LETO IL, št. 44  PTUJ, 30. oktobra 1996      CENA 110 tolarjev
TATEDEN/TATEDEN^^^^S
Da bi roža spomina nikoli ne ovenela. Foto M. Zupanič.
Z liimiy drage volivke, dragi volivci
Da ta država postane res pravna in socialna
Da bomo ločili zrnje od plevela in da bo kruh cenejši
Da bomo imeli vsi delo
Da bodo bogatejši bolj obdavčeni
Da si bodo mladi lahko privoščili otroke in streho nad glavo
Da bo imel vsak kmet vedno debel krompir
Da bomo z Evropo in svetom povezani, vendar na svojem
Da bo Slovenija država pokrajin
Da se bomo vedno uprli okupatorju in domačim izdajalcem
Da ne bomo le množica hlapcev, ki ima bogate gospodarje
Da bodo od tujih žuljev živeli le pedikerji
Da bo izobrazbo lahko pridobil vsak Slovenec
9. volilna enota
Jože Tomažič
Rojen 1934, dr. veterinarske medicine, doma v Novi vasi pri Ruju 86.
Kot veterinar je 20 let delal v krajih Slovenskih goric in Haloz ter
dodobra spoznal tamkajšnje ljudi in njihovo življenje in delo.
Prepričan je, da je potrebno, da se njihov glas sliši tudi v parlamentu,
da se bodo sprejemale odločitve, ki bodo pomagale prebivalcem
Slovenskih goric in Rujskega polja, da si bodo olajšali in izboljšali
pogoje življenja in dela in dohiteli razvite predele Slovenije. ZLSD se
je že do sedaj zavzemala za enakomeren regionalni razvoj in
podpirala program razvoja manj razvitih in za primerne pogoje za
življenje v manj razvitih krajih. Tako bo tudi v bodoče. Zato na
volitvah 10. novembra zaokrožite št. 3. kjer bo vpisan Jože
Tomažič.
10. volilna enota
Saša Štros
Rojena 1947, stanujoča na Rimski ploščadi 6 na Ptuju, diplomirala iz
kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani.
Več kot 20 let dela v ptujskern gospodarstvu, v Gumarni Ptuj, ki jo že
9 let tudi uspešno vodi. Želi, da v Sloveniji dosežemo realno
ravnotežje med kapitalom in delom. Tako bomo lahko v vseh okoljih
realno načrtovali odpiranje novih delovnih mest, izgradnjo stanovanj
za mlade in skrbeli za invalide ter starejše občane.
Zagotovite sebi, svojim otrokom, vnukom in staršem socialno varno
in mirno življenje. ZLSD se je že do sedaj zavzemala za tak program
in bo s temi prizadevanji nadaljevala tudi v prihodnje. Na volitvah 10.
novembra obkrožite številko 3, za katero stoji Saša Štros.
11. volilna enota
Anton Bratušek
Rojen 1956, stanujoč v Cirkulanah 44, po poklicu je tehnik. Kot
vodja tehnologijo v Agisu in DO Olga Meglic je kljub velikim
prizadevanjem v mlinih prestrukturiranja našega gospodarstva ostal
brez dela. Toda Anton Bratušek je Haložan, ki poprime pač za drugo
delo, ki se zna boriti za vsak dan posebej, kot to Haloze naučijo
svoje prebivalce. V parlamentu bi rad izglasoval resnično boljše
pogoje za razvoj manj razvitih in obmejnih območij in rad bi
pripomogel k temu, da bi se ljudem izboljšalo življenje, zlasti
delavcem boljše delovne pogoje, popolno pravno varnost in
humane medsebojne odnose. To je tudi program ZLSD, ki se mu
doslej ni izneverila in ga bo uresničevala tudi v bodoče. Zato na
volitvah 10. novembra volitve edinega Haložana, ki kandidira
pod zaporedno št. 3.
L^vo zgoraj.
Zdruieni!
ZDRUŽENA LISTA
socialnihdemokratov
ZDRUŽENA LISTA
socialnihdemokratov
Naročnik: ZDRUŽENAlA^TAsocialnih demokratov
2
AKTUALNO
četrtek, 30. oktober 1996 - TEDNIK
SOODGOVORNOST ZA PRIHODNOST
Zgodba o uspehu je, da je Ptuj mestna občina in so občine Destmik - Trnovska vas, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, IVlajšperk,
Videm, Zavrč razvojna središča. Okrožno sodišče in enote državne uprave omogočajo hitrejše urejanje osebnih zadev.
Z lastnim ustvarjalnim delovanjem uresničujejo še: razvojni program za Haloze, razvojni program za Slovenske gorice, razvojno-sanacijski
program za Dravsko in Ptujsko polje in razvojni program za mesto Ptuj.
Izobraževanje, kultura, varstvo naravne in kulturne dediščine, podjetništvo, kmetijstvo in turizem so osnovna gibala razvoja za odpiranje
novih delovnih mest in socialno varnost.
V vsakem zavestnem dejanju naj sodeluje človek z vsemi svojimi fizičnimi in delovnimi sposobnostmi, svobodno in odgovorno do sočloveka
in prihodnjih rodov.
LDS - LIBERALNA DEMOKRARCIJA SLOVENIJE VAS VARI K SOODGOVORNOSTI ZA PRIHODNOST!

Frančiška ^
PETROVIČ
Milan ^   ^
CUCEK
Vojteh
RAJHER
ORMOŽ / 20.. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Predvolilnti seia
Minuli teden so svetniki ormoškega občinskega sveta razp-
ravljali o 25 točkah dnevnega reda. V sejni dvorani so sedeli
kar trije kandidati za poslanca v državnem zboru, kar je ce-
lotnemu srečanju dajalo poseben pečat.
Kar za uvod so pokazali, da
mimo volitev tudi v občinskem
svetu ne morejo, saj so si pri-
voščili dobre tričetrt ure prere-
kanja o tem, kje in komu je do-
voljeno plakatirati, zakaj niso
bile posamezne stranke o
načinu plakatiranja obveščene
ter zakaj je bilo obvestilo o pla-
katiranju objavljeno v medijih
komaj pred tridesetimi in ne
šestdesetimi dnevi. Uvodno
prerekanje pa je očitno obrodi-
lo sadove, saj so prihodnji dan
Ormožani na jumbo oglasnih
deskah ugledali malce spre-
menjeno podobo.
Stanko Pignar je opozoril na
nedopustno ravnanje prevozni-
kov sladkorne pese, ki z 20- do
30-tonskimi vlačilci odvažajo
peso neposredno z njive, ne da bi
pomislili, kakšne posledice ima
to za ceste. Ker prometni znaki
ne zaležejo, so policaji edini, ki
lahko preprečijo takšno početje.
Svetniki so obravnavali in
sprejeli premoženjsko bilanco
občine za leto 1995, realizacijo
proračunskih odhodkov in pri-
hodkov za obdobje januar - junij
1996, različna soglasja h gradbe-
nim pogodbam in strategijo raz-
voja osnovne zdravstvene in le-
karniške dejavnosti v občini.
Potrdili so tudi ceno prehrane za
šolarje. Malica stane 1600 tolar-
jev, kosilo za nižjo stopnjo 223,
za višjo stopnjo pa 247 tolarjev.
Odločili so se ponoviti razpis
za pospeševanje malega gospo-
darstva, saj se je doslej oglasil le
en prosilec in je na voljo še 24
milijonov tolarjev. Močno pa se
je zatikalo pri predlogu odloka o
ustanovitvi zdravstvenega doma
Ormož. Skupina svetnikov je
predlagala, da je ustanovitelj
(občina) dolžan skrbeti za
vzdrževanje in obnavljanje stavb
in prostorov, ki jih je oddal v na-
jem koncesionarju, ter vzdrževa-
ti opremo v teh prostorih v skla-
du s pogodbo. Na koncu so svet-
niki kljub ogorčenemu naspro-
tovanju župana vse tri predlaga-
ne amandmaje sprejeli, župan pa
je takoj po glasovanju najavil, da
bo zadržal objavo akta, ker so
bile nepravilnosti pri sprejeman-
ju. Ormoškemu občinskemu
svetu bi bila pri njegovem razgi-
banem delu statutarna komisija
v veliko pomoč, vendar svetniki
tudi tokrat niso potrdili člana
komisije in z obstrukcijo že lep
čas odlagajo delo te komisije.
Svetniki so razpravljali tudi o
obračunu stroškov za izgradnjo
prizidka k osnovni šoli Ivanjko-
vci. Izkazalo se je namreč, da so
dela stala 95 in ne 86,7 milijonov
tolarjev. Dodatnih 8,7 milijonov
tolarjev naj bi se porabilo zaradi
povečanih stroškov, ki so bili
posledica dodatnih del. Denar so
zagotovili iz sredstev, predvide-
nih za telovadnico. Svetniki so
pri glasovanju mirno pozabili na
obljube ob dodeljevanju dela
Eco Energetiki, da podražitev ne
bo. Čeprav jim je Irena Janežič
poskušala potrkati na vest in jih
je spomnila na obljube, se je pri
glasovanju lepo videlo, da je bila
edina, ki je obljube vzela resno.
vk
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Viki Klemenčič, Ludvik Katar (v.
d. radijskega urednika), Martin
Ozmec, Marija Slodnjak in Milena
Zupanič (novinarji).
Grafično-tetinični urednik:
Slavko Ribarič.
Računalniški prelom:
Jože Mohorič.
Propaganda:
Oliver Težak ^ 776-207.
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; a (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
E-pošta: ptednik@ kdm-ptuj.si
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
OBVESTILO
Okrajne volilne komisije volilnih okrajev 9,10 in 11 v osmi
volilni enoti obveščajo volilce, da bo za splošne volitve pos-
lancev v Državni zbor za volilce, ki bodo v nedeljo, 10. no-
vembra 1996, odsotni iz kraja stalnega prebivališča in želijo
predčasno glasovati, predčasno glasovanje na dan 5., 6.
in 7 novembra 1996 od 9. do 17. ure na sedežih okrajnih
volilnih komisij, into:
-v 9. volilnem okraju, ki obsega območje današnjih občin
Destrnik - Trnovska vas, Juršinci, Dornava, del občine
Gorišnica (prejšnja KS Gorišnica) in del Mestne občine Ruj
(prejšnja KS h. Lacka Rogoznica, Grajena in Markovci)
v Ptuju, Slomškova ulica 10, soba 18 (I. nad.)
- v 10. volilnem okraju, ki obsega del območja mestne
občine Ptuj (mesto Ptuj in primestna četrt Hajdina)
v Ptuju, Mestni trg 1, soba 2 (I. nad.)
-vil. volilnem okraju, ki obsega območja sedanjih občin
Kdiričevo, Majšperk, Videm, Zavrč in del občine Gorišnica
(prejšnja KS Cirkulane),
v Ptuju, Prešernova ulica 29, soba 109 (I. nad.)
Okrajne volilne komisije 9., 10. in 11. volilnega okraja
MAJSPERK / NA SEJI OBČINSKEGA SVETA
Žetale vstran^
Boleika vas zraven
Potem ko je KS Žetale majšperškemu občinskemu svetu
dala pobudo za začetek izločitve iz občine Majšperk, se ta o
pobudi na seji pred dobrim tednom ni mogel opredeliti.
Občinski svet je v sklep zapisal, da pobuda Žetalčanov ni v
skladu z določbo treh členov iz zakonodaje o lokalni sa-
moupravi in postopka za ustanovitev novih občin, z njo pa
se tudi ne strinjajo prebivalci naselja Nadole. 17 prebival-
cev tega naselja je namreč na zboru občanov v tem mesecu
glasovalo proti odločitvi sveta KS Žetale, želijo ostati v
občini Majšperk in niso za ustanovitev nove občine na tem
območju.
V Žetalah bosta tako svoje
rekli komisija državnega zbora
za lokalno samoupravo in vladna
služba za reformo lokalne sa-
mouprave, ki sta že 11. oktobra
dobili na mizo predlog poslanca
Jožeta Kopšeta za ustanovitev
nove občine Žetale - Podlehnik,
katere sedež naj bi bil v Žetalah.
Po tej poti naj bi državni zbor
^otem razpisal referendum,
Žetalčani pa bi se lahko odločili
po svoji volji.
Svetniki iz Žetal so bili na
zadnji seji drugače opredeljeni
in niso soglašali z odločitvijo
sveta KS Žetale, ki želi izločitev
iz majšperške občine in
združitev s KS Podlehnik v
novo občino. To soglasno
odločitev bi, po mnenju svetnika
Milana Jagra morali podpreti,
saj naj bi s tem Žetalčani želeli
reči, da več ne želijo biti del se-
danje občine.
Silvo Potočnik, eden od svet-
nikov iz Žetal, je bil drugačnega
mnenja, kajti z Žetalami naj bi
bilo v tem primeru drugače, tudi
po zgodovinski plati. Po
Potočnikovem mnenju ljudje v
KS Žetale sploh naj ne bi bih
dobro seznanjeni o potezah obeh
krajevnih skupnosti, ki govorita
o združitvi v^ novo občino
Podlehnik - Žetale. "Katera
občina bi bila za Žetale najpri-
mernejša, je vprašanje, ampak
ljudje morajo vedeti, o čem se
odločajo. Kako potem sploh zas-
taviti referendumsko vpra-
šanje?" se je spraševal Potočnik.
Po mnenju svetnika Liste za
Stoperce Jožeta Galuna ne bi
bilo prav po soglasni odločitvi
sveta krajevne skupnosti ljudem
jemati pravice do odcepitve iz
občine. Po njegovem bi občinski
svet to pobudo moral podpreti.
Stanko Hernja, ki v občini
Majšperk vodi odbor za infra-
strukturo, se je dotaknil kra-
jevnih skupnosti in zanikal
trditve, da se občina mačehovs-
ko obnaša do njih, potem ko niso
več pravne osebe. Res pa se v teh
krajevnih skupnostih v zadnjih
letih ni veliko vlagalo za razvoj
infrastrukture, danes pa je težko
opraviti vsa dela naenkrat, je
poudaril Hernja. Menil je, da se
bo na referendumu lahko poka-
zala volja ljudi, ali si v KS Žetale
resnično želijo odcepitve.
BOLEČKA VAS K
OBČINI
lAAJŠPERK
Na drugi strani pa si nazaj pod
župnijo Ptujska Gora želijo kra-
jani Bolečke vasi, ki sedaj živijo
v občini Videm: radi bi se odce-
pili od sedanje občine in
priključili majšperški. S takšnim
predlogom se je že strinjal vi-
demski občinski svet. Tudi v
Majšerku svetniki na zadnji seji
niso bili proti takšnemu predlo-
gu, zato naj bi že v prihodnjih
dneh prebivalci tega naselja do-
polnjen sklep poslali državnemu
zboru in vladni službi za refor-
mo lokalne samouprave.
Nekaj pripomb so svetniki to-
krat imeli še na delitveno bilan-
co, pa čeprav je bil zadnji - četrti
predlog že dodobra spremenjefl'
Ker tudi v drugih občinah bilan-
ca še ni usklajena, jo bo posebna
komisija v Majšperku
pomočjo svetniških pripomb) še
poskušala uskladiti. Sprejeli
so odlok o ravnanju s komunal-
nimi odpadki in poleg njega še
pravilnik o zbiranju, transportu
in odlaganju komunalnih
odpadkov.
Tatjana Mehork«
fCDNlK - Četrtek, 30. oktober 1996
POROČAMO, KOMSNTmAMO
3
SPREJMI ZA UPEIIŽEN« OlIMPIJAP ZNANJA
Na Inštitutu Jožefa Štefana je bil v ponedeljek sprejenn za
21 dijakov, udeležencev mednarodnih olimpijad znanja iz
matematike, fizike, računalništva, kemije in geografije. Tek-
movalce, njihove mentorje in ravnatelje šol sta spre ela direk-
tor Inštituta in minister za šolstvo. Sprejema se je udeležil tudi
Igor Klep iz Kidričevega, bivši dijak ptujske gimnazije, ki je na
matematični olimpijadi v Bombayu skupaj z Matjažem Kon-
valinko iz bežigrajske gimnazije osvojil bronasto medaljo.
PROSTORI ZA KOMPJUTERSKO TOMOGRAFIJO
Vptujski bolnišnici končujejo priprave za začetek del pri
ureditvi prostorov za kompjutersko tomografijo in gradnjo
veznega hodnika med kirurgijo in internim oddelkom. Gre za
investicijo v višini okrog 27 milijonov tolarjev, ki jo bo izvajalo
Gradbeno podjetje Ptuj kot najugodnejši udeleženec javnega
razpisa.
PTUJSKI FRIZERJI V KORAK
S SVETOVNIMI TRENDI
Od sobote do ponedeljka je bil v Londonu evropski frizerski
spektakel leta, na katerem se je predstavilo več kot dvesto
rozstavljalcev iz celega sveta. Spremljali so ga strokovni semi-
narji, ki sta se jih iz Ptuja udeležila znana frizerja Sašo Fenos
in Brigita Pušnik. Razveseljivo je, da se ptujski frizerji vse bolj
zavedajo pomena takšnih strokovnih izobraževanj.
OBRTNIKI NEZADOVOLJNI ZARADI PROMETNE
UREDITVE
Včeraj so se ptujski obrtniki oziroma njihovi predstavniki
sestali z najodgovornejšimi predstavniki mestne občine
Ptuj. Ne soglašajo namreč z najnovejšimi ukrepi pri urejanju
prometa v mestnem jedru. Motijo jih količki na nekaterih
pločnikih in še marsikaj drugega, kar po njihovem
prepričanju ovira njihovo normalno delo.
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
Na programu je redna informativna oddaja z več zanimivi-
mi prispevki. Gost oddaje je predsednik vlade Republike
Slovenije dr. Janez Drnovškom, v OS Ljudski vrt so pripravili
slovesnost ob odprtju prenovljene šole, mestna občina Ptuj in
ministrstvo za šolstvo sta podpisala dogovor o sodelovanju
na področju investicijskih vlaganj v šolske in športne objekte
v mestni občini Ptuj, Zeleni Ptuja so organizirali pogovor o
skrbi za zaščito potrošnika in kakovost okolja, Alenka Vindiš,
miss Slovenije '96, bo predstavila svoja oblačila za nastop v
Indiji, zanimivi bodo tudi nastopi kandidatov za letošnje
državnozborske volitve, na svoj račun pa bodo prišli ljubitelji
malih živali.
