Slovenska Država
Štev. 2	CHICAGO, ILL., 20. FEBRUARJA 1951	Letnik II.
REALIZEM 0 TITU IN JUGOSLAVIJI
Merodajni nekomunistični svet veruje, da se je Tito zares spri s Kremlinom. Nasproten dokaz je praktično nemogoč.
Zapad oz. Amerika je danes osredotočena v pripravah globalne psihologije in strategije proti zelo resni in neposredni svetovni sovjetski nevarnosti.
Ker je z Moskvo sprti Tito Zapa-du oz. Ameriki pomemben i psihološko i strateško, zato ga Amerika
tej pomembnosti primerno podpira.
* * *
Dejstvo, da sta danes Sredozemlje in Jadran v zapadni sferi, daje TitoVi Jugoslaviji — ako je zares ločena od Kremlina —- bistveno realnejši strateški pomen proti Sovje-tom kot pa ga je imela n. pr. predvojna Jugoslavija napram osi, katera je vojaško obvladovala Jadran in imela Jugoslavijo v gospodarski in politični odvisnosti.
Psihološki pomen Tita za Zapad pa je v tem, ker je to prvi in doslej edini primer resnično komunističnega režima, ki se je — po prepri-čanu Zapada — uprl osnovi, strateško najbolj pomembni, dogmi svetovnega komunizma, t. j. podrejenosti Moskvi.
Zato ni pričakovati, da bi Zapad oz. Amerika porabila svoj današnji vpliv pri Titu v notranje-političnem smislu za kaj več kot bi Tito bil voljan popustiti.
* sjc sjs
Jasno je, da Tito more in utegne pristati samo na take in tolike domače olajšave, ki bi sprostile več ljudske volje in energije za delo in obrambo, ne da bi pri tem omajale Titov politični položaj.
Te vrste olajšave ne morejo nuditi ničesar politični emigraciji, pač pa morejo do gotove mere ublažiti kruto vsakodnevno življenjsko mi-zerijo domačega ljudstva.
To je edino in največ, kar je realistično mogoče pričakovati iz Tito-Stalinovega spora in od Tito-Ame-
riškega sodelovanja v neposredno korist prizadetih narodov.
Vsa druga vprašanja, ki zadevajo usodo in bodočnost teh narodov, se bodo reševala, ko bo rešeno glavno vprašanje svetovne sovjetske nevarnosti in resničnega svetovnega miru. * * *
Prazno je vse govorjenje, ki drugače razlaga pomen Titovega spora s Sovjeti in razplet Tito-Ameriškega sodelovanja. Nobena "edinost" med emigracijami jugoslovanskih narodov ne bi mogla bistveno spremeniti sedanje globalne realnosti, v kateri je merodajnim Tito pomembnejša psihološka in strateška postavka kot pa bi, v danem položaju, mogla biti še tako idealno povezana emigracija.
Jugoslavijo kot trenutno pomembni psihološki in strateški faktor ima Tito. Emigracija bo zato
Slovenska Država in
Tudi poslednji poizkus za sporazumno federativno preosnovo stare Avstrije koncem 1917, ko je zavezniška zmaga bila že gotova stvar, je propadel. Predstavniki avstrijskih Nemcev so iz protesta proti federativnemu predlogu zapustili zgodovinski sestanek na Dunaju, na katerem so se zastopniki vseh nenemških narodov podonavske monarhije, med njimi tudi slovenski Janez Ev. Krek, izrekli za preosnovo Avstrije v federacijo narodnih držav.
Zavedajoč se te zgodovinske nesposobnosti avstrijskih Nemcev za iskreno in pošteno zvezno sožitje z ostalimi narodi srednje Evrope, je dr. Anton Korošec ce-carju Karlu, to je ta še enkrat poskusil sam rešiti Avstrijo s federativno preosnovo, kratko in stvarno odgovoril: "Veličanstvo, prepozno!"
V zgodovini nikdar ni točnih analogij. Vendar pa srečujemo v politični zgodovini ponavljajoče se podobne situacije in podobne napake. Posebno gospodovalni narodi kažejo čudovito sličnost v prepoznem spoznanju svojih napak.
Srbski politiki in intelektualci, ki so zakrivili, da se novonastala državna tvorba Srbov, Hrvatov in Slovencev ni bila zgradila na zvezni osnovi, in ki so tudi prepre-
ravnala bolj modro, če se bo bolj posvetila onim problemom, ki bodo izbruhnili v naglo aktualnost, ko se
bo železna pregraja začela lomiti.
