in ponižnejše. Končno jim ostane domače gospodinjstvo.
Delitev v moško in žensko delo bi moralo ob takih časih izginiti in mož bi moral prav tako kakor ženska prijeti za delo tam, kjer se mu ponuja. Večja sramota je izrabljati ženo, kakor pa opravljati njeno delo.
Metla in omelo, lonec in krtača niso znak „copatarja“, temveč poštenega, razumnega moža, ki noče, da bi ga žena vzdrževala.
Kupujte domače izdelke
jugoslovanske tvornice
Op. fl. Oetlf bp]q !
AdkJdd v kuhi
m
Dr
Oetker
JhVA
ZMES ZA SARrE L J
Šartelj!
Zmešaj 12 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj l zavoj Dr. Oetkerjeve zmesi za šartelj, 1/4 litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro namaščenem modlu pri srednji vročini.
Dr. OETKERJEUE špecijalitete se dobijo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
Dr. OETKER, MARIBOR.
1/dujr za konzorcij Družinskega tednika ..Romana" K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja II. Kern, novinar; tiskajo J. Ulasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v-Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.