V SOBOTO NA KTV GORIŠNICA
Občina Gorišnica bo svoje občnane o pomembnejših do-
gajanjih v oktobru seznanila v soboto, 2. novembra, v de-
veti mesečni kroniki. Tokrat bodo na sporedu poročila z
redne seje in obiska ministra dr. Pavla Gantarja v gorišniški
občini, reportaža z 2. haloške konjenice, prispevek o odprtju
namakalnega sistema Gajevci - Placerovci in druge zanimi-
vosti. Na sporedu bo tudi kmetijska rubrika in prispevek o
trgatvi, pa še šolska in športna dogajanja. V občinsko kroniko
uvajajo tudi novo rubriko Občani sprašujejo - župan odgo-
varja (vprašanja po pošti ali telefonu). Gorišniška občinska
kronika bo v prihodnje na sporedu vsak prvi petek v mesecu
ob 20. uri, ponovili pa jo bodo v nedeljo ob 1 5. uri. (TM)
Pripravila: MG
ARJA VAS - HOČE / PROMET PO ŠTIRIH VOZNIH PASOVIH
Cesto smrti postala cesto iiV//en/0
Od petka se je izboljšala prometna varnost na Sloveniki, saj je
predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek za promet odprl
avtocestne odseke med Slovensko Bistrico in Slovenskimi Kon-
jicami, Dramljami in Hudinjo pri Celju ter med Hudinjo in Aijo
vasjo. Dolžina celotnega odseka Hoče - Arja vas je 47 kilomet-
rov. S tem je obstoječa dvopasovna avtocesta razširjena na štiri
vozne pasove z izjemo 3,5-kilometrskega dela med predoroma
Pletovarje in Golo rebro, ki ga naj bi dokončali do julija pri-
hodnjega leta. Na tem odcepu morajo namreč dokončati drugo
predorsko cev in viadukt.
Dr. Janez Drnovšek je ob tem
dejal, da je projekt uresničevanja
slovenskega avtocestnega križa
eden največjih takšnih projektov
na svetu. Gre namreč za izreden
tehnično in finančno zahteven
podvig, ki je veljal 2,3 milijarde
dolarjev. Avtoceste so pomembne
tudi za večjo prometno varnost, saj
naše ceste še vedno zahtevajo pre-
velik krvni davek. Nedvomno pa
je ta avtocesta približala štajerska
mesta državni prestolnici. Gradnja
slovenskih avtocest pomeni tudi
pridobitev na gospodarskem
področju, je podoben projekt, kot
je bila pred 150 leti gradnja južne
železnice, je še dodal dr. Janez
Drnovšek.
Jože Brodnik, predsednik upra-
ve Darsa, je poudaril, da se z odpr-
tjem teh odsekov Slovenika spre-
minja iz ceste smrti v cesto življen-
ja. Ob tem se je spomnil tudi vseh
tistih, ki jim je Slovenika vzela
življenje, in dveh delavcev, ki sta
umrla pri gradnji omenjenih odse-
kov. Brodnik je z veseljem ugo-
tavljal, da končanje tega projekta
pomeni tudi zmago za vse izvajal-
ce, saj so kljub slabim vremenskim
razmeram dokončali dela pred ro-
kom.
Skupna vrednost gradbenih del
in opreme znaša za 47 kilometrov
nove avtoceste 16 milijard tolarjev.
Vključno s tem odsekom je tako v
okviru pospešene gradnje slovens-
kih avtocest od leta 1994 odprtih
92,4 kilometra novih avtocest, v
gradnji pa jih je še 46 kilometrov.
Štiripasovnica bo prihodnjo
pomlad po odsekih ponovno pos-
tala dvopasovnica, saj morajo
obnoviti stari del Slovenike. Ob
njej nameravajo postaviti tudi pro-
tihrupne ograje, ki zdaj že stojijo
na novi polovici avtoceste.
V petek pa je minister za promet
Igor Umek v Hočah odprl tudi
gradbišče prve etape gradnje mari-
borske vzhodne obvoznica, ki bo
dolga 17 kilometrov in bo tekla od
Hoč prek Slivnice ter se pri ben-
cinskih črpalkah Petrola
priključila mariboski hitri cesti.
Končana naj bi bila do junija leta
1998.
M. Slednialc
Premier dr.Janez Drnovšek je odprl avtocesto Hoče - Arja vas.
PTUJ / PODPISAN DOGOVOR O- °
INVESTICIJAH V ŠOLSTVU IN ŠPORTU
Katere šole
bomo gradili
do leta 2002?
v naslednjem letu bo dokončana gradnja prizidka in telovadni-
ce osnovne šole Hajdina in urejena mansardna etaža Mladike, v
letu 1998 in 1999 nameravajo adaptirati osnovno šolo Olge
Meglic in ji zgraditi prizidek, prav tako v letu 1998 naj bi pričeli
adaptirati tudi šolo dr. Ljudevita Pivka, ki bo tudi dobila prizi-
dek, in v istem letu naj bi pričeli graditi prizidek in telovadnico
v Ljudskem vrtu. Leta 1999 bodo adaptirali osnovno šolo na
Grajeni in do leta 2000 ob tej šoli prav tako zgradili prizidek in
nujno potrebno telovadnico. Sredstva za te investicije bodo
prišla iz občinskega in državnega proračuna, iz vsakega polovi-
co. Morda prizidkov ne bodo gradili, pač pa novo šolo, o čemer
se bosta občina in ministrstvo v kratkem odločila.
To je del dogovora, ki sta ga v
petek na Ptuju podpisala šolski
minister dr. Slavko Gaber in
župan Ptuja Miroslav Luci. Do-
govor se nanaša še na vrsto dru-
gih šolskih in športnih investicij.
V dogovor je vključena tudi
gradnja gimnazije. Tako se je šols-
ko ministrstvo prvič po nesrečnem
pismu o nameri za preselitev
gimnazije v današnje vojaške ob-
jekte, ki ni obrodilo sadov, podpi-
salo pod dokument, s katerim za-
gotavlja, da bo na Ptuju pričelo
graditi novo gimnazijo prihodnje
leto. Novo šolsko poslopje naj bi
bilo vseljivo 1. septembra 1998. To
je gotovo najpomembnejši del do-
govora v paketu dogovorov, ki se
tičejo srednjih šol, omenjajo pa še
prizadevanje za preselitev
ekonomske šole in možnost za po-
novno uporabo dvorca Turnišče za
kmetijsko šolo.
Dogovor predvideva še rešitev
prostorske stiske glasbene šole, in
sicer gradnjo v letih 2001 in 2002,
in pa usklajevanje interesov mi-
nistrstva in občine glede večna-
menske športne dvorane in
mestnega stadiona z atletsko stezo
in zunanjimi šolskimi igrišči. Po-
dpirala bosta tudi delovanje
Centra interesnih dejavnosti in
prizadevanje za višje in visokošols-
ko izobraževanje na Ptuju. Ptuj naj
bi razvijal kmetijske, elektroteh-
niške, strojne, družboslovne in
ekološke višje- in visokošolske
programe ter programe kulturne
dediščine.
Če se bo do leta 2002 uresničilo
vse, kar je zapisano v podpisanem
dogovoru, se bo Ptuj izvil iz sedan-
jih prostorskih stisk in napravil
skupaj z državo za šolanje svojih
otrok toliko, kot že desetletja ni. In
ptujski osnovnošolci in
srednješolci bodo končno imeli
takšne pogoje za šolanje, kot jih
država itak že nekaj časa predpisu-
je.
Milena Zupanič
- t so glasila novonastalih
o6( M namenjena obveščanju
itt združevanju pbčanov. Toda
po vsebini pisem sodeč, je nji-
hova funkcija bolj v prikazo-
vanju razprtij in besednemu
obračunavanju.
••' DA so nekateri kandidati za
poslance v novem državen
zboru zagotovo nesmrtni. Obl-
jubljajo toliko, da morajo
živeti vsaj še nekaj stoletij.
... DA bi s pogostejšimi volit-^
vami rešili velik del socialnih
zagat naših ljudi, ki bi živeli
od obljub^
... DA s^ti nekateri, ki jim re-
^siittati- anket ne obljubljajo
pomembnega števila glasov
volivcev, lotili raziskovalnega
^projekta z naslovom: Kaj je
narobe s slovenskim narodom.
... DA ima za Mariborom tudi
Ptuj svoje podzemlje. V njem
je ta čas slišati mrmranje in
godrnjanje, počilo pa še zaen-
krat ni. Va napetost se namreč
sprošča skozi vrelne posode.
VIDI SE ...
.„ DA so otvoritev šole Ljudski
vrt vzeli zelo resno in so ude-
ležbo gostov dokumentirali na
svojevrsten načirt, z odvze-
mom prstnih odtisov. Tudi
odtis ministra Gabra je v nji-
hovi arhivi. Za vsak primer.
4

četrtek, 30. oktober 1996 ■ TEDNIK
PTUJ / POGOVOR Z MISS SLOVENIJE ALENKO VINDIS
iepcr IrmoglavkOf Ui ve, kaj Aoce
18-letna Ptujčanka Alenka Vindiš, dijakinja srednje
zdravstvene šole v Mariboru, sicer doma na Kicarju, je novo
ime slovenske lepotne in manekenske scene. Njena zvezda
se je prižgala tako rekoč čez noč, v slabih treh mesecih ji je
uspela to, za kar nekatera dekleta potrebujejo nekaj let. Je
ena izmed redkih slovenskih deklet, ki je zablestela že na
prvem nastopu na lepotnem odru. Prihaja iz skromnega
okolja, starši se ukvarjajo s kozjerejo, družina se težko
prebija skozi življenje, Alenkin drugi dom je že nekaj let
dom Lizike Jančar. Naslov miss Slovenije ji je pomagal, da
je postala nekdo.
V času priprav na Indijo so
dnevi zanjo prekratki. Pogovo-
rov noče in noče biti konec,
vrstijo se fotografiranja, sne-
manja, učenje hoje, angleščine,
komunikacije, nastopa v javnos-
ti. Učenja, pomerjanje oblek,
obiski fitnesa, solarija, lepotnega
studia vse z namenom, da bi
bila za finalni nastop 23. novem-
bra čim bolje pripravljena.
Kovček z oblačili se počasi pol-
ni. Življenje je postavljeno na
glavo.
S svojo naravnostjo, prila-
godljivostjo in ker je zelo do-
jemljiva, ji uspeva, da z lahkoto
uspeva narediti vse, kar ji je pri-
nesla lenta miss Slovenije. V šoli
je te dni redko, čeprav se trudi,
da bi bilo izostankov čim manj.
Eno oceno ima že v redovalnici
in to petico za kontrolno nalogo
pri slovenščini.
V Indijo bo odpotovala 3. no-
vembra, spremljevalci z
Zdravkom Geržino pa se ji bodo
priključili 16. novembra.
TEDNIK: Alenka, zdaj že lah-
ko oceniš in nam poveš, je biti
miss lahko ali težko?
A. Vindiš: "Predvsem je biti
miss nekaj posebnega. Ima svoje
dobre in svoje slabe strani. Četu-
di bi jih dala na tehtnico, se ne bi
mogla odločiti. Veliko je lepega,
veliko vidiš, spoznaš, doživiš, je
pa tudi precej naporno.
TEDNIK: Si si kdaj
predstavljala, ko si bila mlajša,
da bodo nekoče vse oči slo-
venske javnosti uprte prav
vate, da se bodo vsi želeli s te-
boj srečati, te ogovoriti?
A. Vindiš: "Če bi mi kdo kdaj
to rekel, bi se mu verjetno smeja-
la v obraz in si o njem mislila, da
je padel z lune."
TEDNIK: Kaj je pri vsem
tem, kar sedaj doživljaš, najbolj
vznemirljivo?
A. Vindiš: "Ne vem, kaj je na-
jbolj vznemirljivo. Morda to, da
spoznavam nove ljude, zvezdni-
ke estrade, skratka ljudi, o kate-
rih sem vedno mislila, da jih ne
bom nikoli osebno spoznala."
TEDNIK: V prihodnjih dneh
se boš srečala s predsednikom
vlade Republike Slovenije dr.
Janezom Drnovškom. Imaš kaj
treme pred tem srečanjem?
A. Vindiš: "Ne, treme sploh
nimam. Ne vem, politiki so pač
ljudje, ki zelo dosti pomenijo,
ampak politika mene osebno ne
zanima. Je pa velika čast, da se
bom srečala z njim."
TEDNIK: Imaš, kakšno po-
sebno vprašanje zanj, se boš o
kakšnem problemu pri njem
posebej pozanimala?
A. Vindiš: "Ne, ker sem že rek-
la, da me politika ne zanima, on
pa je mož politike."
TEDNIK: V tem trenutku so
ti tako rekoč odprta vsa vrata v
Sloveniji. Katera pa bi ti želela
odpreti?
A. Vindiš: "Želela bi odpreti
vrata v svet, ne v Sloveniji."
TEDNIK: Kaj je zate sreča?
A. Vindiš: "Sreča je nekaj neo-
tipljivega, nekaj, česar se ne da
videti in ne slišati, kar moraš
občutiti."
TEDNIK: Je sreča tudi to, da
je dekle lepo?
A. Vindiš: "Tudi to, po eni
strani je sreča, seveda pa sreča ni
samo v zunanjem videzu, je ne-
kajj kar človek izžareva iz sebe."
TEDNIK: Kaj imaš v življenju
najraje?
A. Vindiš: "Sebe! (Smeh)"
TEDNIK: Kakšen je tvoj stil
oblačenja?
A. Vindiš: "V prostem času na-
jraje oblečem nekaj športnega,
udobnega, nekaj, kar je mla-
dostno in praktično. Rada se
lepo   in   trenutku   primerno
oblečem."
TEDNIK: Kateri dan pa je
tvoj najsrečnejši v življenju?
A. Vindiš: "Nimam nekega
najsrečnejšega dneva."
TEDNIK: Česa pa se v svojem
življenju ne želiš spominjati?
A. Vindiš: "Ločitve mojih
staršev na primer."
TEDNIK: Kakšni so tvoji spo-
mini na otroštvo?
A. Vindiš: "Na otroštvo imam
lepe spomine. Največ smo se
igrali v gozdu, se skrivali v bun-
kerju, v glavnem sem se igrala s
fanti, ker pač punc na vasi ni
bilo veliko. Sicer pa nisem nikoli
izbirala prijateljev po spolu, vse
je odvisno od človeka."
TEDNIK: V Mariboru obisku-
ješ 4. letnik srednje zdravstve-
ne šole, med tednom bivaš v in-
ternatu. Kakšno je življenje v
internatu?
A. Vindiš: "Življenja v inter-
natu sem se zelo veselila, ker sem
vedela, da bom spoznala veliko
novih ljudi, da me čakajo nova
doživetja. Gre pa za prelomnico
v življenju, ki me je zadovoljila,
ker sem družabnega značaja in
se mi ni težko navditi na nove
razmere. Življenje v internatu ni
ječa, ni zapor. V njem imajo ne-
kateri, ki so tudi dobri učenci,
kot sem sama, več svobode, ker
tudi vzgojitelji do takih niso
tako strogi. Imeti pa moraš
precej samokontrole, kar pa
meni ni bilo nikoli težko."
TEDNIK: Kaj lahko poveš o
sebi, kakšna si?
A. Vindiš: "Trmasta, odločna,
ambiciozna, vztrajna, potrpežlji-
va ..."
TEDNIK: Misliš, da bo naziv
miss Slovenije bistveno spre-
menil tvoje življenje?
A. Vindiš: "Da, to se je že se-
daj, še kako se je spremenilo.
Sploh več nimam časa za sebe,
primanjkuje mi spanja, včasih
nimam časa za hrano ... To je
malo v šali... Ampak v resnici se
je zelo spremenilo. Tudi jaz sem
postala pomembna. Paziti mo-
ram na svoj videz, da sem vedno
urejena, da skratka dajem lju-
dem nek dober občutek, da so le-
tos dobro izbrali, čeprav vem, da
nekaterim nisem všeč, ker vsem
pač ne morem biti."
TEDNIK: Kaj pa nasploh
pričakuješ od življenja?
A. Vindiš: "Pričakujem, da
bom živela po neki svoji utrjeni
poti, ki si jo bom zastavila, z vi-
sokimi cilji, ker že sedaj sem ve-
liko dosegla. Mislim, da če bi pri
tem ostalo, če bi ne bilo več ko-
raka naprej, bi sledil padec, kot
mi je danes rekel gospod Vlado
Čuš; tega se bom držala."
TEDNIK: Želiš postati mane-
kenka in študirati psihologijo,
če bo le mogoče ...
A. Vindiš: "Zelo rada bi posta-
la manekenka, zato sem se tudi
podala na modne brvi in na le-
potna tekmovanja, da bi me opa-
zili ljudje, ki delajo v tem poslu."
TEDNIK: Si pričakovala tako
hiter vzpon? Že prvo tekmo-
vanje in prva zmaga, to se zgodi
redkim srečnicam.
A. Vindiš: "Res je, nikoli si ne
bi mislila, da se bo to zgodilo
ravno meni. Ampak zgodilo se
je, tega sem zelo vesela, tako so
odločili in tako je."
TEDNIK: Sedaj se zelo zelo
intenzivno pripravljaš na od-
hod v Indijo...
A. Vindiš: "Priprave so zelo
naporne. Potekajo od jutra do
večera. Naj opišem na primer
svoj današnji dan: danes imam
intervju z vami, potem grem v
Maribor na vaje iz hoje z Mar-
janom Podlesnikom, mojstrom
hoje, sledijo vaje iz angleščine
TEDNIK: Kaj pa konjički, ti
ostane kaj časa zanje? Pa lju-
bezen?
A. Vindiš: "Zelo malo je pros-
tega časa, za ljubezen pa se
vedno najde."
TEDNIK: Tvoja skrita želja?
A. Vindiš: "Naj ostane skrita!"
TEDNIK: Če bi imela moč in
vpliv, kaj bi spremenila v svo-
jem življenju in nasploh v sve-
tu?
A. Vindiš: "Kaj bi spremenila?
Vzela bi nekaj denarja tistim, ki
ga imajo preveč in vlagajo v in-
vesticije, ki niso nikomur
potrebne, in bi ga dala tistim, ki
ga potrebujejo - bolnim, revnim
Pred odhodom smo Alenk'
zaželeli vse najboljše, glede na
njeno novinarsko žilico
pričakujemo, da se nam bo iz In-
dije tudi oglasila s kakšnim zapi'
som.
Majda Goznik
iz osebne izkazni-
ce Aienice Vindiš:
Rojstni datum:
6. maj 1978
Višina: 181 cm
Oči: temnorjave
Lasje: rjavo laska
Konjički: fitnes, igranje
šaha, kolesarjenje, tek
(včasih)
Vzornica, vzornik:
nima je (ga).
Glasba: kot vsi mladi
ima rada pop glasbo,
rap, rave, klasično, od-
visno  od  trenutka  in
razpoloženja.
Najljubša žival:
muca.
Pisatelj: Konsalik.
Najljubši kreator:
Barbara Plaveč.
Ljubezen:
gre, gre, gre ...
Alenka pri trinajstih
Alenka z mamo Danico, ki Je na hčerkin uspeh iz-
redno ponosna
Alenka v modnem ateljeju Staneta Jerka v večerni
obleki kreatorke Ksenje Baraga.
Foto: Kosi, M. Ozmec, Stane Jerko
Na poti do vrha; posnetek Je s tekmovanja za miss
Štajerske v Ptuju, Alenka je druga z leve (z očali)
Alenkin prvi uspeh - zmaga na Tednikovi drugi avdiciji za manekenke
TEDNIK - Četrtek, 30. oktober 1996

5
PIŠE: JAKA KOŠIR / ŠTIRJE SLOVENCI V NEPALU, DA O
NAHRBTNIKIH NE GOVORIMO - VIII
Nepahki utrinki
Dežela Šerp je bila skromna, a
gostoljubna. Naselja so bila čis-
tejša kot v dolini. Beračev ni bilo
nič. Vsi so bili revni. Med hojo po
"treh dolinah", ki se v smeri sever-
jug grezijo izpod vršacev proti
ravnini, smo imeli priliko spozna-
vati kalejdoskop načinov bivanja.