* * *
Takrat bodo tudi Jugoslaviji — ki jo druži samo sila — potekali dnevi obstoja.
Takrat bodo izpregovorili realni narodi: sprostile se bodo njihove spontane sile, odločila bo njihova resnična volja. Kaj bo ta hotela, je jasno: SVOBODO IN VARNOST. Prvo bo mogla najti samo v lastnih narodnih državah, drugega pa nikjer drugje kot edino-le v skupni zvezi vseh, trikrat pregaženih in vedno ogroženih narodov na osrednjem evropskem prostoru med Nemci in Rusi.
In tu se zaključuje poslednje poglavje realizma o Titu in Jugoslaviji.	C. Ž.
Federativna Jugoslavija
čevali, da se taka zvezna preosnova ni izvršila pozneje, niti ne zadnjih pet minut" pred zlomom "Simovičev puc v unitarno-centralističnem duhu in stilu, in celo ne potem pred vojno v Londonu, danes tu pa tam izjavljajo svojo teoretično pripravljenost na neko bodočo jugoslovansko "federacijo". Še najbolj iskreni med to intelektualno srbsko emigracijo so oni, ki v Parizu izdajajo "Našo reč".
Pa kako je to "post mortem" federativno pojmovanje celo teh, sorazmerno najbolj zmernih srbskih emigrantskih krogov?
Tako-le piše "Naša reč" z dne 15. novembra 1950: "Pokret za obrano in obstanek Jugoslavije se širi v emigraciji ... O krepitvi tega pokreta pričata dva zelo pomembna momenta: prvi je izjava, ki jo je prvega oktobra objavila v Parizu mlajša generacija nezavisnih demokratov Srbov, Hrvatov in Slovencev (ki jo je podpisal kot Hrvat neki ing. Predavec, kot Slovenec pa Borut Žerjav — op. ur.), katera predstavlja dejansko prvi jugoslovanski izstop v emigraciji po letu 1945; drugi je izjava šefa slovenskih klerikalcev, dr. Miha Kreka, v kateri je objavil, da so se
(Nadaljevanje na 2. str.)
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja vsakega 20. v mesecu. Naslov uredništva in uprave: "SLOVENSKA DRŽAVA", 2217 So. California Ave., Chicago 8,111. Za konzorcij : Mirko Geratič, Editor Naročnina letno: Za USA $1.20, za Canado $1.50, Argentino 18 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 15 Šil., Avstralijo 1 avstr. funt. Italija in Trst (F.T.T.) 600 Lir, Francija 400 frc.
SLOVENSKA DRŽAVA IN FEDERATIVNA JUGOSLAVIJA "
(Nadaljevanje s 1. str.)
predstavniki katoliškega odpornega po-kreta v Sloveniji izrazili za Jugoslavijo, urejeno na federativni osnovi."
Za tem poročilom "Naša reč" objavlja sledeči svoj komentar: "Vtej poslednji (dr. Krekovi — op. ur.) izjavi je dodano na osnovi 'slovenske državne celokupnosti' — 'državnopravno' razpoko v jugoslovanskih vrsiah so razširili starčevičevski 'fiskali' in je to prešlo ne le na Mačekove 'puprege', temveč tudi na slovenske klerikalce . . . Čeprav našo jugoslovansko politiko — mnogokrat na žalost — v glavnem vodijo pravniki, se zelo redko razlikuje med federacijo in konfederacijo: tak, kjer obstoji državno pravo in države, kakorkoli je ta način ustvaranja federacije anahronističen v pravni teoriji, tam ni federacije, temveč konfederacija."
Po tej kritiki in nauku "Naša reč" takole nadaljuje: 'Po tem izstopu (ing. Predav-ca, B. Žerjava in M. Kreka — op. ur.) se pojavlja kot velika in nujna potreba združitev vseh onih Hrvatov, ki so za Jugoslavijo ... Zavedamo se, da število teh Hrvatov v emigraciji ne more biti veliko . . ."
Na 12. strani iste "Naše reči" najdemo pojasnilo, zakaj število jugoslovanskih Hrvatov "ne more biti veliko". Tako-le čita-mo: "Dva članka v 'Hrvatskem glasu', ki ga .izdajajo Mačkovi pristaši v Kanadi . . . nas silita, da odgovorimo . . . Ali niso ne-zavisna hrvatska država krvavi Pavelič in razbojniški ustaški roji zadosten primer današnjim Mačkovim sledilcem, da je star-čevičijanstvo bilo pokopano obenem z upi nacistične Nemčije in fašistične Italije."
Ne vemo, ali in kaj je "Naš glas" odgovoril na to srbsko enačenje starčevičanstva z ustaštvom in slednjega z idejo hrvaške države. Vemo pa, da si Hrvati svojega narodnega programa ne bodo dali diktirati od ne-hrvatov.
Zasledili pa smo, da je clevelandska "Slovenija" pohitela s "slovenskim" pojasnilom, ki zveni skoraj kot opravičilo, ko je v uvodniku dne 26. decembra (v katerem sicer ne omenja "Naše reči) tako-le zapisala: "Če torej govorimo o bodoči federativno urejeni državi (ednina — op. ur.), potem ne predvidevamo, da bi se smela posamezna edinica (ne država—op. ur.) poljubno odločiti od skupnosti. Če bi se pa ustvarila le zveza držav, tako da bi ne bilo ene zvezne države (ednina — op. ur.), potem pa velja zveza za tisto dobo,
za katero je bila v pogodbi zveze določena. Ta zvezna pogodba se potem more obnoviti . . . Ko govorimo o bodoči zvezni Jugoslaviji, mislimo na zvezno državo (ednina — op. ur.), ne toliko na zvezo držav, ki se more poljubno raziti . . ."
Z drugimi besedami: Njih "federacija" je le bolj psihološki okrasek za v bistvu isto staro unitarno Jugoslavijo. "Ustava" bo določila državno obliko in "razmejila področja". Belgrad bo zopet centrala. Bel-grajske čaršije in vojaške klike bodo zopet imele pri rokah tehnično možnost državnega udara. In tako naprej do novih nerešljivih trenj in do nove katastrofe.
Prijatelji, prepozno! Po tolikih prevarah in strahotah, ki so jih doživeli, Hrvati in Slovenci nikdar ne bodo svobodno pristali na tako "novo" Jugoslavijo.
Navedene izjave "Naše reči" in "Slovenije" le še podčrtujejo zgodovinsko potrebo odločne slovenske državne akcije. Pre-osnovani Akcijski odbor bo moral zbrati čim več iskreno slovensko čutečih emigrantov za organizirano borbo za resnično svobodno Slovenijo v takem svobodnem zveznem sožitju, ki bo slovensko svobodo krepilo in varovalo, ne pa omejevalo in končno zopet uničilo.
P. S. 'Slovenija" je z dne 23. oktobra 1950 napisala tudi naslednjo trditev kot argument za nepotrebnost naše slovenske državne akcije: "Kar se tiče slovenskega programa, je bilo že povsod povedano, da želimo ustanoviti slovensko državo . . ." V članku "Zmagala pa bo resnica", SD, 20. novembra 1950), smo ugotovili, da je poslednji znani narodno-politično program te skupine temeljil na izrečenem stališču "kontinuitete kraljevine Jugoslavije", ki so ga proglasili v podpisani izjavi jeseni 1945.
Izjava v "Sloveniji" z dne 26. decembra 1950 dopolnjuje ta argument, ker priča, da tudi danes njihov program ni slovenska država — ki so to torej le skušali psihološko porabiti v polemiki proti naši akciji — temveč, kakor sedaj pravijo, "federativna Jugoslavija". Da ta ne pripušča slovenske države, tudi to sedaj sami priznavajo, ko izrečno razlože: Ko govorimo o bodoči zvezni Jugoslaviji, mislimo na zvezno državo, ne toliko na zvezo držav . . ."
S tem je vse pojasnjeno. Vsakdo sedaj ve, pri čem je. Kdor je za njihovo "federativno Jugoslavijo", ne more istočasno biti za slovensko državo. Na drugi strani pa, kdor je za slovensko državo, ne izključuje zveznega sožitja med svobodnimi državami Slovencev, Hrvatov, Srbov, Makedoncev, itd., čeprav si mora logično — t. j. iz vidika narodne varnosti in gospodarske uspešnosti, ki sta edina smiselna razloga, zakaj naj bi se katerakoli narodno država vezala v kakršnokoli zvezo — želeti, da bi taka sporazumna zveza združevala države vseh narodov srednje-vhodne Evrope med Nemci in Rusi. Tudi z vidika zmanjšanja medsebojnih trenj je širša zveza na boljšem kot ožja. In končno, pa ne najmanj pomembno, slovenska država v srednje-vzhodni Evropi odpira novo možnost za tržaško-slovensko povezanost, dočim Jugoslavija, ki ji je Trst bil že dvakrat formalno odrečen, pač nima razlogov upati, da ji bo v tretje čudežno dodeljen.