Naprednejše Serpe so si postavili
"sončnice" - zastekljene hišice, v
katere je ves božji dan pripekalo
sonce in jih spreminjalo v savne;
tu si se mogel martinčkati v kopal-
kah, kolikor te je bilo volja. Ven-
dar tudi na zunanji steni šip ni bilo
kaj dosti hladneje. V drugi polovi-
ci oktobra smo brez kakršnekoli
objestnosti špancirali pod polede-
nelim Luža Peakom (5700nm) v
kratkih rokavih. Kadar pa je po-
tegnil malo krepkejši veter, nam
puhovke nikakor niso bile odveč!
Omenjeni bolj osveščeni in boga-
tejši Serpe so si na skrilastih in
pločevinastih strehah svojih do-
movanj postavili sončne celice. Žal
so taki primerki še redke ptice.
Pretežen del gorjanov tako tu kot v
drugih predelih Nepala tolče
revščino in si ogreva kamnita ali
lesena bivališča z lesom, kar ima za
posledico strahotne erozije, ali pa z
Jakovim govnom, ki ga kot mini
pizze sušijo na stenah hiš. Videli
smo tudi take reveže, ki niso pre-
mogli za streho nad glavo drugega
kot iz protja spleteno zavetje.
Najbolj vsakdanji način zaslužka
je poleg kmetovanja in trgovine
udinjanje turistom. Šerpe slovijo
kot odlični nosači; ime naroda se
je uveljavilo, razširilo in
posplošilo; tako neuki turisti po
vsej državi imenujejo svoje nosače
šerpe, čeprav jim prave Šerpe nosi-
jo štirideset- in večkilogramske to-
vore le pod Everestom! Opazoval
sem jih, kako so se zjutraj po ko-
zarčku čaja odpravljali tovorit
enormne količine piskrov, plins-
kih bomb, konzerv hrane, sodov
pijače, šotorov in oblek, s katerimi
so jih blagoslovile turistične hor-
de; okrog enajste dopoldne so se za
slabo urico ustavljali ob dalbhatu,
glavnem in edinem resnem
dnevnem obroku, ter se nato do
trdne noči potili pod težo visokih
košev, ki so bili nemalokrat večji
od njih samih! Kakšna romantika
neki! Za štiri dolarje, kolikor je (če
je, in to' dobro!) dnevno plačan, se
Šerpa prekleto nagara. Bil sem ve-
sel, da je naš nosač do Lukle nosil
toliko kot mi, nikoli več kot dva-
jset kil. Nekatere turistične skupi-
ne niso bile tako prizanesljive in so
pretiravale v nalaganju bremen na
sicer plečate gorjane. Le kako
zdržijo?
• Čisto navadni
heroji in
heroj inje
Povem ti, da bi jo zahodni "civi-
liziranec", ki bi z delom svojih rok
skušal preživljati sebe in svojo
družino, tamkaj zelo slabo odne-
sel. Nepalci so mnogo vzdržlji-
vejši. Nikar ne prezriva dejstva, da
je stopnja smrtnosti še nekajkrat
višja od zahodnjaških normativov.
(Povprečna življenjska doba zaos-
taja za zahodnoevropsko za več de-
set let.) Šibki otroci umrejo ob po-
rodu ali pa ne dočakajo prvega
rojstnega dneva. Preživijo najo-
dpornejši, in komaj se ti skobacajo
na noge, jim iz hrbta zrasejo koški
- od mladih nog bodo vlačili dračje
iz hosie. Sčasoma bo tovor vse
težji, rasel bo vzporedno z njimi.
Nesramno otovorjeni odrasU.
nosači bosi ali v natikačih lahkot-
no poskakujejo po ostrih skalah in
širnih snežiščih, le redki imajo
boljšo obutev od razdrapanih su-
perg! Če nisi rojen pod "srečno
zvezdo" nosača, garaš na polju, kjer
žanješ riž in okopavaš krompir od
"zore do mraka, od mraka do dne"
(Župančič).
Intermezzo: Naj te pesniške pri-
mere in citati ne odvrnejo od bran-
ja. Vstavljam jih med osrednje dele
besedila s povsem jasnim razlo-
gom. Del mene, pripovedovalca,
so, ker pa je pripoved osebna, je
prisotnost človeškega faktorja nei-
zogibna. Povedano drugače: v glo-
bočinah nepalske doline miru
imaš poleg nenehnega zunanjega
gibanja še dovolj časa, da slediš
sočasnemu popotovanju v svojo
notranjost; in ta pot ni nič manj
pomembna! Ko ujameš ritem poti,
ko zaslišiš dihanje svojega telesa in
utrip svojega srca, ko občutiš lako-
to in žejo in utrujenost, se pričneš
pogovarjati z "notranjim". In mor-
da se z njim tudi spoprijateljiš.
Vsekakor se je naša trojica tudi
medsebojno "zaslišala". V dveh
mesecih "nepaljenja" se nismo ni-
koli sprli, čeprav so se ob nekate-
rih situacijah, seveda, pojavila tudi
diametralno nasprotna stališča.
Psiho- in sociodinamika v skupi-
nici, ki je tako (relativno) dolgo
skupaj, je izredno pomembna. Iti
na konec sveta s človekom, od ka-
terega te ločujejo prepadi v raz-
mišljanju, je katastrofa. Naše prija-
teljstvo pa se je le še izkristalizira-
lo.
Nazaj k Nepalcem. Tako moški
kot ženske se lotevajo vseh opravil.
Žilave nosačice niso nič nena-
vadnega, pri sizifovstvu jim ni pri-
zanešeno; prav tako se v marsika-
teri čumnati med piskri spretno
ziblje moška roka. Posledice kru-
tih življenjskih razmer so jasne:
težave s hrbtenico niso redke, prav
tako ogromno ljudi tarejo pljučne
bolezni. Kdaj se prebujajo nosači,
lahko zanesljivo ugotoviš po kre-
hanju in pljuvanju, ki se sliši iz
njihovega kota sobe. Zadrogi-
ranost ni redek, je pa nekako
razumljiv pojav. Ganja jim rase za
vsakim plotom kot plevel. Alkoho-
lizem obstaja. Tuborg in Carlsberg
beer sta za povprečnega Nepalca
cenovno nedostopna. Toda
domača industrija (ki je sicer ome-
jena na nekaj malega tekstila)
dobro zapolnjuje praznino. Če se
že tako ali tako skoraj vedno zado-
voljni Nepalec skuša pripraviti do
ekstatičnega stanja, je eden od
načinov doseganja le-tega ta, da si
privošči kozarček ali dva (do pol-
jubnega števila n ...) domačega
riževega piva ali da zvrne vase de-
ciliter rakšija, riževega žganja.
• Utrinki
Težko je povzeti dvomesečno bi-
vanje v Nepalu v borih nekaj član-
kov; morda je ob najbolj zanimi-
vih trenutkih najbolje uporabiti
tehniko kolaža.
Visoke poti pod Everestom se iz-
muznejo oklepu gozdov nekje nad
3500nm; višje gori vladajo skale,
sneg in led. Prečesali smo vse tri
glavne doline nad Namche Bazar-
jem. Najbolj zahodna je najmanj
obiskana, a nič manj lepa od osta-
lih dveh. V njej naletiš na orlovsko
gnezdo, samostan Thame. Askets-
ko. Menihe smo zasačili med mo-
litvijo in jih prepustili miru. Pod
samostanom se modri akumula-
cijsko jezerce za elektrarno, ki so
jo postavili Avstrijci. Nižje po do-
lini naletimo na drevesnico -
mednarodni projekt pogozdovan-
ja. Tuje države investirajo, upa-
jmo, na pravi način, v infrastruk-
turo države. Kitajci gradijo čez
Nepal transferzalno cesto v smeri
vzhod - zahod. Evropa, ZDA in Ja-
ponska postavljajo mostove,
elektrarne, izobražujejo, pošiljajo
denar in ljudi različnih strok v
pomoč nerazvitemu Nepalu.
Dalje: srednja pot na sever se od
Namcheja zvije do jezer Gokyo, ki
slovijo po svoji lepoti. Ob pogledu
na njihove turkizne zaklade, na
4500 nm, nas je prevzelo. Cho Oju,
osemtisočak, na katerega sta tedaj,
ko smo se 15 km južno od njega
klatili mi, lezla s tibetanske strani
zakonca Štremfelj in uspešno
zavzela njegovo vršno "nogometno
igrišče", je ves zasnežen in zalede-
nel blestel kot zlata severna vrata
doline.

6
NASI KRAJI IN UUOiE
četrtek, 30. oktober 1996 - TEDNIK
SLOVENSKA BISIRICA/ KNJIŽNICA IMA NOVO PODOBO
Stiska na oddelku za odrasle
Urejanje zunanjosti ter prostorov v pritličju stavbe na
Trgu svobode 16 v Slovenski Bistrici, kjer je tudi sloven-
jebistriška knjižnica dr. Josipa Vošnjaka, je izvajalec del -
slovenjebistriški Granit - kljub obljubam, da bodo gradbe-
na in druga dela opravili v treh tednih, razvlekel na dva
meseca. Pojavila so se namreč, kot se pri starih stavbah
dogaja, nekatera dodatna nujna dela. Knjižnična izposoja
je v tem času kljub nemogočim razmeram potekala bolj
ali manj nemoteno, okrnjena pa sta bila počitniški pro-
gram ter obdelava knjig.
Začetki knjižnice dr. Josipa
Vošnjaka segajo v obdobje čital-
ništva. Neštetokrat se je selila iz
ene stavbe v drugo, 1965. leta je
bila ustanovljena Matična
knjižnica občine Slovenska Bist-
rica in se 1978. leta preimenova-
la v Knjižnico dr. Josipa Vošnja-
ka. Sedanji prostori so, kljub
temu da so v nadstropju pridobi-
li prostor za mladinsko
knjižnico, vse premajhni, izve-
mo od ravnateljice Mete Pristov-
nik. Med obnovo je bila
knjižnica dva tedna zaprta, knji-
ge so spravili na hodnik v prvem
nadstropju ter deloma v dvo-
rano. Ker pa je to prehodni pros-
tor, si je marsikdo od obiskoval-
cev 'postregel sam'. Tako je odtu-
jenih preko 100 knjig, za katere
v knjižnici nimajo upanja, da bi
jih še kdaj videli. V letošnjem
poletju so bili prikrajšani tudi
najmlajši bralci, ker so morali
predčasno končati zanimiv in
vedno dobro obiskan počitniški
program, namenjenim v prvi
vrsti šolarjem.
"V septembru so odpadle pri-
reditve, namenjene odraslim, te
bomo lahko izvedli šele proti
koncu oktobra, ko se začne Me-
sec knjige. Med poletnimi mese-
ci je bila tudi sicer manjša izpo-
soja, ker so mnogi menili, da je
knjižnica zaradi obnove zaprta.
Prav tako pa so bili prikrajšani
srednješolci, ki ponavadi že pred
iztekom počitnic pridejo po ob-
vezno čtivo, ki med šolskim le-
tom kaj hitro poide. Predvsem ti
in tudi študentje so pogrešali
naše storitve, kot je iskanje raz-
nih informacij, fotokopiranje ar-
hivskega in drugega gradiva ter
podobno," niza težave ravnatelji-
ca knjižnice.
Poleg prostorske stiske na od-
delku za odrasle pa imajo v
knjižnici težave še s čitalnico. Ta
je tako rekoč med knjižnimi po-
licami, kar seveda onemogoča
nemoteno prebiranje časopisov
in revij ter študija, saj prihajajo
predvsem v popoldanskem času
sem številni dijaki in študentje,
ki pa si želijo miren prostor.
Zaposleni pa kljub temu, da
obnovitvena dela niso opravlje-
na tako, kot bi morala biti, me-
nijo, da so obiskovalci veseli vsaj
čistih prostorov, invalidi pa po-
sebnega vhoda, skozi katerega se
lahko v knjižnico pripeljejo z
vozičkom.
Vida Topo/evec
DOM UPOKOJENCEV PTUJ,
Volkmerjeva ulica 10, Ptuj, ob-
javlja prosti delovni mesti:
- fizioterapevta za poln in
določen delovni čas, z možnostjo
zaposlitve za nedoločen čas;
- medicinske sestre, V. in VI.
stopnje strokovne izobrazbe, za
poln in določen delovni čas, z
možnostjo zaposlitve za nedo-
ločen čas.
Kandidati morajo izpolnjevati po-
goje v skladu z zakonom. Kandi-
dati so lahko tudi pripravniki.
Pisne prijave z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev naj pošljejo kandi-
dati v 8 dneh po objavi na naslov:
Dom upokojencev Ptuj, Volkmer-
jeva 10, 2250 Ptuj.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni
v 15 dneh po končanem zbiranju
prijav. q
Podoba slovenjebistriške knjižnice dr. Josipa
Vošnjaka je zadnje dni veliko lepša
Največja prostorska stiska Je na oddelku za odras-
le. Ker je prostor obnovljen, je videti kljub nat-
lačenosti s policami veliko prijaznejši.
Dobrega gospodarja
za poslanca v državni zbor
Stanislav Toplak se je ro-
dil 26. septembra 1944 v
Novi vasi pri Ptuju kot četr-
ti otrok kmečke družine.
Po zgodnji izgubi očeta je
dodobra okusil trdo
kmečko delo, kar ga je op-
lemenitilo s potrebnimi
izkušnjami in odnosom do
dela.
Kandidat z velikim pono-
som govori o svoji materi,
ki mu je bila velika opora
ob raznih življenjskih
preizkušnjah in mu poma-
gala ubrati pravo pot.
Poročil se je na kmetijo
ženinih staršev v Sobetin-
ce, kjer živi z ženo in otro-
ki.
Kot elektroinženir in dip-
lomirani ekonomist je za-
poslen v elektrodistribucijskem podjetju kot direktor PE Eleirtro Ptuj. V okviru slovenskega elekt-
rogospodarstva je opravljal več odgovornih strokovnih nalog. Cenjen je kot dober gospodar in
uspešen direktor. Je tudi podpredsednik upravnega odbora javnega podjetja Elektro Maribor.
Za dobrega gospodarja In organizatorja so ga ocenili tudi volivci na zadnji volitvah v svete
mestnih in primestnih četrti Mestne občine Ptuj. V domačem kraju, v Sobetincih, so ga izvolili za
člana sveta primestne četrti Markovci, kjer pa je bil izvoljen za njegovega predsednika. Svet Mestne
občine Ptuj ga je imenoval za člana odbora za gospodarstvo in člana sveta osnovne šole Markovci.
Poleg poklicnega dela ter dela v primestni četrti, občini in šoli se z veseljem posveča tudi delu na
kmetiji v Sobetincih, še z večjim veseljem pa vinogradniškim opravilom na Kogu. Prijatelji in znanci
pravijo, da ima dobro vino, in na to je še posebej ponosen.
Prosti čas, ki ga ima kot dober gospodar sicer bolj malo, posveča svojemu drugemu konjičku, na-
miznemu tenisu, v katerem je v športnem duhu vzgojil tudi veliko mladih. Je namreč ustanovni član
namiznoteniškega kluba Petovia in njegov sedanji predsednik.
Stanislav Toplak je dober gospodar, ki za svojimi
besedami stoji z dejanji. Vsi na Ptujskem polju in v Slo-
venskih goricah (9. volilni okraj), ki menimo, da je čas
za modre in dobre gospodarje, bomo volili zanj.        .
Peter Vesenjak,
državni sekretar za turizem ,
Naročnik: Volilni štab SKD 9. vol. okraja 8. vol. enote
KMETUSKASOLA PTUJ / SOLE IN TURIZEM NA PODEZEUU
Posvet o turistiinih delavnostih
Priprave na posvet o usposabljanju za turistično dejavnost v
kmetijskih šolah Slovenije trajajo že nekaj časa. Prve pogo-
vore o tem sta imela ravnatelj Kmetijske šole Ptuj mag. Vla-
dimir Korošec in predsednik Turistične zveze Slovenije dr.
Marjan Rožič že pred šestimi meseci. Dogovorili so se, da bo
posvet 8. novembra v Ptuju. Osrednja tema bo vezana na us-
posabljanje za turistično dejavnost v kmetijskih šolah,
približevanje problematiki turizma na kmetijah in nasploh
ter turistična promocija. Na posvet vabijo srednje kmetijske
in živilske šole Slovenije, predstavnike ministrstev za kme-
tijstvo in šolstvo ter druge organizacije in društva, ki se v
Sloveniji ukvarjajo s turizmom na podeželju.
Kmetijska šola Ptuj bo ob tej
priložnosti pripravila razstavo
izdelkov in pridelkov. Na posve-
tu bodo pod lupo vzeli posamez-
ne programe in jih skušali ana-
lizirati    z    vidika    turizma.
Predstavili bodo tudi prizade-
vanja, da bi program kmetijske
gospodinje bil sprejet kot us-
trezen poklic v turizmu. Če želi-
mo, da se bodo odpirale turis-
tične kmetije, bodo kmečke gos-
podinje nekje morale dobiti
izkušnje. Udeleženci posveta
bodo predstavili svoje izkušnje
in gledanja na to problematiko,
da bi bilo usposabljanje čim
uspešnejše za ljudi in dejavnost
turizma kot celote.
Posvet bodo končali s spreje-
mom na Grajenščaku, želeli pa
so ga povezati tudi z Martinovim
utripom, a bo ta tokrat v Ptuju
skromnejši kot v prejšnjih letih:
prireditve bodo le v ponedeljek,
11. novembra, in se ne bodo
pričele 8. novembra, kot je bilo
prvotno načrtovano.
MG
TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA / TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Spomin
Pred vami je, kdo bi pomislil, že triindva-
jseta knjigarnica. Morda je celo kakšna več
ali pa manj. Pri številkah in štetju nisem
bila nikoli natančna. A dobro vem, da sem
zapisovala o pravljicah, o zgodbah, o legen-
dah, o ugankah, romanih, o potopisih, o
poučnih knjigah. In vem, da je ravno
pravšnji čas za poezijo: ker pesmi segajo v
najgloblje kotičke srca. Pesmi so tiste, ki
spremljajo življenje od zibeh do konca.
PRED VSEMI SVETIMI
To so še mrazni, hladni dnovi,
in tukaj pozna je jesen,
in pod meglo so krog vrhovi,
s pobočja pa že gre snežen.
Akacija še zeleni,
drugje po listju kos se spenja;
v vas k srcu zdaj srce hiti,
a iz nebes - vsa božja srenja!
Josip Murn
PRAH IN ZGODOVINA
Bila je pokrajina
milina
bela skala - zeleni mah.
Bila je sinja ptica
daljina
deček, od hrepenenja plah.
Bila je menjava časa
glina
kri, groza in strah.