SKLEPI V CHICAGU
Dne 29. decembra 1950 se je vršil v Chicagu širši sestanek podpisnikov Slovenske izjave. Na sestanku je bil navzoč tudi profesor dr. Ciril Žebot, predsednik Akcijskega odbora za slovensko državo.
Po izčrpnih poročilih o dosedanjem delu in po razgovorih o nadaljnih načrtih se je sestanek zedinil v naslednjih ugotovitvah in sklepih:
1.	Podpisniška akcija za Slovensko izjavo se razveseljivo razvija. Znaki so, da bo koncem januarja število podpisnikov znatno narastlo.
2.	Reakcija proti slovenski državni podpisniški akciji je propadla. Bila je neutemeljena in v glavnem nepoštena. Edini navidezno resni ugovor je bil, češ da je podpisniška akcija bila "anonimna". Tudi ta kritika je brez stvarne podlage. Kdorkoli je dobil Slovensko izjavo z vabilom za podpis, jo je prejel od prijatelja ali znanca, ki je bil ali član Akcijskega odbora ali pa znan njegov solrudnik. Tudi "Slovenska država" je bila v tem pogledu jasna vse od trenutka, ko je o podpisniški akciji prvič poročala. Slovenska izjava je mnoge presenetila, nikogar prevarala.
3.	Uspeh podnisniške akcije za Slovensko izjavo omogoča preosnovo Akcijskega odbora v voljeno predstavništvo slovenske državne akcije v svobodni slovenski emigraciji. V teku so pripravne za to preosnovo po posebnem postopku tajnega in neposrednega glasovanja, ki se ga bo mogel udeleiti vsak podpisnik Slovenske izjave, ne da bi se z izvrševanjem svoje aktivne ali pasivne volilne pravice javno izpostavil, ako tega iz posebnega razloga ne želi.
4.	Slovenska izjava bo vodilo vsega dela preosnovanega Akcijskega odbora. Slovenska narodna svoboda in samostojnost v vseh slovenskih stvareh je naš cilj. Slovenska država je osnovno sredstvo za dosego in ohranitev tega namena. Kantonalna povezanost med Slovenijo in Trstom je enako potrebna Trstu kot Sloveniji iz njunih ožjih interesov, pa tudi v njuni širši vlogi v srednje-vzhodni Evropi. Potreba varnosti in gospodarstva na širšem prostoru narekujeta primerno zvezo Slovenije z drugimi narodi srednje-vzhodne Evrope, ki imajo isti dve potrebi in ki skupno zmorejo ti dve potrebi zadovoljiti. Iz tega sledi, da slovenska državnost ne sme biti omejena preko bistvenih sestavin omenjenih dveh skupnih potreb, in drugič, da mora zveza, ako je le mogoče, zajeti vse narode na prostoru med Nemci in Rusi. Novi odbor se bo pri vsem svojem delu ravnal po tej jasni logiki slovenskega državnega in zveznega programa.
5.	Pozivamo vse Slovence v svobodnem svetu, ki umejo in čutijo ta iskreni in preprosti smisel naše slovenske akcije, da se pridružijo podpisnikom Slovenske izjave in se v tem vključijo v naše osvobodilno slovensko gibanje.
DRŽAVA SLOVENIJA
Že v Jugoslaviji se je tekom zadnjih let pred prvo svetovno vojno radi neprestanih nemirov, homatij in zavožene državne politike začelo pojavljati prepričanje: s tako, sedanjo Jugoslavijo ne bo moglo iti dolgo naprej, kakor jo imamo sicer radi. Celo Srbi sami so začeli govoriti že kar o "amputaciji" — Slovenci in Hrvatje naj se 'odsekajo" od Jugoslavije in naredi naj se Velika Srbija, Slovenci in Hrvatje naj pa gredo, kamor hočejo. "Švabe" so! In nastopali so že temu primerno s preganjanjem vodilnih Hrvatov in Slovencev.
Prvi, ki so se začeli upirati, so bili Hrvatje in je tekla kri. Rodilo se je ustaštvo in rodila Država Hrvatska v duši naroda.
In tako je prišlo 1941. leto s Hitlerjevo in Mussolinijevo okupacijo, z ustanovitvijo samostojne države Hrvatske in z — raz-sulom Jugoslavije.
Slovenci smo prestrašeni ostrmeli nad tem in se vpraševali, kaj pa zdaj? Naši voditelji nas namreč niso pripravili za to težko možnost. Zanemarili so to. Osamljeni smo, popolnoma pod kruto nemško in laško peto. Nastala je velika zmeda med narodom, katero so komunisti spretno izkoristili zase, da so nas vse zasužnili v svojo rudečo sužnost. Tako je jasno, da nosijo na tem veliko krivdo vsi voditelji naroda tista leta.