Bila trdota obraza
praznina
orožje v obeh rokah
in velika črna maša
tišina
sprana v sedmih vodah.
Zdaj je vse zgodovina
rana
in priča edina - prah.
Tone Paviek
ZAKAJ UMIRAJO LJUDJE
IN ZAKAJ SE UMRE
Zakaj umirajo ljudje?
Umre se tako,
pravzaprav enostavno
in lahko,
kar lepega dne
nekdo med nami
oči zapre,
zaspi in se ne zbudi.
In kako še?
Včasih kdo prej
težko zboli,
dobi sklerozo
ali raka
ali ga kaka druga bolezen
zahrbtno počaka.
In kaj se z njim zgodi?
Tak bolj počasi umira
dokler ga življenje
ne zapelje
iz zemeljskega tira,
takrat se v nebo zazre.
Takrat pravijo ljudje,
da Človek umre.
In to je vse?
O ne,včasih ljudje
ubijajo ljudi,
ker jih lakota in bes
zmedeta do kosti.
Saša Vegrf
Izbor pesmi je iz naslednjih pesniških
zbirk: J. Murn, Topol samujoč (Mladinska
knjiga, 1996); T. Pavček, Temna zarja
(Obzorja, 1996); S. Vegri, To niso pesmi za
otroke ali kako se dela otroke (Mladinska
knjiga, 1983).
Pesniško knjigarnico s spoštovanjem pos-
večam spominu na vse, ki so odšli.
Llllana Klemenili
Ilustracija: Jelka Reichman. Iz zbirke Toneta Pavčka
Prave (in neprave) pesmi.
TEDNIK - Četrtek, 30. oktober 1996
OO TOD IN TAM
7
TEDNIKOV KLEPET / MAGISTER TONE ROP, MINISTER ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
l>allša porodniški^ lirediii zo sfv-
ileftfe, projekti za brezposelne
Magistra Toneta Ropa, ministra za delo, družino in socialne
zadeve, so si mnogi zapomnili kot "avtorja" certifikatov ali
pa po tem, daje bil odgovoren za privatizacijo, povezovali pa
so ga tudi s stavko zdravnikov. Z njim smo se pogovarjali o
problematiki, ki sodi k njegovemu ministrstvu: brezposel-
nosti, porodniškem dopustu, štipendijski politiki, invalidih
in še čem.
• Na našem območju je še
vedno najvišja stopnja brezpo-
selnosti. Ima vaše ministrstvo
kakšne načrte za reševanje
stisk ljudi, ki so izgubili delo v
gigantih, kot so mariborski
Tam in drugod?
Mag. Tone Rop: "Da, za mari-
borsko območje smo v mi-
nistrstvu pripravili poseben pro-
jekt, ki se imenuje Projekt za
Maribor. Ministrstvo že financi-
ra ljudi, projekt vodijo, vlada pa
je že dala zeleno luč za njegovo
uresničevanje. Začel se je že
uresničevati kompleks Melje, to
je obrtna cona v bivšem
vojaškem objektu. Prizadevamo
si, da bomo celoten kompleks fi-
nancirali iz posebnega sklada za
odpiranje novih delovnih mest v
Mariboru. Predstavniki ptujske-
ga urada za delo pa so predlagali
podoben projekt tudi za Ptuj in
naše ministrstvo ga bo podprlo.
Podatki iz ptujskega urada za
delo kažejo, da se število brezpo-
selnih na Ptuju zmanjšuje - s
6.500 5.028, kot govore avgus-
tovski podatki. Upam, da je na-
jmočnejši val, kar se tiče brezpo-
selnosti in socialnih problemov,
na Ptuju že mimo. Zdaj se
približuje konec neke vrste revi-
talizacije in ponovnega vznikan-
ja novih delovnih mest."
# Bo tudi v prihodnje brezpo-
selnost ostala osrednji problem
Slovenije?
Mag. Tone Rop: "Brezposel-
nost ni samo problem Slovenije,
temveč splošen evropski prob-
lem. V minulih letih smo bili
namreč v Evropi priča ekonoms-
kemu razvoju, ki je povzročil na
eni strani vedno večjo produk-
tivnost dela, na drugi strani pa
izgubo delovnih mest. Projekti,
ki se jih po svetu lotevajo za
reševanje problematike brezpo-
selnosti, so podobni našim. Gre
namreč za projekte, ki pomenijo
gospodarski razvoj, varčevanje
za investicije in za delovna mes-
ta. To pomeni, da je odgovor
zelo jasen: ni novih delovnih
mest brez razvoja, brez rasti bru-
to družbenega proizvoda, brez
varčevanja, brez investiranja.
Eden ključnih problemov v Slo-
veniji je, da je varčevanja rela-
tivno malo, zato smo že pripravi-
li projekt, kako dvigniti nivo
varčevanja. Na eni strani gre za
problem obdavčevanja nepro-
duktivne potrošnje, na drugi
strani za problem obrestne mere
in za nekatere instrumente, s ka-
terimi se dvigne nivo varčevan-
ja; na primer ustrezna reforma
pokojninskega sistema lahko
dvigne nivo narodnogospodars-
kega varčevanja in ustvarja
možnosti za kreiranje investicij.
To so projekti, ki se jih v nas-
lednjih letih v Sloveniji moramo
lotiti in na ta način odpreti pros-
tor za odpiranje novih delovnih
mest. Ob vsem tem pa moramo
imeti tudi projekte, v katerih
obravnavamo konkretne ljudi in
njihove probleme. To so projek-
ti, ki jih vodi ministrstvo za delo
skupaj z zavodom za zaposlovan-
je, ko poskušamo ljudi prekvali-
ficirati, dokvalificirati, pomaga-
mo pri samozaposlovanju in po-
dobno. Projekti samozaposlo-
vanja in vključevanja brezposel-
nih v javna dela so na Ptujskem
zelo uspešni."
• Kakšno je vaše stališče
glede odpovedi splošne kolek-
tivne pogodbe s strani Gospo-
darske zbornice in o reakcijah
sindikatov?
Mag. Tone Rop: "Naše mi-
nistrstvo je delodajalcem zelo
jasno povedalo, da ne podpiramo
tega njihovega dejanja iz
preprostega razloga, ker na ta
način ni možno reševati odnosa
med socialnimi partnerji. Pove-
dali smo jim tudi, da bodo s tem
dosegli ravno nasprotno reakci-
jo, da se bodo še težje pogajali.
Zdi pa se mi zdi, da je zdaj nepri-
meren čas za razpravljanje o tej
tematiki."
PORODNIŠKI
DOPUST
PODAUŠATI
• Kako daleč so pogovori
glede urejanja porodniškega
dopusta. Ali tudi slovenskim
materam grozi sistem za-
hodnih kapitalističnih držav s
tremi meseci porodniškega do-
pusta, kar se že omenja v
javnosti?
Mag.Tone  Rop:   "Ko  sem
prišel na to ministrstvo, sem
predlagal, da se porodniški do-
pust podaljša. Predlagali smo
štirimesečni starševski dopust,
ki bi ga lahko starši koristili v
obliki porodniške, pol oče, pol
mati, ali pa tudi v obliki po-
sebnih pravic iz naslova
otroškega varstva ali možnosti za
najem kredita in subvencioni-
ranje obrestne mere. Skratka
mladim družinam moramo dati
možnost izbire med tistim, kar
potrebujejo in je zanje naju-
godnejše: ali stanovanje, stano-
vanjski kredit ali dnevno
otroško ter popoldansko varstvo,
daljši porodniški dopust ali pa
kombinacija vsega tega. Ta za-
kon smo finančno že ovrednoti-
li. Glavni nasprotni argument je
imelo ministrstvo za finance, češ
da to pomeni dodatno obreme-
nitev državnega proračuna. Če
uspemo v okviru proračuna za
naslednje leto, se nam odprejo
vrata tudi za uresničevanje tega
zakona in izrabo vseh teh pra-
vic."
# Ali to pomeni, da bi v pri-
hodnjem letu že začel veljati
16-mesečni porodniški dopust?
Mag. Tone Rop: "Seveda, če
ga bodo starši želeli izkoristiti.
Lahko pa bi prejeli tudi neko
obliko denarja in ga strogo na-
mensko uporabili za otroško
varstvo ali za stanovanjske kre-
dite. Ta predlog dopušča materi
ali očetu, da ostane doma tudi do
otrokovega drugega leta. V tem
primeru bi staršu od otrokovega
šestnajstega meseca naprej
država plačala zdravstveno in
pokojninsko zavarovanje. Na
neki način je to podaljšanje po-
rodniškega dopusta na dve leti,
če je staršem dopuščena
možnost, da se odrečejo osebne-
mu dohodku."
# V Sloveniji imamo kar
precej otrok, ki so rojeni izven
zakonske zveze. Mogoče raz-
mišljate, da bi tudi pri nas ime-
li poseben sklad, iz katerega bi
matere dobivale potrebna
vzdrževalna sredstva in bi tako
odpadla dolgotrajna in včasih
za matere zelo mučna izterjava
od očeta prek sodišča?
Mag. Tone Rop: "Vsekakor.
Tudi v primeru, ko gre za izrabo
porodniškega dopusta mater sa-
mohranilk, nove spremembe
dopuščajo, da lahko del po-
rodniškega dopusta koristi tudi
eden od starih staršev. Seveda je
problem mater samohranilk
eden ključnih problemov, če
pogledamo strukturo družin, ki
imajo po mednarodnih metodo-
logijah status revne družine.
Tem namenjamo posebne oblike
socialnega varstva. Predvideva-
mo spremembo zakona o social-
nem varstvu, v katerega pos-
kušamo vnesti tudi posebne ob-
like skrbi za posebne skupine, še
zlasti ko gre za hudo bolne otro-
ke, matere samohranilke in po-
dobno."
# Državna komisija za inva-
lide je že pred časom govorila o
enotnih kriterijih za ugo-
tavljanje invalidnosti ne glede
na vzrok, ampak na posledice.
Mag. Tone Rop: "V okviru
ministrstva imamo posebno ko-
misijo, ki se ukvarja s problema-
tiko invalidov in trenutno je vsa
pozornost skoncentrirana na iz-
delavo koncepta za njihovo za-
poslovanje. Osnutek tega kon-
cepta je že pripravljen. Predvide-
va pa se tudi tovrstna rešitev - to
so enotni kriteriji za ugotavljan-
je invalidnosti, kar pa ima zelo
pomembne finančne posledice
in jih je potem potrebno usklaje-
vati s finančnimi možnostmi. To
pomeni za nekatere skupine in-
validov bistvene večje prihodke.
Naš cilj je čim večja integracija
invalidov v življenje, če ne mo-
rejo delati, pa jim je potrebno
urediti ustrezen nivo invalid-
nosti na dolgi rok, ne glede na
to, na kakšen način je invalid-
nost nastala."
GRADNJI
ZAVODA V
DORNAVI
# v zavodu dr. Marijana
Borštnarja v Dornavi že dalj
časa tečejo pogovori z vašim
ministrstvom o gradnji novega
zavoda za 140 odraslih varo-
vancev z zmerno, težjo in težko
motnjo v duševnem in teles-
nem razvoju, saj ti zdaj stanuje-
jo v neprimernih prostorih gra-
du. Kako daleč so dogovori?
Mag. Tone Rop: "Predvideva-
mo prioritetno uvrstitev tega
projekta v proračunski memo-
randum in upam, da se bosta vla-
da in parlament odločila za no-
vogradnjo. Seveda pa je
vprašanje, v kolikšnem obsegu
bo to že v prihodnjem letu."
# Zakon o družinskih pre-
jemkih je sicer odobril 30
odstotkov zajamčenega dohod-
ka za tiste starše, ki sami doma
skrbijo za duševno prizadete in
otroke z različnimi motnjami.
Vendar je tudi za te starše to
zelo naporno. Mogoče bi ga
lahko reševali tudi z zakonom o
delovnih razmerjih in vsem
tem staršem priznali štiriurni
delavnik, dve uri pa bi imeli
možnost zaposlitve še kje
drugje izven svojega doma.
Tako imajo na primer urejeno
na Švedskem.
Mag. Tone Rop: "Ta vaš pred-
log bi bilo potrebno sprejeti v
kontekstu zakona o delovnih
razmerjih, ki ga že pripravljamo.
Tam bo tudi koncept deljenega
delovnega časa. V novem ev-
ropskem konceptu delovnega
časa se nekaterim skupinam
težje zaposljivih ali takšnim spe-
cifičnim skupinam omogoča
deljen delovni čas. Državi se
splača, da sama sofinancira
preostali del delovnega časa, če
prosti delovni čas oseba preživi
na delovnem mestu. Državi je
bolje plačati le pol denarnega na-
domestila za brezposelne kot ce-
lega. Vse te ideje so prisotne tudi
pri nas in možno jih bo vključiti
v nov zakon o delovnih razmer-
jih, ki bo te pravice lahko opre-
delil. To pa mora spremljati tudi
druga zakonodaja; na primer za-
kon o družinskih prejemkih in
zakon o zaposlovanju."
# Trenutna štipendijska po-
litika je vse prej za študente kot
spodbudna. Kadrovskih šti-
pendij je zelo malo, štipendije
iz združenih sredstev pa so zelo
nizke. Se tudi pri nas razmišlja
o sistemu kreditiranja, kot ga
imajo to v tujini?
Mag. Tone Rop: "To je ena od
problematik, s katerimi se
ukvarjamo na našem mi-
nistrstvu. Imamo že nov koncept
štipendijske politike in ta
predvideva tudi izdajo koncesije
za kreditiranje, ob tem da za kre-
dite garantira država in subven-
cionira obrestno mero ter
povrne del sredstev banki, če
študent doseže dober rezultat.
Uspešnejši kot je študent, manj
kredita mora vrniti, ko se po
končanem študiju zaposli. Ta
koncept je sprejemljiv in ga
bomo uvedli. V tem zakonu pa
predlagamo še bolj tvegano
rešitev, to je ponovno uvajanje
kadrovskih štipendij s koncep-
tom kvot. To pomeni, da se sti-
mulira podjetja, da dajejo kad-
rovske štipendije, v nasprotnem
primeru pa bodo obvezna
plačevati določene prispevke v
sklad za kadrovske štipendije.
Tako bi bilo več možnosti za ize-
načene pogoje študija."
Marija Slodnjalc
Mag. Tone Rop, minister
za delo, družino in soci-
alne zadeve
Materni jezik - na/vec/a cfofci
Slovenski narod ne premore
politikov in vojskovodij svetov-
nega formata, s ponosom pa lah-
ko rečemo, da imamo mnoge ve-
likane s področja kulture, umet-
nosti in znanja. Med njimi pri-
pada posebno mesto tudi Anto-
nu Martinu Slomšku.
Njegova življenjska pot se je
pričela v Unišah, na Slomu, lepi
gričevnati pokrajini župnije Po-
nikva blizu Celja, kjer se je rodil
kot prvorojenec Marka in Marije
Slomšek, rojene Zorko, 26. no-
vembra 1800, na pragu 19. stolet-
ja, ki je prineslo veliko usodnih
sprememb tudi Slovencem.
Mehkobo v značaju, prosto-
dušnost, veselost, pevski in pri-
povedni dar je sinu podarila
mati, dobršno mero podjetnosti,
niarljivosti in gospodarnosti, ki
se je posebej pokazala v
Slomškovih zrelih letih, pa je
podedoval po očetu Marku.
Mladi Slomšek je odraščal v
toplini številne in močne
družine. Slomški niso bili siro-
maki niti po materialni niti po
duhovni plati. Zemlja, ki so jo
posedovali (več kot 50 ha), je
družini omogočila dostojno
življenje, dva strica duhovnika
pa sta dokazovala, da v njihovi
družini tudi duhovno-intelektu-
alna plat ni bila nepomembna
sopotnica. Oče Marko je sodil
med trdne kmečke gospodarje,
ki ljubijo svojo zemljo in veliko
vlagajo vanjo. V prvorojencu, ki
so ga krstili za Antona in ljubko-
valno klicali za Tončeta, je videl
svojega naslednika. Toda fant je
veliko raje kot motiko jemal v
roko knjigo.
Kmalu je mladi Slomšek, ta-
krat je bil star 11 let, postal na-
jboljši učenec nedeljske šole, ki
jo je na Ponikvi uvedel kaplan
Jakob Prašnikar. Ob koncu šols-
kega leta, ko je Prašnikar pova-
bil cerkvene in šolske nadzorni-
ke k izkušnji pod mogočnim
orehom (njegov ostanek je še
danes pritrjen k fasadi župnijske
cerkve na Ponikvi), je mali An-
ton s Sloma daleč prekašal vse
druge. Nagrada za umnega in
pridnega fantiča je bila lepo
vezan molitvenih in pisan
mošnjiček s srebrnikom. To de-
janje je vzpodbudilo materino in
kaplanovo misel, da mora otrok
naprej v šole. Oče, ki je imel s
prvorojencem drugačne načrte,
je kljub vsemu popustil. Nekaj je
bilo zraven tudi kmečke
nečimrnosti, saj mu je Prašnikar
zatrjeval, da bo Tonče nekoč še
velik gospod. Ob veliki noči
1814 se je mladi Slomčan poslo-
vil od domačega kraja in odšel v
Celje. Otroštvo se je zanj tako
končalo.
LETA ŠOLANJA
IN ZORENJA
Januarja 1816 je mladi
Slomšek doživel hud udarec.
Nenadoma mu je umrla mati, na
katero je bil navezan z vso topli-
no otroškega srca. V veliko
tolažbo mu je bil duhovnik Ja-
kob Prašnikar, saj je postal nje-
gova druga mati. Pri očetu je do-
segel, da je fant lahko študiral
dalje, in mu po svojih močeh po-
magal pri šolanju, še posebej ko
so kmalu usahnili vsi viri po-
dpore od doma. Mladi Slomšek
je bil v Celju pogosto lačen, ven-
dar si je pomagal s poučevanjem
drugih dijakov in 1817. leta op-
ravil celo tečaj za učitelja nižjih
šol.
Nadaljevanje prihodnjič
Neznan avtor: Portret An-
tona Martina Slomška.
Sredi ogromnih plantaž jablan na Slomu kraljuje
Slomškova rojstna hiša, natanko takšna, kot je bila
ob njegovem rojstvu. Danes jo obnavljajo, kasneje
pa bo v njej spominska muzejska zbirka, posvečena
velikemu rojaku s Sloma.
8
PO MASIH KKJUIH
Četrtek, 30. oktober 1996 - TEDNIK
Stojimo M svojimi dejanji!
(D Stanislav TOPLAK
dipi. oec.
(volilni okraj 9)
(Q Peter PRIBOŽIČ
dipl. ing. kmet.
(volilni okraj 10)
® Franc BEZJAK
dipl. ing. agr.
(volilni okraj 11)
Čas je, da za poslance izvolimo dobre gospodarje,
ki stojijo za svojimi besedami!
D
O
s
0)
-D
C
D
>U
^S2
-y
C
OO
-v
C
o
D
2
TERME PTUJ
VAS VABI NA AKTIVNO VODNO
REKREACIJO!