Vedeli smo, ko se je USA vmešala v vojno, da bosta Hitler in Mussolini izgubila svojo igro in bosta premagana slednjič. Toda kaj bo pa potem z nami Slovenci?
In takrat je dejal narod odločno: če bo mogoče nova Jugoslavija, dobro! veseli jo bomo, toda nikdar in nikoli več pa ne gremo v tako, kakošna je bila, tudi ne gremo vanjo nikdar več tako otročje naivno, kakor prvič, brez pogodbe. Takrat je pa bila v vladah zaveznikov zamisel rešitve vprašanje srednje-evropskih narodov s takozvano "podonavsko federacijo", državo z Avstrijo, Madjarsko in Jugoslavijo, nekaka obnovitev Avstrije. U-strašili smo se. S tem bi šli Slovenci samo nazaj v germansko avstrijsko sužnost.
Kaj sedaj? Kako se rešiti?
In vsi, količkanj še trezno in resno misleči voditelji naroda, so bili prepričani, da je v obeh slučajih, namreč če bi bila še enkrat Jugoslavija, ali če bi nas vrgli v "podonavsko federacijo", samo ena rešitev naroda — samostojna država Slovenija. In to misel je prinesel 1941 tudi k nam v A-meriko Rev. Zakrajšek in o tem pisal v "Amerikanskem Slovencu".
Sklepali so: Samo kot država pride Slovenija na zemljevide sveta, kar bo šele podlaga za mednarodne zavezniške diplomate, da bodo začeli o nas vsaj misliti, bodo vedeli, da je na svetu dežela, ki se ji pravi Slovenija, na kateri živi poseben svojski narod — slovenski narod.
Samo na podlagi države Slovenije se bo mogel slovenski narod uspešno borili proti vsakemu morebitnemu novemu razkosova-nju, kakor ga je doživel po prvi svetovni vojni, s katerim so diplomatje in državniki takrat že kar računali.
Samo kot država Slovenija se bo sloven-
ski narod mogel boriti za združeno Slovenijo zlasti za Trsi in Korošk.o Jugoslavija na pr. ne potrebuje Trsta, ko ima Reko, za slovenski narod je Trst naše srce.
Samo kot država se bo narod mogel boriti in si zagotoviti svoje pravice, pa naj gre nazaj v Jugoslavijo, ali pa ga prisilijo v 'podonavsko federacijo", novo Avstrijo.
Dokler nismo država, smo nič, nas ni, ker ni Slovenije na zemljevidih. — Na zemljevidih je pa ne bo, dokler ne bo država. To je jasno. In dokler Slovenije ni na zemljevidih tudi ni slovenskega naroda, kakor jasno razvidimo iz vsega pisanja po vset časnikih sveta in iz vsega posvetovanja vseh državnikov diplomatov do danes. Vsem smo samo laška Venezia Giulia, avstrijska Koroška in Titova Jugoslavija.
Dokler je pa tako, povejte mi enega državnika, enega diplomata, ki bi hotel o slovenskih pravicah, o slovenskem narodu, kje sploh govoriti Kako pa, saj nas ni na svetu!
In tako se je začel doma nekoliko let pred okupacijo, posebno pa pod okupacijo narod pr obujati k delu — za državo Slovenijo. Vsaj če smo za državo Slovenijo, s tem še nismo proti Jugoslaviji in tudi ne proti podonavski federaciji, da bi kazili delo državnikov. Samo svoje pravice in svoj obstoj hočemo braniti. In tako je nad tristo narodnih zastopnikov podpisalo takrat izjavo za samostojno državo Slovenijo.
Prav v tem času je pa naše zastopstvo v jugoslovanski vladi v Londonu odločno vstrajalo s srbsko vlado, dasi je videlo jasno, da Srbi nočejo več Jugoslavije, kakor-šna je bila, temveč samo Veliko Srbijo. Sam zastopnik Slovencev je ob priliki kraljevega obiska v Washingtonu 1924 pisal jugoslovanskemu konzulu v Cleveland in se pritoževal, kako Srbi v vladi Slovence "prezirajo, zaničujejo, zmerjajo, zapostavljajo, vse, samo da bi nam pokazali, da nas ne marajo več v Jugoslaviji!"	Z.
IZ TRPEČE DOMOVINE
Župnik Vinko Munda, iz Kamnice pri Mariboru, ki je bil obsojen na daljšo zaporno kazen, je bil nedavno izpuščen, od-nosno pomiloščen. Zaprta pa sta še vedno gg. Zdenko Lovše in Ivan Kores.
Franc Polak, župnik v Št. Janžu na Dravskem polju je pred božičnimi prazniki umrl.
Maribor v temi. Pa ne zato, ker bi se bali zračnih napadov, ampak zato, ker ni žarnic. V celem mestu gori le nekaj žarnic. O ti presneti plan!
V obmejnih krajih so dobili posebne legitimacije brez katerih se ni mogoče kre-tati iz kraja v kraj. Tudi prstne odtise so morali oddati.
Zima je v domovini izredno mila, skoraj pomladansko vreme. To pride seveda zelo prav, ker so ljudje skoraj bosi.
Podpišite Slovensko Izjavo Pišite po tiskovine na upravo "Slovenske Države", 2217 So. Californija Ave., Chicago 8, 111.
NEKAJ DOKUMENTOV
Ob 20 letnici majniške deklaracije 1937 je minister dr. Anton Korošec obiskal nadškofa dr. Jegliča. Z dr. Korošcem so še bili ban dr. Natlačen in njegova gospa, neki univerzitetni profesor (bivajoč sedaj v Ljubljani), neki cerkveni dostojanstvenik in še jaz. V navzočnosti dr. Jegliča se je razvijal razgovor o bodočnosti. Sivolasemu nadškofu smo želeli vsaj še 10 let življenja. Jeglič je na te želje dejal: "Pri Bogu je vse mogoče, vse mogoče" . . .
Dr. Korošec pa je zase izjavil željo:
"Jaz si želim pa samo še ene svetovne vojne, pa ne vojne kot take, marveč prilike ..."
Vsi smo razumeli, kaj meni. želel si je prilike, da bi za slovenski narod mogel še drugače, bolje poskrbeti. V teh besedah tiči odkrit odmik od njegove do tedanje politične linije.
Gospod dr. Miha Krek je v septembru 1945 leta obiskal Trst. Pri njem sem se zglasil tudi jaz. Pogovor je nanesel tudi na slovensko bodočnost. Dejal sem mu, da bi slovenski narod še najbolje bil zadovoljen z "Jadransko Švico". Tudi bi vanjo mogli rešiti še največ slovenskega ozemlja. Dr. Krek mi je odvrnil, da je slovenska politična linija ves čas jugoslovanska. Izrazil sem mu dvom in mu navedel dr. Koroščevo izjavo ob 20 letnici majniške deklaracije. Dr. Krek mi de, da mu ta izjava ni znana. "Pa je meni, ki sem jo na lastna ušesa slišal!" Nato je dr. Krek za trenotek premolknil, šel po sobi gor in dol, nato pa mi je dejal te besede:
"Saj prav za prav, ta ideal (namreč "Jadranska Švica" — Slovenija s Trstom) je naturna, zdrava! Kaj ko bi jaz bil kak Churchill!"
G. ministru dr. Kreku lahko navedem tudi ulico, hjšno številko in sobo, v kateri je dobesedno tako izjavil.
Slovenska Beseda", kulturna revija, ki izhaja v B. Airesu, prinaša v 8-9 številki tudi poročilo o Slovenski Izjavi in o našem gibanju. Tako zaključuje svoje poročilo: "Naša revija, ki je že v svojem uvodnem članku povdarila potrebo borbe za samostojno slovensko državo, se pridružuje končnim člankarjevim besedam (članek dr. C. Žebota: Kaj nam pomeni slovenska država", op. ur.): Zato pa: Bog s Teboj "Slovenska država", pa misel, srce in požrtvovalna pomoč, mnogih, mnogih Slovencev".
V sovražnika z oblakov rodu naj naš'ga trešči grom; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj zdrobe njih roke
si spone, ki jih še teže.
Fr Prešeren: Zdravica
Merilo slovenske zavednosti je: Podpis Slovenske Izjave!
Koliko je stal beograjski marčni puč leia 1941?
Kmalu bo 10 let od tega, kar je prosluli general Simovič izvršil državni udar dne 27. marca 1941, čigar težke posledice so morali že nekaj dni pozneje čutiti državljani takratne Jugoslavije.