NAJBOU UREJENO TERMALNO
KOPALIŠČE V SLOVENIJI V LETU 1996,
VSAK DAN DO 21., v PETEK IN SOBOTO CELO DO 22. URE
NOVI PROGRAM ŠOLE PROTI BOLEČINAM V HRBTENICI!
POHORJE PRI CIRKULANAH / POZNA TRGATEV TRTE
Kako le ime rodni Mi?
Vinogradništvo s Pohorja pri Cirkulanah ima bogato tradicijo,
povezano s pomembnimi priznanji za kakovost tamkajšnjega
vina. Vino s haloškega Pohorja so pili na dunajskem dvoru,
kar je za ta vinorodni delček Slovenije posebno priznanje. Po-
sebno znan je rumeni muškat z Žumbarovega brega. Toda to je
druga zgodba in samo uvod v zgodbo o "neznani" vinski trti, ki
raste in bogato rodi prav na Pohorju. In morda še kje.
Anton Kolednik, ki je otroške
hlače trgal v Halozah, danes pa
živi v Ptuju, je pred leti v podedo-
vanem majhnem vinogradu opazil
Bogato obloženi trsi
"neznane" trte v vinogra-
du Antona Kolednika
nekaj starih trsov, ki jim ni mogel
ugotoviti porekla ne sorte. Po
ustnem izročilu sodeč, naj bi bili
trsi stari okoli 130 let. Kmetijski
inštitut Maribor je iskal v ampelo-
grafskih atlasih podatke o taki
vinski trti nazaj do leta 1880, pa
trte s takimi značilnostmi niso
našli. Anton Kolednik se spomin-
ja, da so jo nekoč domačini
imenovali šteinšiler, toda tega
imena ni v nobenem pisnem viru.
Grozdje je še najbolj podobno
tramincu, trta pa nima vitic, torej
je nekaj posebnega. Anton Ko-
lednik je najprej pomladil nekaj
starih trsov, in ko je ugotovil, da
lepo uspevajo, je dal trto precepiti
na moderno podlago, nakar je
ustvaril nov vinograd z okoli 100
trsi. Letos je štiriletni vinograd
dal prvo obilno trgatev, ki so jo
opravili 22. oktobra. Kljub pozni
jeseni je bilo grozdje neverjetno
zdravo; kaže torej, da gre za
odporno sorto, ki je morda prav
zaradi tega preživela hude vino-
gradniške čase, tudi trtno uš ob
prehodu stoletja. Prav zaradi tega
se zanjo zanimajo tudi vino-
gradniški strokovnjaki, saj bi bila
trta, ki zaradi naravne odpornosti
zahteva manj zaščite, zanimiva
tako z ekološkega kot ekonomske-
ga vidika.
Morda je v Halozah še kaj os-
tankov takšne trte, morda se bo
kdo spomnil tudi njenega imena.
Vsak podatek o tem bo vsekakor
zelo zanimiv.
J. Bračič
TEDNIK 30. OKTOBER 1996
PO NAŠIH KRAJIH - 9
GORIŠNICA / OKTOBRSKA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Kakšna bo prihodnost za Eme engineering
v Gorišnici se je na zadnji seji občinskega
sveta minuli četrtek razvila (pre)dolga raz-
prava o usodi podjeteja Eme engineering v
polanah. Direktor omenjenega podjeta Emil
Mlakar pravi, da bo poskusna proizvodnja
stekla čez dobro leto dni, bi pa za to potrebo-
vali še skoraj 2 milijona nemških mark. Tako
bi se ponudila možnost zaposlitve za 400 no-
vih delavcev, še prej pa jim bo morala biti bolj
naklonjena "slovenska finančna folklora".
O sredstvih, predvsem tistih, ki bi jih potrebo-
vali za pogon proizvodnje v Dolanah, je govorila
Darja Vilar, prokuristka v Emeju, in povedala,
da je investicija že na novo preračunana. Sklad za
razvoj drobnega gospodarstva jim v zadnjem letu
ni najbolj naklonjen, vendarle pa po Mlakarjevih
besedah Eme sedaj ni v nobenem stečajnem pos-
; topku, ni prisilne poravnave in v dokončanju
projekta vidijo uspeh. Občina naj bi v tem prime-
ru pokazala le dobro voljo, občani naj bi bili do-
bro in korektno obveščeni, čez dobro leto pa se
jim povrhu vsega obeta še veliko novih delovnih
mest. Zupan Slavko Visenjak je to ocenil kot do-
bronamerno potezo, vendar pa v občini upajo, da
bo projekt Eme engineering resnično zaživel in
da bo to pomenilo vsaj 100 delovnih mest.
Svetniki so se nato ustavili pri pravilniku, ki
govori o oddajanju poslovnih prostorov. Zaradi
nekaterih nesoglasij ga bo moral odbor za gospo-
darstvo do naslednje seje dopolniti. Pri ponovni
obravnavi delitvene bilance ni bilo večjih pri-
pomb, občina želi biti soustanoviteljica Zdravst-
venega doma Ptuj, pri stanovanjih pa še želijo do-
dama pojasnila.
ŠE ZMNJIČ O UUDSKI INICIATIVI
Potem ko je občinski svet že razpravljal o ne-
podpisanem listu, ki ga je na občino in župana
naslovila Ljudska iniciativa iz Cirkulan, so svoje
rekli še v strankah in vaških odborih. Vsi so - po
pisanju sodeč - ogorčeni zaradi izjav Ljudske ini-
ciative in zaradi njihovih neresničnih trditev o
delu občine, ki bi lahko bile v škodo predvsem
občini in prebivalcem na območju obeh nekdanj-
ih krajevnih skupnosti. Gorišniški svetniki so na
zadnji seji rekli, da se zgodba o Ljudski iniciativi
Cirkulane konča, kajti čakata jih še dve leti skup-
nega dela, pa mdi na nepodpisana pisma naj ne bi
več odgovarjali.
T. Mohorko
TRNOVSKA VAS
Pred 50 leti prestopili šolski prag
v soboto, 19. oktobra, so se v
Trnovski vasi na srečanju
zbrali učenci osnovne šole
Trnovska vas, rojeni v letu
1939. Pred 50 leti so prvič pres-
topili šolski prag. Bilo jih je 39,
od tega je danes živih še 33, na
srečanju pa se jih je zbralo 12.
Povabili so tudi tala'atne in
poznejše učiteljice. Najstarejša
med njimi je bila 81- letna Vik-
torija Medved, ki jih je učila v
drugem razredu. Sedaj živi v
sosednji Avstriji
Ogledali so si staro in sedanjo
šolo v Trnovski vasi, se zbrali pri
masi v cerkvi sv. Bolfenka, nato
pa so se odpravili na družabno
srečanje v Vitomarce na turis-
tično kmetijo Vršič.
Tekst jn foto:
Zmago Šalamun
LENART / SVEČANA AKADEMIJA OB 800-LETNICI
lenari slrozl ims
NA OSREDNJI SLOVESNOSTI V POČASTITEV 800-LETNICE LENARTA JE V NABITO POLNI
DVORANI KULTURNEGA DOMA GOVORIL MINISTRSKI PREDSEDNIK DR. JANEZ
DRNOVŠEK • BOGAT KULTURNI PROGRAM
Prejšnji petek je Lenart doživel vrhunec praznovanja 800.
obletnice prve pisne omembe, na svečani akademiji v kultur-
nem domu pa se je množici domačinov in gostov od blizu in
daleč pridružil tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Ta
se je pred svečano akademijo skupaj z ministrom dr. Pavlom
Gantarjem udeležili krajšega srečanja s predstavniki le-
narškega javnega in gospodarskega življenja. .
Ministrski predsednik dr.
Drnovšek je v slavnosmem na-
govoru čestital Lenarčanom in
med drugim poudaril, "da mesto
Lenart ponuja odlično primero
za Slovenijo: majhni smo, na
križišču številnih cest in raz-
ličnih svetov, zgodovina nam je
bila včasih bolj, včasih manj na-
klonjena, deležni smo bili razno-
raznih vplivov in pritiskov. Ven-
dar smo uspešno izšli iz zgodo-
vinskih viharjev in težav, ki so
nas pestile, uporabili smo našo
majhnost in promemo lego kot
prednost, vzpostavili smo sa-
mostojno državo, v sodobnih
mednarodnih tokovih smo se
pokazali kot zreli in učinkoviti.
Danes Slovenija predstavlja pri-
mer miniattirnega gospodarstva
in naroda, ki ravno zaradi svoje
izkušnje, ki smo jo imeli kot
stičišče, zaradi svoje fleksibil-
nosti, delovne vneme in tesne
povezanosti ljudi lahko uspešno
nastopa v širšem kontekstu Ev-
rope in lahko postane center v
malem v naši ožji regiji," je pove-
dal dr. Drnovšek. Ob koncu je
Lenarčanom obljubil, da jim bo
država pomagala pri razvoju z
raznimi vzpodbudami, in menil,
da Lenart potrebuje predvsem
sveži kapital za nove naložbe.
Na svečani akademiji je imel
pozdravni govor tudi predsed-
nik mestnega odbora Janez Er-
jave, pripravili pa so tudi bogat
in kulturno doživet program V
njem so nastopili mladinski pev-
ski zbor OS Lenart, Slovensko-
goriški oktet iz Lenarta, mari-
borski godalni trio, recitaiorja
Darinka čobec in Janez Voglar,
učenke OŠ Lenart in igralec Bo-
jan Maroševič. Zares lep zakl-
juček praznovanja, ki bo zao-
kroženo z "Lenartovo nedeljo".
M. Toš
PACINJE / PREVERILI PRIPRAVUENOST IN  ;
USPOSOBUENOST GASILCEV :
•i
Vaja ptujskega sektorja
v okviru meseca požarne
varnosti je bila v soboto v or-
ganizaciji prostovoljnega ga-
silskega društva v Pacinju sek-
torska vaja sektorja Pmj. V
njej je sodelovalo 64 gasilcev
GD Pacinje, Ptuj, Podvinci,
Velovlek, Kicar, Spuhlja, Gra-
jena ter iiidustrijsko gasilsko
društvo Železnica. Namen
vaje je bil ugotoviti pripravlje-
nost in usposobljenost gasil-
cev. Ugotovili so, da so gasilci
dobro pripravljeni, precej pa
je bilo nepravilnosti in po-
manjkljivosti v njihovi
zaščitni opremi. Gasilci nam-
reč posvečajo temu premalo
pozornosti in zaradi tega
lahko pride tudi do hudih
poškodb. Vajo so si ogledali
predsednik Edi Kozel, povelj-
nik Ivan Grabelj in podpovelj-
nik Jože Pavlinek iz Grasilske
zveze mesme občine Ptuj ter
poveljnik sektorja Ptuj Bran-
ko Lah.
MS
SKORBA/ SREO\NJE STAROSTNIKOV PRIMESTNE ČETRTI HAJDINA
Na svidenje prihodnje leto
V soboto, 12. oktobra, so se v Domu kraja-
nov Skorba srečali starejši krajani vseh sed-
mih vasi primestne četrti Hajdina. Srečanje
so pripravili svet primestne četrti in Karitas
župnije Hajdina. Zbralo se je skoraj dvesto
starostnikov.
Uvodoma jih je pozdravil predsednik sveta
primesme četrti Hajdina Rado Simonič, dobro
počutje pa so jim zaželeli tudi domačini ter
predsednica župnijske Karitas. Zatem so nekaj
narodnih odpeli pevci letos ustanovljenega no-
neta Skorba pod vodstvom Branka Piu-ga. Nonet!
so udeleženci skrbno poslušali in ga nagradili z
lepim aplavzom. Srečanje se je nadaljevalo z
mašo v dvorani doma, ki so jo darovali kar trije
domači duhovniki: g. Marjan Fesel, ki je pred
kratkim postal novi župnik hajdinske župnije,
ter upokojena duhovnika g. Ivan in Pavel Puc-
ko. Po maši je med kosilom in ob domači kaplji-
ci stekel prijeten pogovor med zares že starimi
znanci. Rijemo razpoloženje je trajalo v pozen
popoldan. Udeleženci srečanja so si zadovoljni
rekli: Drugo leto spet na svidenje.
POLENŠAK/ OB DNEVU MRTVIH NOVA VEŽICA
Pokppulišie z hpšo podobo
Na Polenšaku končujejo urejanje pokopališča, kjer so položili;
tlakovec, in gradnjo mrliške vežice. Projekt zanjo je izdelaj
arhitekt Grega Kraševec, izvajalec del pa je bilo zasebno pod-.i
jetje Gama iz Ptuja.
Investicija znaša okrog 10 mi-
lijonov tolarjev. Večji del denar-
ja je iz samoprispevka v bivši
krajevni skupnosti Polenšak, del
sta prispevala vaška odbora
Zamenci in Polenšak, nekaj pa
občani s prostovoljnimi prispev-
ki. Na vežici še manjka zvonik,
ki bo dodatno obogatil zgradbo,
je povedal Jože Munda, ki vse od
začetka gradnje sodeluje v grad-
benem odboru; tega vodi Janko
Slana. Asfaltirali in uredili so
tudi parkirne površine pred po-
kopališčem.
Pokopališče na Polenšaku je že
zdaj dobilo lepšo podobo, še
lepše pa bo, ko ga bodo zasadili z
okrasnim grmičevjem, urediti
pa nameravajo tudi javno raz-
svetljavo. Za urejenost pokopa-
liča bo odslej skrbel Staiiko
Plohi, ki so ga zaposlili v okviru
javnih del.
MS
Nova mrliška vežica
10 - KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
30. OKTOBER 1996- TEDNIH
PTUJ / DR. SLAVKO GABER, ŠOLSKI MINISTER
Šele gradimo, liier |e potrebno
Odkar se Slovenija pripravlja na devetletni pouk, ki naj
bi se pričel jeseni leta 2001, je ministrstvo za šolstvo in
šport skupaj z občinami adaptiralo, dogradilo in zgradilo
180 šolskih objektov. Trenutno je za šolske investicije v
obtoku približno 7 milijard tolarjev, za celotno šolstvo pa
med 5,7 in 5,8 odstotka bruto družbenega proizvoda. Na-
predek ni mogoč brez znajna in minister za šolstvo, dr.
Slavko Gaber, je v petek, ko je obiskal Ptuj, med drugim
dejal, da bi s 6 odstotki bruto družbenega proizvoda rešili
vse šolske potrebe, če pa bi spustili sedanjo porabo pod
5,3 odstotka, bi šolstvo nazadovalo. ^
TEDNIK: Država si je zastavila
zelo ambiciozen načrt - pripravi-
ti vse šole v Sloveniji v nas-
lednjih petih letih za devetletni
enoizmenski pouk. Mnogo in-
vesticij je že za nami. Ali ocenju-
jete, da bo država vse potrebne
investicije zmogla, in če bo,
kako?
Dr. Slavko Gaber: "Država bo
zmogla šolske investicije, če bo in-
vesticijski ciklus tekel tako, kot
teče ta trenutek. Še posebej bomo
zmogli zato, ker nihče ne pravi, da
bomo povsod gradili in dograjeva-
li. Gradimo in dograjujemo tam,
kjer je potrebno, kjer demografski
podatki za naslednja leta kažejo,
da je potrebno graditi. Kjer se bo
pokazalo, da bi bilo potrebno do-
grajevati samo za nekaj let, potem
pa se bo populacija zmanjšala, ne
bomo gradili. Verjetno bomo
pouk prvih razredov v času devet-
letnega šolanja marsikje ohranili
v vrtcih in na ta način rešili pros-
torski problem."
TEDNIK: S ptujskim županom
ste podpisali dogovor o mnogih
investicijah v ptujskem prosto-
ru. Katere se vam zdijo najpo-
membnejše?
Dr. Slavko Gaber: "Najodmev-
nejši dogovor je za izgradnjo gim-
nazije. O tem smo dolgo govorili,
vendar se je vseskozi zapletalo pri
lokaciji. Naša primarna želja je
bila, da bi bila gimnazija locirana
v prostorih sedanje vojašnice, ki
naj bi se izselila iz Ptuja. Zdi se,
da je za nas ta čas pretirano od-
maknjen, da ptujski gimnazijci
potrebujejo prostore prej. Zato
smo se skupaj z mestnim svetom,
predsednikom sveta, županom in
vodstvom šolskega centra dogovo-
rili za investicijo na lokaciji blizu
centra. Leta 1997 naj bi v skladu
z dogovorom na jesen začeli gradi-
ti in čez približno leto dni naj bi
bila gimnazija pripravljena za vse-
litev. Finančno bo konstrukcija
zaprta v dveh proračunskih letih.
Ta projekt je vključen v tisti pro-
jekt, s katerim vlada kandidira za
izjemno ugodna kreditna sredstva
sklada za socialni razvoj pri Svetu
Evrope, kjer je obrestna mera li-
ber plus 0,2, kar je za ekonomiste
skorajda neverjetno. Ptujska gim-
nazija je del tega programa, s kate-
rim želi država v čim krajšem
roku zgraditi kapacitete za gene-
racije, ki želijo vse v celoti iti na-
prej v šole. To je tudi prav in v
tem je smiselna prihodnost te
države."
TEDNIK: Ali bi še danes lahko
rekli kaj določnejšega o novih
prostorih ekonomske šole, glede
na to, da je tudi ta omenjena v
podpisanem dogovoru?
Dr. Slavko Gaber: "Dogovor je
tu precej manj konkreten. Bile bi
prazne obljube, če bi sedaj kdor-
koli govoril v potankosti. Verja-
memo, da bodo Ptujčani še naprej
razmišljali o uresničevanju ideje o
Ptuju kot mestu brez vojaščine in
reševanju šolske prostorske stiske
s sedanjo vojašnico. Žal to ni šlo
tako hitro, da bi lahko vse rešili v
eni potezi.
TEDNIK: Ptuj je pred dilemo o
osnovnih šolah, saj v tem trenut-
ku niha med dvema možnosti-
ma: ali bo investiral v adaptacije
in dograjevanje obstoječih šol
aH bo gradil namesto le-teh novo
šolo. Za katero možnost se ogre-
va ministrstvo?
Dr. Slavko Gaber: "To je skup-
na dilema občine in ministrstva.
Končali smo prvo fazo obnove in
dograditve OŠ Ljudski vrt. Čaka
nas še druga faza, ki predvideva
izgradnjo telovadnice in vsega,
kar je potrebno za devetletno
osnovno šolo. Leta 1997 naj bi bili
končani načrti in do leta 2000
končana dela. Z adaptacijo pod-
strešja Mladike naj bi rešili
določen del problemov, šolski
prostor pa bomo reševali tudi sku-
paj z nekaterimi drugimi občina-
mi. Na tem območju smo pred
kratkim investirali v Vidmu, v
Zavrču gradimo, na Hajdini prav
tako, smo pred zaključkom po-
membne investicije na Destrniku.
Okoli mesta investiramo in
računamo na zmanjšan pritisk na
center tega področja, Ptuj. Glede
na demografska gibanja bomo tu-
kaj ravnali, kolikor je le mogoče
racionalno. Glede na to, koliko
otrok bo, se bomo odločali, ali
bomo dograjevali ali gradili.
Takšno filozofijo imamo povsod.
Gre za denar davkoplačevalcev in
tu se ne kaže igrati. Moramo ga
porabiti za kaj pomembnejšega
kot za zidove, ki jih ne bi rabili.
Vendar ta trenutek zidove očitno
potrebujemo."
TEDNIK: Župani manjših
občin tožijo nad tem, da so in-
vesticije s 50-odstotno udeležbo
občin za njihove male občine
preveUke. Ali bo ministrstvo kaj
spremenilo razmerje vloženega
denarja?
Dr. Slavko Gaber: "Zgolj izje.
moma. V primeru Zavrča smo to,
e storili, vendar se za takšne pote,
ze neradi odločamo in se tudi v
bodoče ne bomo odločali. Razen v
tistih primerih, kjer bo zares uie.
meljeno in kjer je šola dejansko
potrebna, ekonomska moč občine
pa dejansko prenizka. Moje oseb-
no mnenje je, da je potrebno raz-
misliti o tem tudi takrat, ko se
odločamo za nove občine. Vsak, kj
želi imeti svojo občino, naj se za-
veda, da mora znati preživeti tudi
z močjo lastnega proračuna. Tre-
nutno imamo v načrtu poleg
Zavrča samo še dve šoli v Sloveni-
ji, ki jima bo ministrstvo prispe-
valo več kot polovico denarja."
Milena Zupanii
Dr. Slavko Gaber, minister za
šolstvo in šport, je obiskal Ptuj
KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV
Šfe/erc v Ljvbiiani
za ptujslie študente
Na območju bivše občine Ptuj prebiva več kot 800
rednih študentov mariborske in ljubljanske univerze.
Številčnost in potreba po boljši povezanosti ter uvel-
javljanju skupnih interesov študentov je že pred de-
setletji vzpodbudila ustanovitev Kluba ptujskih štu-
dentov. Čeprav so delovanje kluba oblikovali številni
vzponi in manj prijetni padci, sta se njegovo delovan-
je in osnovna ideja medsebojnega povezovanja štu-
dentov ohranila vse do danes.
V skupni želji po boljši pove-
zanosti in medsebojnem udejst-
vovanju ptujskih študentov na
študijskih in obštudijskih po-
dročjih vas v novem študijskem
letu vabimo v članstvo KPŠ. Za
lažjo vključitev v delo kluba in
seznanitev z našimi aktivnostmi
bo v novembru skupni sestanek
vseh ptujskih študentov, o
čemer vas bomo pravočasno ob-
vestili v Tedniku.
Za prijetnejši in sproščen
pričetek novega študijs;^kega leta
hkrati z vpisom v KPŠ vabimo
vse dosedanje in nove člane na
ogled Partljičeve komedije Šta-
jerc v Ljubljani, ki je bila na
dnevih komedije v Celju pro-
glašena za najboljšo komedijo
leta. Predstavo si lahko ogledate
v sredo, 6. novembra, ob 20.30
uri v Mestnem gledališču
ljubljanskem, Čopova ul. 14
(zraven AGRFT). Zaradi izred-
nega povpraševanja po pričujoči
predstavi imamo^ n% voljo 20
vstopnic, katerih cena znaša za
člane KPŠ simboličnih 150 SIT.
Ob obvezni predložitvi indeksa
ali študentske izkaznice lahko
prevzamete vstopnice v pone-
deljek, 4., in torek, 5. novembra,
med 16. in 19. uro pri sopred-
sedniku KPŠ Urošu Vidoviču
(študentsko naselje Rožna doli-
na, blok 4/402). Če bo pov-
praševanje po ogledu predstave
večje od ponujenega števila
vstopnic, bomo v prihodnjem
mesecu organizirali ponoven
ogled te predstave. Kot pravi
Štajerci ne zamudite edinstvene
priložnosti ogleda komedije, ki
je v prvi vrsti namenjena prav
nam Štajercem v Ljubljani. Na
ogled pa seveda vabimo tudi
študente mariborske univerze,
ki jih vabimo tudi na ogled dru-
gih kulturnih aktivnosti v pres-
tolnici v okviru kulturne po-
nudbe KPŠ.
UrošVIdavli
Prosforslcff stiska le delno rešena
Šola je po slabih treh desetletjih, odkar stoji v Ljudskem
vrtu, dočakala nadgradnjo. V dveh letih sta občina in
država vložili v adaptacijo in nadgradnjo skupaj 232 mil-
jonov tolarjev, k temu pa so približno milijon dodali še
starši šolajočih se otrok, ki bodo denar za šolsko opremo
zbirali še naprej. Ta osnovna šola se je od ustanovitve na-
prej vedno borila s prostorsko stisko. Ko je bila pred 38
leti ustanovljena, sploh ni imela svojih prostorov, pač pa
je gostovala v več zgradbah. Kmalu po tistem, ko so usta-
novi zgradili šolsko zgradbo, pa seje število otrok v nje-
nem okolišu izjemno povečalo. Največ učencev, nekaj
več kot 1000, jih je imela leta 1974. Šolo so obiskovali v
treh izmenah.
Danes je v šoli sicer za tretjino
učencev manj, vendar so šele z
nadzidavo odpravili popoln
dvoizmenski pouk in ga nadomes-
tili z delnim dvoizmenskim, kar v
praksi pomeni, da obiskujejo
učenci nižjih razredov dva meseca
pouk dopoldan, tretji mesec pa
popoldan. Republiški standard,
torej enoizmenski pouk, bo šola
dosegla šele z dograditvijo prizid-
ka, ki naj bi ga predvidoma pričeli
graditi leta 1998 in dokončali leta
2000. Takrat naj bi šola dobila
tudi novo telovadnico, saj je se-
danja premajhna, pa tudi novo
kuhinjo, prostor za razdelitev hra-
ne in še kaj. Šele takrat bo pri-
pravljena za devetletni pouk.
Kljub temu so bili v petek, ko so
šolo slovesno odprli, vsi zelo vese-
li. Pridobili so namreč osem no-
vih učilnic, nove prostore za
knjižnico in garderobe in nov
upravni trakt, celotna šola pa se že
od daleč blešči v novi rumeno-
modri barvni kombinaciji fasade.
Hodniki in učilnice so tudi ob-
novljeni in delujejo na učence z
res lepimi pastelnimi barvami in
novim šolskim pohištvom gotovo
vzpodbujajoče. To so dokazali z
ureditvijo učilnic, v katerih so
gostom prikazali, kaj vse zmorejo
mlade glave in njihove učiteljice
in učitelji. Vsak učenec je za to
priložnost kaj narisal, izrezljal,
napisal, spesnil... in vse ustvarje-
no so si gostje ogledali v posamez-
nih razredih. Na šoli so bili še po-
sebej veseli dvanajstih novih,
zmogljivejših računalnikov, s ka-
terimi so dan prej opremili
računalniško učilnico. Denar za
računalnike sta dali občina in mi-
nistrstvo za šolstvo in šport.
Med gosti, ki so povsem napol-
nili šolsko telovadnico, kjer so
zanje učenci matične šole in po-
družnične šole iz Grajene pripra-
vili kulturni program, so bili tudi
minister za šolstvo in šport dr.
Slavko Gaber, svetovalec vlade za
investicije v šolstvu Niko Žibret.
župan Ptuja Miroslav Luci, pred-
sednik mestnega sveta Milan
Cucek, podpredsednika mestnega
sveta Ivan Jurkovič in Ervin Hoj-
ker, drugi predstavniki občina
ravnatelji šol, predstavniki prija-
teljske šole iz Pirana, upokojeni
delavci šole, predstavniki poslov-
nih partnerjev šole, sosedje, prija-
telji, starši. Župan Miroslav Luci
je med drugim dejal, da je nad-
gradnja rezultat razvojne strategi-
je šolstva v občini, ki jo je načrto-
vala že prejšnja skupščina, sedanji
mestni svet pa jo uspešno izpelju-
je. Minister Gaber je menil, da j«
sedaj čas za vlaganje v vzgojo io
izobraževanje, in povedal, da se
Slovenija tega zaveda in da ravno-
kar kandidira za sredstva sklada
Sveta Evrope pod izjemno ugod-
nimi kreditnimi pogoji, ki bodo
omogočila vse potrebne šolske in'
vesticije za uvedbo devetletnega
pouka. Ravnatelj šole Ivo Težak
se je zahvalil vsem za sodelovanj
in skupaj s pomočnikom Mati'
cem Neudauerjem, ki je vodil i^'
vesticijo, podaril likovne izdelka
šolarjev vsem, ki so omogočil'
nove šolske pridobitve.
Milena Zupani^
Med številnimi gosti so bili župan Ptuja Miroslav Luci, minister za
šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in svetovalec vlade za investicije
v šolstvu Niko Žibret.
Nadgradnja in prenova šole v Ljudskem vrtu sta končani. V naslednjih dneh čaka bližnjo okolico še
ureditev kanalizacije, čez dve leti pa po vsej verjetnosti gradnja prizidka in nove telovadnice.
TEDNIK - 30. OKTOBER 1996
NASI KRAJI IN LJUDJE -11
PTUJ / POGOVOR Z MINISTROM IN DRŽAVNIMI SEKRETARJI
O telefonih, pošti,
ieleznltl in €estmh
priložnosti, ko bi se lahko naenkrat pogovarjali z ministrom za
promet in vsemi državnimi sekretarji s tega področja, je malo.
Infrastruktura, od telefonije do cestnega in železniškega pro-
meta, je v novonastalih občinah po problematiki na prvih
mestih. Zupanom občin spodnjega Podravja in Prlekije, torej
od Slovenske Bistrice do Ljutomera, se je v ponedeljek ponu-
dila možnost, da iz prve roke izvedo o dosedanjem delu in
načrtih ministrstva za promet in zveze in da sami povedo, kaj
je tisto, kar na tem področju najbolj žuli občane v njihovih
občinah. V Ptuju so se namreč sestali na delovnem pogovoru,
]u so se ga udeležili minister Igor Umek, trije državni sekretar-
ji in direktor Telekoma.
Ta del vlade na tak način polaga
račune za opravljeno delo v štiri-
letnem obdobju, obenem pa pri-
pravlja izhodišča za proračun v
letu 1997, ki ga bosta sicer sprejela
nova vlada in parlament, vendar
na strokovnih izhodiščih sedanjih
ministrstev. Minister Umek je v
kratkem opisal dogajanja in p)o-
membne premike v zadnjih štirih
letih na področju telefonije, pošte,
železniškega in cestnega prometa v
Sloveniji. Vsa dogajanja ta čas so
temeljila na ideji, da mora postati
Slovenija urbana vas, ki nudi pri-
bližno enake življenjske razmere
vsem svojim prebivalcem. Po mi-
nistrovem nmenju so bili na po-
dročju prometa in zvez doseženi v
obdobju te vlade ugodni rezultati.
Prvi je razdružitev in reorganizaci-
ja Pošte in Telekoma, s čimer so
zmanjšali! stroške poslovanja obeh
prej združenih podjetij za šest mi-
lijard tolarjev letno, ta sredstva pa
usmerili v razvoj. Pospešeno so
vlagali v razvoj telefonskega
omrežja in tako bo konec letošnje-
ga leta v Sloveniji že dobrih 33 te-
lefonov na 100 prebivalcev. S tem
se država približuje merilom Ev-
ropske tmije, saj bi morala imeti,
glede na doseženi družbeni proiz-
vod, 40 telefonov na 100 prebival-
cev. Velik premik se je dogodil na
področju digitalizacije telefonskih
central. Danes je v Sloveniji 56 od-
stotkov central digitalnih, leta 98
jih bo 78 odstotkov, do leta dva
tisoč pa bo digitalizacija popolna,
že prihodnj leto pa bo zgrajen slo-
venski optičnokabelski križ.
Pošta, prej v izgubi, je začela v tem
obdobju poslovati pozitivno in
vlagati v razvoj. Zgrajenih je bilo
20 novih pošt, intenzivni razvoj pa
se nadaljuje. Cilj pošte je poslovan-
je tudi ob sobotah in v posebej pro-
metnih krajih tudi ob nedeljah.
V železniškem gospodarstvu je
bil dosežen v tem obodju največji
investicijski ciklus zadnjih 20 let.
Program modernizacije železnice
je 80-odstomo realiziran. Tu gre v
glavnem za usposodobitev prog za
hitrosti do 160 kilometrov in za
večanje timelov ter projekt pri-
mesmih vlakov. Tudi Slovenska
železnica se je v tem času otresla
izgube in začela poslovati pozitiv-
no. Bistveno se je povečal obseg
prometa, število zaposlenih pa se
je zmanjšalo s 13.000 na 9.700.
Tudi na področju cest je mi-
nistrstvo vodilo politiko hitrejših
sanacij. Pod sanacijskimi ukrepi je
bilo v tem času kar 566 kilometrov
cest, saniranih je bilo okoli 200
cesmopromemih objektov. Dobili
smo 95 kilometrov novih avtocest,
nekaj deset kilometrov jih je v
gradnji. Prometna politika Slove-
nije sloni na osrednji magistralni
infrastrukturi, saj se 60 odstotkov
prometa opravi na slovenskem
cesmem križu. Avtoceste imajo ve-
liko število priključkov, približno
na 10 kilometrov. S tem naj bi do-
segli vključevanje prometa v avto-
cesmi križ, tako da bodo imeU naj-
bolj oddaljeni prebivalci do cest-
nega križa okoli 30 minut vožnje.
Po vseh teh podatkih je mogoče
pritrditi ministrovim besedam o
pomembnih dosežkih v času nje-
govega ministrovanja. Dvanajst
županov pa je imelo vrsto vprašanj
in tudi pripomb na povsem kon-
kretno problematiko v posamez-
nih občinah. Pri tem je bila znova
v ospredju telefonska zgodba, ki
stane posameznike, oddaljene od
urbanih naselij, še vedno nekaj
tisoč mark, in to kljub deklarirani
enomi ceni priključka v višini 102
tisoč tolarjev. Direktor Telekoma
je povedal, da so blizu rešitve pro-
blema tudi na tem področju. Raz-
vijajo namreč pilotski projekt, ki
bo omogočil posameznim oddalje-
nim naročnikom radijsko poveza-
vo s telefonsko centralo. Odpade
torej draga kabelska povezava in
priljuček bo bistveno cenejši. Re-
zultati tega projekta bodo vidni že
v prihodnjem letu, je pa projekt
posebej primeren za naše območje,
kjer ni visokih alpskih vrhov. Več
vprašanj županov se je nanašalo na
magistralno cesto M-3, to je cesto
Slovenska Bistrica - Ptuj - Ormož.
Gre za potrebe po gradnji pločni-
kov v naseljih in modernizacijo
oziroma delno novogradnjo ceste.
Odgovor je bil, da bo v pri-
hodnjem letu cesta v pristojnosti
Družbe za avtoceste Slovenije. S
tem bodo določeni tudi kriteriji za
njeno ureditev. Sicer pa bodo do
konca novembra znani plani cest-
nih novogradenj v letih 1977 -
1999, v katerih bodo prikazane
tudi obvoznice in novogradnje na
tem področju. Na vprašanje župa-
na občine Videm o morebitni
gradnji avtoceste do mejnega pre-
hoda Gruškovje, s čimer bi bila po-
vezana tudi modernizacija tega
prehoda in izvennivojska križanja
s to promemico, je bil odgovor, da
do leta 2.004 ni na tem področju
nobenih načrtov. Ker postaja vse
pomembnejša železniška povezava
vzhod - zahod, saj je predvidena
gradnja železniške povezave z
xMadžarsko, posodobitev in razširi-
tev železniškega prometa na tej re-
alciji, je župane zanimala tudi uso-
da nezavarovanih železniških pre-
hodov, ki pomenijo veliko nevar-
nost ob progi živečim ljudem. Od-
govor: železniških prehodov ima-
mo v Sloveniji preveč, saj so skoraj
na vsak kilometer proge. Signali-
zacija z zapornicami vsakega pre-
hoda stane 30 milijonov tolarjev,
podhod pa 150 milijonov. Jasno je
torej, da vseh 1.700 prehodov ne
bo mogoče urediti, pač pa bo po-
trebno ohraniti le tiste, ki so res
nujni. Dotaknili so se še problema
zelene meje in načrtovane ceste ob
njej. Realizacija načrtov na tem
področju stoji zaradi tega, ker meja
s sosednjo Hrvatsko marsikje še ni
natančno določena. Ko bo urejeno
to vprašanje, bo stekla tudi gradnja
infrastrukturnih objektov.
Dosežkov, načrtov, želja in pro-
blemov je torej na področju infra-
strukture kar precej. Vse večja vpe-
tost Slovenije v mednarodne go-
spodarske in druge tokove nas sili
v hitro ukrepanje in upajmo, da bo
na tem področju uspešno tudi pris-
tojno ministrstvo v novi vladi.
J. Bračič

Pred dnevi sem se sprehajala po
našem mestu in se čudila, koliko
simpatičnih gospodov premore
naš volilni okraj. Smehljali so se
mi z oglasnih desk, z vhodnih
vrat, z dreves - kamorkoli sem
pogledala, povsod so me
spremljali optimistični in nasme-
jani obrazi. Srečala sem znanca in
pogovor je po nekaj vljudnostnih
vprašanjih in odgovorih pristal
na politiki. Po polurni izčrpava-
joči debati je znanec zaključil, da
pa tako vsi vemo, da je politika
kurba. In tako mi je postalo jasno,
zakaj se s politiko iikvarjajo pre-
težno (poročeni) moški.
Politika in ormoški občinski
svet sta dva pojma. Nekoč so bili
navajeni, da so mestno politiko
krojili modri mestni očetje. Zna-
nec je priponmil, da se sedaj men-
da s tem ukvarjajo sami otroci.
Znanka pa je dodala, da naj se jih
vendar že kdo usmili in jim prila-
godi program.
Na zadnji seji sveta so Zeleni
zahtevali, da se odstrani grm pri
zdravstvenem domu, ki vozni-
kom popolnoma zastira pogled v
levo stran in je promema varnost
zelo ogrožena. Ostale stranke so
se zgrozile ob dejstvu, da takšen
poseg predlagajo prav Zeleni. Iz
njihovega štaba pa je že prispel
demanti in predlog, da se prob-
lem grma resi z nadvozom, ki bi
ga zgradili domači obrtniki, da bi
se lahko preizkusili tudi na viso-
kih nizkih gradnjah. V spomin na
padli grm pa bi zasadili drevo.
Po strastnem prerekanju okrog
plakatiranja, ki smo mu bili priča
na seji sveta, so naslednji dan
Ormožani že zagledali nove jum-
bo plakate. Prostor na osrednjem
trgu si je pridržala županova
stranka. Torej ni nič čudnega, če
se na osrednji ormoški trg seli
tudi županja, kot je slišati.