Nas zanima sedaj predvsem poglavje, za kakšno ceno je bil ta puč izvršen. Srbska politična emigracija, ki se v inozemstvu lasa med seboj, si očita to in ono. Mirko Kosič je napisal brošuro: "Je li 27. marta 1941 plačen". V tej brošuri citira tudi besede angleškega publicista Seatona Watso-na, ki pravi: "Mi smo vslop Jugoslavije v vojsko (1941) plačali s pol milijona funtov šterlingov, pa zato Srbom ne dolgujemo ničesar". Dalje Kosič v isti brošuri citira izjavo severno-ameriškega polkovnika Do-nowana: Srbi se ne morejo sklicevati na 27. marec 1941, ker smo mi to revolucijo kupili". Donawan je prispel v Beograd komaj nekaj tednov pred pučem. Oba: Sea-ton Watson in polkovnik Donawan sta zanesljivi priči, koliko je bil vreden marčni puč 1941 in kdo je imel od njega največ koristi. Obenem pa tudi vemo, kako malo so "velesrbi" mislili ob vstopu Jugoslavije na to, da bi s primerno pogodbo od zaveznikov zasigurali popravo državnih meja napram Italiji in Avstriji (Trst, Gorica, Koroška).	—r.
Iz Chicage in okolice
Poroka. Pri igri "Dve nevesti je bilo". Rožnikov Tone, katero vlogo je igral mr. Frank Petrič, je na odru, na vprašanje: "Kdaj pa se ti misliš ženiti?" samozavestno odgovoril: "Ob pustu se mislim. To bo reč!" — Kdo bi si mislil, da bo Frank tako dober prerok! Točno ob določenem času je dne 27. jan. popeljal svojo izvoljenko, miss Julijo Brenčič pred oltar sv. Štefana. Novemu slovenskemu paru želimo tudi mi vso srečo in obilje božjega blagoslova, Franku pa, da bi ga tudi v bodoče pustila njegova življenjska družica še večkrat na oderske deske!
"Pri Belem konjičku". Tak je bil naslov igre, ki se je dne 14. jan. odigrala na svetoštefanskem odru. Igra, ki nas je pove-dla v najlepši biser Slovenije — Bled — je bila odlično podana. Nekdo je dejal: "Kakor-da bi prišli igralci iz Holywooda"! In res, vse je bilo tako lepo in veselo, da bi ostali v dvorani do polnoči, pa še plesati bi pozabili! Priznanje igralcem in režiserju mr. Ermanu!
25 letnica podružnice Slovenske ženske zveze v Chicagu. 25 let je kar lepa doba, zlasti še za slovensko društvo. Podružnica SŽZ je gotovo lahko ponosna na preteklih 25 let. Dobro se je zlasti uveljavil njen pevski zbor. Proslava pomembne 25 letnice dne 21. jan. je bila združena s cerkveno slovesnostjo, banketom ter lepim oderskim programom. Tudi iz sosednjih mest so prišli številni gostje.
Cerkev sv. Štefana barvajo. Velika noč se bliža. Za praznik Vstajenja bo gotovo tudi že notranjščina farne cerkve v novem
Odmevi po širnem svetu
MUENCHEN, NEMČIJA
Po naključju sem dobil Vaš velezanimi list "Slovenska Država". Dvakrat sem ga prečital do zadnje vrstice. Takoj povem svojo sodbo: Vsebina in program je sijajen: borba proti komunizmu, proti potuj-čevanju, zlasti pa zahteva po zedinjeni in neodvisni slovenski državi. Ne razumem pa, kako se more še kdo protiviti neodvisni in zedinjeni slovenski državi. Ne prenehajte pozivati na sodelovanje vse, od dr. Kreka pa do vseh skupin, razen tistih, ki so privedli našo domovino v današnjo stanje. Neumorno širite našo idejo med mladino po vsem svetu. Vaš pokret se ne sme na-zivafi stranka, temveč vseslovenski državni pokret. Pomagajte širiti knjige Družbe sv. Mohorja. Denar za Mohorjevo družbo na Koroškem je jez, ki naj ustavi nemško prodiranje na jug. Delajte, kajti vsak košček naše slovenske zemlje je vreden tisočerega truda in napora. Ko dovršim svoje študije, se postavim v Vaše borbene vrste za slovensko državo, zedinjeno, svobodno in neodvisno od Blatnega jezera do Til-menta, pa od Visokih Tur do našega sinjega Jadrana. Vaš Branko Pistivšek.