Če ima kdo težave pri dojeman-
ju zgornje zanke, naj mu poma-
gam z veselo novico, da bo Ormož
končno j)ostal ženskam prijazno
mesto. Ženske tega demografsko
ogroženega obmejnega okoliša so
bile doslej prikrajšane za svojo
štacuno. Pred kratkim pa so
odprli Mercatorjevo, v kratkem
bodo še eno pri lekarni in ena bo
menda ob Kerenčiču pod štorkl-
jami! Drogerija namreč! Ni vrag,
da ne bi prihodnje leto še mi ime-
li kakšne mišice.
vi-ki

JJ JJJjJ
KIDRIČEVO / SVETNIKI O DELITVENI BILANCI
Obiinsko glasilo Ravno polje
Na četrtkovi 17. seji so svetniki občine Kidričevo med drugim |
razpravljali o delitveni bilanci med mestno občino Ptuj in no-;
vimi občinami. Zaradi obsežnosti in pomembnosti so sklenili,]
da bodo delitveno bilanco v kratkem obravnavali na posebnih
seji.
Sprejeli so predlog komisije za
informiranje za izdajo občinskega
glasila Ravno polje, osnutek pra-
vilnika o zbiranju, transportu in
odlaganju komunalnih odpadkov
so dali v javno razpravo, soglašali
so z nekaj manjšimi spremembami
in dopolnitvami poslovnika občin-
skega sveta ter z odlokom o obliki
in vsebini pečata.
Večino predlogov odbora za go-
spodarsko    infrastrukturo    so
upoštevali, z nekaterimi pa se niso
strinjali. Za imenovanju ravnatelja
osnovne šole Kidričevo so svetu
šole predlagali Braneta Tonejca,
imenovali so odbor za kabelsko te-
levizijo ter sprejeli vse predloge
posameznih vaških odborov in
sveta za preventivo in vzgojo v
cestoem prometu, ki se je še pose-
bej izkazal ob tednu varnosti v
začetku oktobra.
-OM
PTUJ / Z 22. SEJE MESTNEGA SVETA
Dileme o pokrniini
SKD VZPODBUJA OBLIKOVANJE REGIJE SPODNJE PODRAVJE S PRLEKiJO # MA-
RIBOR IN SLOVENSKA BISTRICA ZA PTUJ NE KAŽETA ZANIMANJA • SVCTNIKI
BREZ BISTVENIH PRIPOMB SPREJELI DELITVENO BlUNCO • OBČINAZAGOTOVI-
LA ZEMUlSCE ZA POLICIJSKO POSTAJO "wruvi
Ptujski mestni svetniki so se v
ponedeljek najbolj razživeli ob
pobudi poslanske skupine Slo-
venskih krščanskih demokratov,
ki jo je predstavil vodja Emil
Tomašič, da naj bi mestni svet
skupaj z občinskim uradom
pričel postopek za oblikovanje
regije Spodnje Podravje s Prleki-
jo, s čimer pa se niso strinjali
drugi svetniki oziroma poslanske
skupine, ker se jim je ta regija
prostorsko zdela preveč omejena,
saj naj bi v mesmi občini Ptuj
proučili možnosti za širše regij-
sko povezovanje brez vnaprej
določenega območja. Zato se je
na primer vodja poslanskega klu-
ba DeSusa dr. Mitja Mrgole za-
vezal zato, da predlagatelji pobu-
do dopolnijo in podrobneje pred-
stavijo interese po takšnem pove-
zovanju, saj dokler ni viden las-
ten interes, tudi drugih ni
mogoče pritegniti k sodelovanju.
Jalovo razpravljanje o tej pobu-
di je nato presekal župan mestne
občine Ptuj dr. Miroslav Luci, ki
je povedal, da se župani enajstih
občin Spodnjega Podravja s Prle-
kijo že nekaj časa skupaj s pred-
sedniki svetov teh občin pogo-
varjajo o interesnem povezovan-
ju, ker jih povezujejo skupni pro-
blemi in njihovo razreševanje, še
posebej pa problemi gospodarske
infrastruktuire, gospodarskega
razvoja in oblikovanja regije. Na
možnosti povezovanja tega pros-
tora so na osnovi primerljivih da-
nosti opozorili tudi slovenski
geografi, ki so se konec prejšnje-
ga tedna sestali v Ptuju. Dejstvo
je, da bi bila ponedeljkova raz-
prava o pobudi za začetek postop-
ka oblikovanja regije Spodnje
Podravje s Prlekijo povsem dru-
gačna, če bi imeli ptujski svetniki
več podatkov o tem, da so se
župani enajstih občin v bisuai in-
teresno že pričeli povezovati za-
radi boljšega reševanje skupnih
odprtih problemov in da so že
lani junija podpisali prvo pismo
o nameri o združevanju. Mari-
bor, Slovenska Bistrica iu neka-
teri drugi bližnji kraji za Ptuj ne
kažejo zanimanja, še več, rušijo
njegove načrte na področju
višjega strokovnega šolstva in na
nekaterih drugih področjih. Ma-
riborsko univerzo na primer Ptuj
zanima le, ko potrebuje denar.
Pred kratkim je v tem prostoru
iskala 30 milijonov tolarjev za us-
tanovitev univerze za kmetijstvo
v Mariboru, pri tem pa so jih
Ptujčani morali opozoriti na nji-
hovo ravnanje oziroma dejstvo,
da so bili proti ustanovitvi višje
strokovne kmetijske šole v Ptuja
Koncept razvoja Maribora je v
koncentraciji državnih ustanov
in akumulacije s tega območja.
Ptujski župan dr. Miroslav Luci
je v ponedeljek tudi povedal, da
so ga župani osmih občin na
Ptujskem pooblastili, da se z
župani sosednjih občin pogovarja
o interesnem oziroma regijskem
povezovanju. V kratkem pa se bo
razprava o povezovanju enajstih
in morda še kakšne občine na
tem območju prenesla v občinske
svete, a Ptuj povezovanja niko-
mur ne bo vsiljeval.
V nadaljevanju 22. seje so ptuj-
ski mestni svetniki brez bistve-
nih pripomb sprejeli delitveno
bilanco, ki je v celoti usklajena na
ravni županov in svetov občin na
Ptujskem. Iz nje je izvzet le
Zdravstveni dom Ptuj, ker se
niso mogli sporazumeti glede us-
tanoviteljstva. V drugih občinah
namreč niso soglašali s tem, da bi
bila ustanoviteljica Zdravstvene-
ga doma le mestna občina Ptuj.
Do začetka novembra naj bi de-
litveno bilanco sprejele tudi vse
druge občine na območju bivše
občine Ptuj; do danes so jo spre-
jeli že v občinah Dornava in
Destmik-Trnovska vas. Ptujski
svetniki so z večino glasov spreje-
li tudi osnutek rebalansa pro-
računa mestne občine Ptuj za leto
1996, niso pa se mogli odločiti za
prekvalifikacijo v predlog, ker v
vseh poslanskih skupinah, kot se
zdi, niso imeli na voljo vseh po-
trebnih podatkov, da bi razpravo
o osnutku lahko kvalitetno iz-
vedli. Prav tako niso dobili zado-
voljivega odgovora na vprašanje,
zakaj je potreben hiter postopek.
V poslanski skupini SKD pa so
že pred razpravo o osnutku reba-
lansa proračima dali pobudo, da
bi še pred potrditvijo predloga
proračuna svoje poročilo o stanju
porabe proračtmskega denarja
predložil nadzorni odbor mesme
občine.
Sanacijski program ptujskega
Pokrajinskega muzeja je bil na
dnevni red uvrščen pod točko in-
formacije, zato o njem niso raz-
pravljali. Soglašali pa so s preno-
som zemljišča za gradnjo nove
policijske postaje v Ptuju na
državo.
MG
LENART / V TURIZMU NA BOLJE
ObefuMm turistiina misfiira
Lenart letos praznuje častitljiv zgodovinski jubilej - 800-let-
nico prve pisne omembe kraja. Ime se je pravzaprav prvič
pojavilo v povezavi s cerkvijo sv. Lenarta, naselbina pa se je
v srednjem veku razvila v lep in pomembnejši podeželski trg,
ki ga je odlikovala izjemno ugodna prometna lega tako proti
Ptuju kot tudi proti Radgoni in Mariboru.
Lenart je doživel razgibano
zgodovino in prav ta vidik posta-
ja vse bolj spoštovan in cenjen
del turistične ponudbe občine in
posameznih krajevnih skupnosti.
Na začetku leta smo opozarjali na
enkratno priložnost, ki se za m-
ristično promocijo središča Slo-
venskih goric ponuja prav zaradi
800-letnice. Znali so jo lepo in
koristno izkoristiti, lahko pa bi
io še bolj, če bi delovali usklajeno
in z roko v roki. Brez sramu
lahko Lenarčani povedo, da so
prav letos na področju turizma
naredili veliko in da se končno
obrestujejo veliki napori posa-
nieznikov, ki so vseskozi opozar-
jali na enoten pristop in na zao-
kroženo vsebino promocije. Izda-
li so mikaven turistični prospekt,
ki ga je založila občina Lenart,
dobili pa so tudi lično turistično
razglednico in izjemno bogat
prvi zbornik občine Lenart.
Gre za dragoceno gradivo, ki ga
je občina še kako potrebovala in
na katerem bi morali zdaj razvija-
ti bodočo promocijo. Ne samo
Lenarta, pač pa tudi drugih kra-
jevnih središč, ki premorejo
množico kulturnih in naravnih
spomenikov. K temu veliko pris-
peva Turistično-informativni
center, ki deluje v preddverju
kulturnega doma in ki vendarle
postaja središče dogajanja. Tako
je mdi prav, saj lahko nudi dovolj
informacij in usklajuje dejavnost
vseh nosilcev turistične ponud-
be. Zato je razveseljivo, da so
podprli pobudo gostinske sekcije
pri Območni obrtni zbornici
Lenart o manjši razstavi turis-
tičnih zmogljivosti občine in kra-
jevnih skupnosti. Odprli so jo
prejšnji petek v motelu Vindiš v
Lenartu, z njo pa želijo vzpodbu-
diti zanimanje za povpraševanje
po slovenskogoriški turistični
ponudbi, ki je vse zanimivejša,
vsebinsko raznolika in dovolj
privlačna. Vse krajevne skupnos-
ti so poskrbele za primerno pred-
stavitev, ki so jo obogatila zlasti
turistična društva s poudarki na
številnih naravnih in kulturnih
znamenitostih. Svoje sta dodali
tudi gostinska sekcija in Zveza
kulmrnih organizacij, ki je prika-
zala utrip kulture in mrizma. Do-
ber začetek skupnega nastopanja!
M.T05
12 - OD TOD IN TAM
30. OKTOBER 1996 - TEDNIH
PTUJ / 1 7. SREČANJE GEOGRAFOV SLOVENIJE
Povemovanle /e smiselno
Prejšnjo sredo seje v Šolskem centru v Ptuju z odprtjem
razstave o dosežkih slovenske geografije v zadnjih treh
letih in okroglo mizo o regionalizmu in regionalnem
razvoju, katere moderator je bil dr. Dušan Plut, pričelo
17. zborovanje slovenskih geografov, ki je trajalo do so-
bote. Gostiteljice več kot dvesto geografov iz cele Slove-
nije so bile občine Ptuj, Ormož in Ljutomer, organiza-
torja zborovanja pa ptujsko geografsko društvo in Zveza
geografskih društev Slovenije.
Z okroglo mizo so odprli šte-
vilna vprašanja regije. Na
območju občin na Ptujskem,
Ormoža in Ljutomera je veliko
stvari primerljivih, zato bi to.
območje lahko oblikovalo inter-
esno regijo na osnovi vsebine, ki
bo narekovala tudi obliko in ne
obratno. Geografska stroka je s
pomočjo študije o možnostih re-
gionalnega in prostorskega raz-
voja Spodnja Podravja s Prle-
kijo nakazala rešitve, kaj pa bo
od tega uresničeno, bo pokazal
čas. V Sloveniji so neke oblike
regionalizacije prisotne že od
leta 1976. Demografsko
ogroženega območja je kar 61
odstotkov, na njem živi 24,6 od-
stotka vseh prebivalcev Sloveni-
je. V letu 1993 so bile zastavljene
drugačne osnove za demograf-
sko politiko s ciljem, doseči inte-
gralni pristop pri nekaterih raz-
vojnih programih. Največji
problem območja Spodnjega Po-
dravja s Prlekijo je v tem, ker
nima razvojnega jedra. Zato je
nujno potrebno, da se to
območje povezuje in nasloni na
bistveno razvitejša območja v
širšem evropskem prostoru.
Dejstvo pa je, da ima Spodnje
Podravje s Prlekijo veliko skup-
nih naravnih in razvojnih dej-
stev, ki lahko pripeljejo do inter-
esne regije, čeprav je celotno
območje razdeljeno na dve rav-
ninski in dve hriboviti območji.
To, kar so geografi ugotovili v
okviru svojih skoraj dveletnih
raziskovanj, je bolj ali manj
potrdila tudi okrogla miza o re-
gionalizmu in regionalnem raz-
voju, na kateri so sodelovali tudi
avtorji raziskovalnega projekta.
VSEBINA
SODELOVANJA
PRED OBLIKO
Za regijo Spodnje Podravje s
Prlekijo so ob veliki pestrosti
značilni tudi veliki razvojni pro-
blemi, ki nujno vodijo do sode-
lovanja na tem območju, je bila
osnovna ugotovitev okrogle
mize. Pri tem pa mora biti vsebi-
na pred formo, je bil kategoričen
dr. Lojze Gosar, ki je bil eden
od 40 sodelavcev, ki so skoraj
dve leti raziskovali območje med
Muro in Dravo na območju
bivše občine Ptuj, občine Ljuto-
mer brez bivše KS Videm ob
Sčavnici ter občine Ormož. To
območje nujno potrebuje neke
vrste razvojni program, ne glede
na regionalni status. Za inter-
esno regijo se je zavzel župan
Ljutomera dr. Ludvik Bratuša
in povedal, da je enajst občin na
tem območju že zaznalo potrebo
po sodelovanju, ki ga predvsem
vidijo pri odpravljanju razvojne
zaostalosti pri gospodarski infra-
strukturi, pri iskanju možnosti
za odprtje vsaj deset tisoč novih
delovnih mest in oblikovanju
takšne regije, ki bo evropsko pri-
merljiva.
Območje regije Spodnje Po-
dravje s Prlekijo je kljub kon-
ceptu policentričnega razvoja v
preteklosti ostalo specifično, kar
se kaže v agrarni prenaseljenosti
območja, negativnem naravnem
prirastloi prebivalstva, saj je iz
leta v leto več naselij z negativ-
nim naravnim prirastkom (v ob-
dobju 1981-90 jih je bilo 148 ali
40 odstotkov, v naslednjem pet-
letju pa že 190), in veliki stagna-
ciji v zadnjem času. Nov trenu-
tek je v to območje prinesla
meja, ki je za zdaj priprta, zato
bo to območje, če se bo želelo hi-
treje razvijati, nujno moralo
težiti k integralnemu tipu meje.
Mejni prehodi so za zdaj redki.
1660 lastnikov iz Hrvaške ima
zemljo na tem območju v 133 ka-
tastrskih občinah, obdelava te
zemlje pa je iz znanih razlogov
motena. Kmetijstvu se na tem
območju še vedno slabo piše,
vstop v EU naj bi imel za posle-
dico še 5000 manj zaposlenih v
tej dejavnosti. Ker je območje
Spodnjega Podravja s Prlekijo
industrijsko depresivno, ni pra-
vega razvojnega potenciala, ni
razvojnega jedra. Maribor ni tis-
to jedro, ki bi to območje razvi-
jalo. Zaradi njegovih gospodar-
skih težav je tretjina ljudi s tega
območja izgubila zaposlitev,
tretjina pa se jih še vedno dnev-
no vozi na delo v Maribor. Slabo
je tudi, da ima ta regija sosede, ki
so prav tako depresivni, zato od
njih ni pričakovati razvoja, am-
pak ga je potrebno iskati v
širšem, evropskem prostoru.
Po besedah dr. Marije Markeš
iz Triglavskega narodnega parka
je slovenska oblast prisiljena raz-
mišljati o novih konceptih re-
gionalnega razvoja Njena teza
je, da ni veliko možnosti za raz-
voj kmetijstva v povečevanju po-
sesti, Slovenija mora najti nove
koncepte za kmetijski razvoj.
Osebno misli, da je primerjalna
prednost, s katero regija Spodnje
Podravje s Prlekijo lahko resno
razmišlja, biloško kmetijstvo.
pri tem pa mora svoje prispevati
tudi država.
Na zdo črn scenarij za to
območje je opozoril prof. dr.
Vladimir Klemenčič in med
drugim dejal, da z vstopom v Ev-
ropsko skupnost, ko bodo veljali
principi odprte meje, če se seve-
da na tem območju prej ne bo
zgodil kvaliteten razvoj, zelo re-
alno lahko pričakujemo, da bodo
IfBdjeiakali poti čez mejo, drugi
pa bodo v tem prostoru našli
svoj rekreacijski prostor. Realno
je zato pričakovati velike spre-
membe in praznjenje te^ pros-
tora ter gospodarjenje tujih ele-
mentov v njem
KMETUSnO -
OSNOVNI
LOKALNI VIR
"Projekt možnosti regionalnega in
prostorskega razvoja Spodnjega
Podravja s Prlekijo smo zasnovali
z namenom, da proučimo osnovne
sestavine regionalnega sklopa, ki
sestavlja in narekuje regionalni
razvoj tega prostora. To pa so nar-
avnogeografski, gospodarski in vsi
družbenogeografskimi elementi. Re-
zultati raziskovanja so strnjeni v el-
aborate, v zbornik razprav, na voljo
so tudi nekateri drugi materiali, ki
so dali nekatere odgovore.
Predvsem je raziskovanje odkrilo
številne probleme in poglede m re-
gionalni razvoj ter razlike. Ker smo
stroka, pomeni, da se ne ukvarjamo
in tudi ni bil naš cilj opredeljevati
regije na območju Spodnjega Po-
dravja. Mi smo to regijo zastavili
kot raziskovalno območje is razlo-
gov: ker je bilo to območje cilj
našega raziskovanja, ker je ta regija
naravno zaokrožena celota, čeprav
čisto v celoti ne; svojo vlogo pa so
odigrale tudi občinske meje. Naš
namen je bil prednostno raziskati
vse regionalne elemente, prostorske
elemente ali elemente prostorskega
razvaja, pokazati na dileme, na
razvojne možnosti in smeri, zatem
pa se morajo tisti, ki se s tem ukvar-
jajo, na osnovi raziskovalnih rezul-
tatov opredeljevati tako ali drugače.
Geogrcfi ne dajemo receptov za us-
tanavljanje regij," je o raziskoval-
nem projektu Spodnjega Po-
dravja s Prlekijo povedal vodja
projekta prof. dr. Mirko Pak
Kakšne pa so razvojne
možnosti tega območja?
I>r. Mirko Pak: "To je precej
težko vprašanje, zato ker je to de-
presivno območje. Gre namreč za
območje z zelo številnimi gospodar-
skimi in regionalno-razvojnimi pro-
blemi. To je iz vseh nalog, ki smo
jih opravili, zelo vidno. Vidno pa je
bih tudi na okrogli mizi o o regio-
nalizmu in regionalnem razvoju.