IZ ČASOPISOV
V listu "Svobodna Slovenija" z dne 7. decembra 1950 je bil objavljen uvodni članek dr. Mihe Kreka. Nas zanima zadnji del članka, v katerem ni nobene besede o slovenski državi, čeprav v okvirju federativne Jugoslavije, ampak le medla želja, kako se naj uredi državno sožitje raznih narodov "tretje Jugoslavije". Tako le pravi: "Tako-le bi formulirali našo dolžnost v politični emigraciji: Prvo: složno čuvaj-mo naše meje. Drugo: borimo se složno proti komunizmu in za demokratične svoboščine vseh narodov v Jugoslaviji. Tretje: Imejmo pred očmi, da je sreča vseh naših narodov — mir in blagostanje — odvisna od temeljnega rešenja našega državnega vprašanja. Ono mora biti uspeh iskrenega in popolnega sporazuma, tako, da bode vsakemu narodu zajamčena, da se mu da najvišja in dostiživa zaščita narodne individualnosti in imena" ... To je torej ves politični program g. dr. Mihe Kreka. Spomnimo samo, da so nam doslej vse ustave od 1. 1920 do 1941 zagotavljale popolno narodno svobodo,., enakopravnost., itd., pa smo ob vsaki priliki čutili neenakopravnost, krivice in zapostavljanja. Kdo nam jamči, da se kaj takega ne bi še enkrat ponovilo? Enostaven puč v Beogradu, izzvan po velesrbskih šovinistih, bo v teku enega samega dne pometal z vsemi garancijami o "zaščiti narodne individualnosti in imena".
oblačilu. Delavci so postavili v cerkvi velike odre in barvajo njeno notranjščino.
"Novi svet", edini slovenski družinski list v Ameriki, izhaja sedaj 14 dnevno. Druga številka, ki je izšla koncem januarja je kar lepa in se sama priporoča. Kdor le more, naj postane naročnik "Novega sveta". Naroča se: 1845 W. Cermak Road, Chicago 8, 111.
IZ UPRAVE LISTA:
Urednik prosi: Pošiljajte le kratke dopise in članke. Članki smejo biti največ dve tipkani poli s poldrugim presledkom.
Dobro delo storiš, če takoj poravnaš naročnino za "Slovensko Državo". Velja: Kar lahko danes storiš, ne odlašaj na jutri!
V Tiskovni *sklad so darovali: Po $6: Rev. J. K. Eldorado, "da bi list res zaživel svobodno "življenje"; po $5: Dva neimenovana: eden iz države Colorado, drugi iz Trsta; Janez R. iz Canade, Rev. J. F. Kan-sas; Mr. Piršek in Mr. Fr. Kalan; po $4.80: Neimenovan iz Clevelanda; $3: Rev. I. L., Kansas; $2: č. g. dekan Bešter; 80c: D. M., Cleveland, J. T., Chicago; 30c: L. B., Cle-veland. — Vsem: Bog povrni!
Ugledni amer. znanstvenik o hotenju Slovencev
Priznani ameriški učenjak, profesor moderne evropske zgodovine na Loyola univerzi v Chicagu, pater (jezuit) Joseph Roubik, je dne 12. januarja z naslednjimi besedami zaključil svoja predavanja o evropskem "Nacionalizmu in imperializmu": "Vi (ameriški študentje) ne boste mogli razumeti evropske problematike, dokler ne boste doumeli neutešljivo željo vsakega naroda po njegovi narodni suverenosti. Predvsem Slovenci, Hrvatje in Slovaki ne bodo srečni in zadovoljni, dokler ne bodo dosegli svoje državne neodvisnosti. Če hočemo biti pravični do njih, moramo njihova upravičena stremljenja razumeti."
SMRT ZOPET POSEGLA V DUHOVNIŠKE VRSTE
Na Svečnico, dne 2. februarja je umrl kanonik lavatinske škofije, mil. gospod Ivan Žagar. Svoj čas je bil prošt v Ptuju, nato pa je bil imenovan za lavatinskega kanonika. Umrl je na posledicah kapi. Pokopan je bil v št. Petru v Sav. dolini.
Nova slovenska revija. V Trstu je izšla nova neodvisna slovenska revija "Stvarnost". Več o njej bomo poročali prihodnjič.
Obvestilo. Ameriško-slovenski radijski klub prične v nedeljo 4. marca z rednimi leednskimi oddajami.
Slovenske radijske oddaje bo prenašala postaja WWCA (valovna dolžina 1270)
vsako nedeljo od 12. do pol. 1. pop. •
Smrt vzorne slovenske mateer. Dne 8.
februarja je bila na Jesenicah na Gor. pokopana gospa Antonija Savinšek, v starosti 74 let. Blaga pokojnica je bila sestra preč. g. p. Štefana Savinšek. Bila je najlepši vzgled ljubezni do Boga, domovine in svojcev. Naj počiva v miru!
Kdor je Slovenec, ta podpiše Slo-j vensko Izjavo!