Razvojne možnosti so predvsem
opredeljene s samim prostorom, nje-
govo raznovrstnotjo, z njegovo se-
danjo gospodarsko usmeritvijo in
pa z lokalnim potencialom, ki tukaj
je in na osnovi katerega se je prav-
zaprav ta regija, seveda z součinko-
vanjem sosednjih centrov, zlasti
Maribora, tudi razvijala. Predvsem
je nedvomno kmetijstvo še vedno
tisto, ki bo osnovni lokalni vir,
osnovna lokalna osnova ne samo
primarni proizvodnji, ampak na-
daljnji industrializaciji. Brez dvo-
ma je to turistično atraktivna regija,
še premalo valorizirana, predvsem
pa bo treba razvijati kvalitetnejše in
donosnejše drobno gospodarstvo. To
so osnovne orientacije, ki jim mora
slediti infrastruktura in seveda kre-
pitev nekega nosilca razvoja v tej
regiji."
Regija, kakršnakoli že bo, si bo
pri svojem razvoju morala
predvsem pomagati sama, svoj
delež mora prispevati tudi
država. Veliko pa bi lahko to
območje pridobilo, če bi Slove-
nija že imela vzpostavljeno dru-
go stopnjo lokalne samouprave,
da bi bila tudi v tem pogledu pri-
merljiva z drugimi evropskimi
državami. Regije v nekaterih
državah Evropske tmije so si kar
precej opomogle s pomočjo, ki so
jo dobile iz skladov EU za regio-
nalni razvoj. Tega denarja je bilo
lani na primer kar 15 milijard
mark.
MG
Z razstave o dosežkih slovenskih geografov v letih 1993-96.
Foto: Langerholc
ORMOŽ / SIMPOZIJ O BOŽIDARJU BORKU !
Ob sHiletnid rojstva
Minuli teden se je na simpoziju o življenju in delu;
Božidarja Borka zbralo skoraj štirideset strokovnjakov,'
ki se ukvarjajo s slovenskim jezikom. Rojaka Borka so-
predstavili iz različnih perspektiv, saj ga je nemogoče
ujeti v ozek okvir. Zanj velja, daje bil novinar, literarni
publicist, esejist, kulturni kronist, prevajalec, urednik in
književnik. Ob tej priložnosti so mu namenili tudi mesto!
v aleji pomembnih mož, kjer je župan Vili Trofenik od-
kril doprsni spomenik.
Borko je bil rojen pred sto leti
na Gomili pri Kogu. Že kot šolar
domače ljudske šole je pošiljal
kratke prispevke v celjsko Do-
movino. Izobraževanje je nadal-
jeval v Varaždinu in Zagrebu. V
hrvaškem okolju je Borko pod
vplivom hrvaške modeme pričel
pri trinajstih letih objavljati lir-
ske refleksivne pesmi v glasilih
Krijes in Pobratim. V slovensko
literattiro ga je zvabila Zofka
Kvedrova in sledile so objave v
Domačem prijatelju in
Ljubljanskem zvonu. Prav ni-
hanje med hrvaštvom in slo-
venstvom in želja, posredovati
kulturne dobrine med narodi, ga
je navdtišila za prevajanje. Že
kot dijak je prevajal v hrvaščino
pesmi slovenskih pesnikov.
Po prvi svetovni vojni je Borko
sprva še razmišljal o učiteljskem
poklicu, vendar se je nato odločil
za časnikarstvo. V Radgoni je
prevzel   uredništvo   Murske
straže, nato pa je prešel k mari-
borskemu Taboru. Njegovo spo-
sobnosti so kmalu opazili in ga
povabili v Ljubljano, kjer je ure-
jal Življenje in svet, potem pa je
vodil kulturno rubriko liberal-
nega časnika Jutro.
Borko je prevajal predvsem iz
srbohrvaščine, češčine, ruščine.
poljščine, nemščine, itali-
janščine in francoščine. Od leta
1927 je bil član slovenskega PEN
kluba. Društva slovenskih
književnikov, bil pa je tudi med
ustanovitelji Dništva književnih
prevajalcev ter mu v letih od
1958 do 1966 mdi predsedoval,
kasneje pa je bil častni predsed-
nik. Borko je bil tudi sotistano-
vitelj Jugoslovansko- češkoslo-
vaške lige in prejemnik številnih
visokih odlikovanj in priznanj.
Po 1945 je bil nekaj mesecev pri
Slovenskem poročevalcu, nato
pa v uredništvu Slovenskega
knjižn^a zavoda in Cankarjeve
založbe vse do leta 1%1, ko so ga
upokojili.
Pri povojnih založbah je Borko
urejal Malo knjižnico, za katero
je napisal večino spremnih bese-
dil, Mojstre in vzornike;
Zdra'/stveno knjižnico, prve
zvezke zbirke Svetovni romam
in Bios. Borko je zaslužen tudi
za publiciranje filozofskih klasi-
kov pri Slovenski matici.
Profesor Viktor Vrbnjak je v
svojem referatu dejal, da je Bor-
ka ob velikem znanju in razgle-
danosti odlikovala neka skorajda
pretirana skromnost, saj sloven;
ska bibliografija beleži samo tn
njegova samostojna knjižni
dela: Hvala vam, knjige (1951)
Na razpotjih časa (1%2)
Srečanja (1971). Ko bi bih pol^
izbranih esejev, ki so v teh knji'
g^h, zbrani še drugi iz njegoV'
"jugoslovanske" publicistike, I''
jih bilo za zajetno knjigo. Bork^
o svojem pisanju v Srečanjil^
pravi: "Besedna umetnost je os-
tala najmikavnejši vir moje^
dtihovnega življenja in samo ni
sem dolžan hvalo, da je simfor^
ja mojega življenja kljub temni^J
disharmonijam dobivala včasil
svetlejše, tople akorde."
v*
PTUJ / PETA OKROGLA MiZA ZELENIH PTUJA
O ekološko spre-
jemljivi industriji
Zeleni Ptuja so sredi prejšnjega tedna organizirali že
peto okroglo mizo v zadnjem letu dni. Tokrat so med-
se povabili predvsem vodilne ljudi podjetij in odprli
razpravo o uvajanju ekološko nesporne proizvodnje.
Navidezno se širokega kroga ljudi ta problematika ne
tiče, pa res zgolj navidezno. V resnici se s problemom
ekološke proizvodnje kot potrošniki srečujemo vsak
dan. Evropska unija je v zadnjem desetletju sprejela
več kot 200 predpisov, namenjenih varstvu okolja. Za
državo v fazi približevanja evropski integraciji je torej
ekologija znotraj gospodarskih subjektov nujen izziv.
Uvodno besedo na omenjeni
okrogli mizi je povzel Član
strokovnega sveta Zelenih Ptu-
ja, diplomirani inženir Janez
Pičerko. Poudaril je, da se Ze-
leni ne zavzemajo za zapiranje
tovarn, temveč jih silijo v raz-
mišljanje, kako proizvajati ce-
lovito, v zadovoljstvo potrošni-
kov, industrije in narave. To
pa pa je seveda težka in zaplete-
na naloga, ki mora najti izho-
dišče reševanja v zavesti ljudi.
Potrošniki moramo postati
kritični ocenjevalci proizvodov
tudi in predvsem po njihovi
ekološki neoporečnosti in
zahtevati od proizvajalcev, da
na izdelek nedvoimmo
napišejo,^ kako zdrav aH nez-
drav je. Zal je danes v obdobju
socialnih težav tako odločnost
potrošnikov Uuzomo pričako-
vati, saj je z vidika potrošnika
zaenkrat pomembna le cena in
flmkcionalnost izdelka, njego-
va prijaznost ali neprijaznc«t
do okolja pa je postranskega
pomena. Toda razmere se in se
bodo spreminjale. Osveščanje
proiz\^ajalcev in potrošnikov
bo pripeljalo do potrebe, da
bomo v standard kakovosti
vključili tudi ekološki stand-
ard. Na mednarodni ravni go-
vorimo o ISO standardih, cilj
teh standardov pa je vzpostavi-
ti sistem vodenja podjetij z vi-
dika varstva okolja (standard
EMS), ki vzpostavlja mehaniz-
me, ki potrcšniku omogočajo
nabavo okolju prijaznih proiz-
vodov po konkurenčnih tlžnih
pogojih. Za razmislek o trenut-
nem stanju na tem področju je
mednarodni projekt ekološke
oznake m izdelkih, pri katerem
je sodelovala tudi Zveza po-
trošnikov Slovenije. V projekt
je bilo vključenih sedem sku-
pin izdelkov: toaletni papir,
papirnate brisače, motorno
olje, pralni praški, sredstva za
ročno pranje posode, čistila za
WC in deodoranti. Od 166
pregledanih izdelkov jih je
imelo kar % kakšno ekološko
oznako. Lahko bi torej trdili,
da imamo Slovenci kar lepo iz-
biro okolju prijaznih izdelkov.
Toda strokovne ugotovitve so
drugačne, saj mnogo oznak ni
bilo v skladu s standardi ISO,
pisne oznake so bile mnogo-
krat v tujem jeziku, napisi o
biološki razgradljivosti, okolju
in ozonu prijaznih izdelkih so
bile pogosto neutemeljene.
Pred proizvajalce in po-
trošnike je torej postavljena
odgovomc^t do naših zanam-
cev, ki jim lahko imičimo živl-
jenjski prostor. Ob nadaljevan-
ju sedanj^a trenda one-
snaževanja okolja se približuje-
mo stanju, ko na svetu ne bo
več dreves, živali, rasdin, čiste-
ga zraka, pitne vode in hrane.
Uvajanje vodenja podjetij z vi-
dika varstva okolja je namenje-
no prav temtt, da zagotovimo
prihodnost tudi bodočim rodo-
vom. Pri doseganju t^ cilja
pa morajo sodelovati prav vsi
narodi sveta, saj onesnaževanje
okolja ne pozna meja. Sistem
vodenja podjetij z vidika varst-
va okolja, določen s stand-
ardom BS 7750 (EMS), je eden
izmed mehanizmov ure-
sničevanja sprejete eokološke
politike, ki je opredeljena v
javno d(»topiii izjavi podjetja
V izjavi vodstva podjetja mora
biti navedeno, na kakšen način
bo podjetje doseglo ekološke
cilje, določeno pa mora biti
tudi, kako bo podjetje o spreje-
tih ukrepih obveščalo javnost.
JB
TEDNIK - 30. OKTOBER 1996
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 13
GORENJSKI VRH / BLAGOSLOVILI OBNOVLJENO SVETIŠČE
Mašm v cerinficf
Janeza Krstnika
Završki župnik Jože Pasičnjak in farani so pred dvema le-
toma začeli prenovo podružnične cerkvice sv. Janeza
Krstnika v Gorenjskem Vrliu. Zbrali so denarne prispev-
ke, sami opravili mnogo prostovoljnega dela, družina
Težak jim je ponudila električno napeljavo in prostore za
počitek, minulo nedeljo pa so se farani že veselili ob zakl-
jučku opravljenih del. Obnovljeno cerkvico v Gorenjskem
Vrhu je blagoslovil kanonik in stolni župnik dr. Stanko
Lipovšek, zapeli so pevci iz Cirkulan, v podružnični cer-
kvici pa bo bogoslužje spet v prihodnjih prazničnih dneh.
Pred leti je bila cerkvica med
• vinskimi griči zapuščena in nje-
na okolica prepredena z
grmičevjem, vse to pa so v do-
brih dveh letih uspeli odpraviti.
Pomagali so si z zbiranjem pris-
pevkov, tako da so lahko plačali
dela mojstrov, nekaj denarja za
obnovo je dala tudi občina
Zavrč, brez prostovljnega dela
faranov pa bi težko opravilo vse
delo.
Jože Pasičnjak ima veliko
zaslug za dobro opravljeno delo
in na nedeljski slovesnosti je po-
vedal, da bo s farani najbolj vesel
takrat, ko bodo v tej podružnični
cerkvici zbrani pri maši. "Cer-
kvica naj bi po vseh podatkih
bila zgrajena v 17. stoletju
(1695), ta letnica je bila tudi na
velikem cerkvenem zvonu, ki pa
je bil med 1. svetovno vojno za-
plenjen. V župnijski kroniki je
še zapisano, da je bila zadnjič do-
bro prenovljena leta 1894, po 102
letih pa smo to delo uspeli po-
novno opraviti. V njej so trije ol-
tarji, posvečeni sv. Janezu
Krstniku, sv. Blažu in sv. Flori-
janu. Cerkvico smo morali do-
bro prenoviti, odstraniti lapor-
nate temelje, urediti zaščito pred
vlago, odstraniti tudi omet, ki je
prej vplival na nastanek vlage, in
ji dati novo zunanjo podobo. V
notranjsti smo prenovili le zak-
ristijo, ostali del pa na prenovo
še čaka. Nikoli ne bo pozabljena
dobrota vseh vernikov, daroval-
cev prostovoljnih  prispevkov.
dobro opravljenih del mojstrov
in vsem nam bo lahko to svetišče
v največje veselje," je med dru-
gim povedal Jože Pasičnjak.
V notranjosti svetišča vsa dela
še niso opravljena, vendar pa naj
bi se jih kmalu lotili. Tajnica
završke občine Danica Putora je
na slovesnosti dejala, da si še
kako prizadevajo ohranjati kul-
turne spomenike, med katere so-
dijo tudi cerkvena poslopja.
Verniki so se minulo nedeljo
še poveseli po dobro opravlje-
nem delu, v prazničnih dneh pa
naj bi se pri sv. Janezu Krstniku
v Gorenjskem Vrhu spet dobili
pri maši.
Tekst in posnetek:
T. Mohorko
Nedeljsko slovesnost v Gorenjskem Vrhu je obiskalo veliko ljudi
OD TOD
IN TAM
DESTRNIK •
Odprtje mrliške
vežice
Po dobrih treh letih doku-
mentacijskih priprav in
opravljenih gradbenih delih
bodo ob dnevu mrtvih na
Destrniku slovesno odprli
mrliško vežico. Za gradnjo,
ureditev prostora ob vežici
in napeljavo razsvetljave so
potreboali 24 milijonov to-
larjev. 1. novembra okrog
13. ure bodo nastopajoči
(destrniška godba na piha-
la, mladinski pevski zbor,
destrniški oktet) in krajani
pripravili mimohod od far-
ne cerkve do pokopališča
in nove vežice. Pri vežici bo
tudi kulturni program z na-
govorom župana in blagos-
lovom, pozneje pa bo še
praznična sveta maša.
TM
SVETINCI •
Slovesno odprtje
asfaltne ceste
v nedeljo, 26. oktobra, so
se vaščani Svetincev in
gostje zbrali ob novi asfalt-
ni cesti na njenem slove-
snem odprtju v blagoslovit-
vi. Med gosti je bil tudi
župan občine Destrnik -
Trnovska vas Franc Pukšič.
Odprli so dve cesti v skupni
dolžini 1800 m. Vrednost
investicije je 13 milijonov
tolarjev. Krajani so pripravili
cesto do asfaltiranja, KS pa
je financirala asfaltno prev-
leko. Cesto sta slovesno
odprla predsednika grad-
benih odborov Franc Mur-
ko in Stanko Mahorič, bla-
goslovil pa jo je domači
župnik Mihael Valthuber. V
akciji "POLETJE 96" so v
KS Destrnik asfaltirali 18,8
km krajevnih cest in pre-
plastili 3 km lokalnih cest
ter asfaltirali površine pred
občinsko stavbo in mrliško
vežico.
TRNOVSKA VAS
• Seja
občinskega sveta
v Trnovski vasi so svetniki
občine Destrnik - Trnovska
vas ponovno zasedali mi-
nuli ponedeljek. Med dru-
gim so na podlagi dopisa
vladne službe govorili o
predlogih za začetek pos-
topka razdelitve občine, v
razpravi so imeli tudi pred-
log premoženjske bilance
in osnutek sprememb in
dopolnitev statuta ter pos-
lovnika občine. Na dnev-
nem redu so imeli tudi
osnutek pravilnika o zbi-
ranju, transportu in odla-
ganju komunalnih odpad-
kov v občini, poleg tega pa
še predloge za zamenjavo
članov krajevnega odbora
Trnovska vas.
TM
PTUJ • Stavkalo
6000 zaposlenih
Četrkove opozorilne stavke
se je na pobudo Zveze svo-
bodnih sindikatov Sloveni-
je 24. oktobra udeležilo bli-
zu 300.000 slovenskih del-
avcev, saj so v njej sodelo-
vali tudi člani sindikata Per-
gam, s stavkovnimi zahte-
vami do delodajalcev pa so
se solidarizirali tudi sindikat
Neodvisnost in Neodvisni
sidnikati s sedežem v Ptu-
ju, sindikati kovinarjev, sin-
dikat novinarjev in drugi.
Stavkovne zahteve so bile:
preklic odpovedi splošne
kolektivne pogodbe,
začetek pogajanj in dos-
ledno izvajanje socialnega
sporazuma ter sklenjenih
kolektivnih pogodb. Kot je
sporočil Boris Frajnkovič,
sekretar območnega odbo-
ra ZSS Ptuj, je v opozorilni
stavki sodelovalo tudi več
kot 6000 delavcev s
širšega ptujskega
območja, povsod pa so or-
ganizirali stavkovne straže,
tako da je stavka potekala
mirno in brez izgredov.
PTUJ •
Priznanje
Projekti
Inženiringu
Na osrednji državni slove-
snosti ob peti obletnici od-
hoda zadnjega vojaka nek-
danje jugoslovanske arma-
de, na kateri je bil slavnost-
ni govornik predsednik vla-
de dr. Janez Drnovšek, so
Luki Koper podelili zlati
znak zasluge za varnost,
ptujsko podjetje Projekta
inženiring pa je prejelo po-
sebno plaketo za sodelo-
vanje v kritičnih dneh.
..^^...^ ......-QM
ORMOŽ/TURISTIČNO DRUŠIVO PRIPRAVUA MARTINOVANJE
Martinov teden v Mestni grabi
Letošnji Martinov teden bo potekal od 2. do 11. novembra, danes pa bo
že na ogled razstava likovne kolonije Čas klopotcev, ki jo bodo odprli
ob 17. uri v avli občine Ormož. Prireditev pripravlja Turistično društvo
Ormož, namenjeno pa je pridelovalcem, ljubiteljem in poznavalcem
vina. Letos bo osrednji prireditveni prostor v Mestni grabi, spremljujoče
aktivnosti pa bodo razpršene po vsem mestu.
Uradno se bo prireditev
pričela v soboto ob 9. uri z iz-
borom sortnih prvakov Štajer-
ske, ki bo potekal v domu kul-
ture. Nedelja bo dan kletarjev:
v gradu bodo odprli razstavo
pokalov in diplom vinogradni-
kov ter buteljk kot turističniH
spominkov, nato pa bo stro-
kovno predavanje Kletarjenje
letnika 96. Najuspešnejše vino-
gradnike bo ob 11. uri sprejel
župan Vili Trofenik. V sredo se
bodo predstavljali gostinci in
turistični delavci, osrednja pri-
reditev pa bo predavanje o po-
speševanju turizma na
podeželju ob 16. uri v hotelu. V
četrtek zjutraj bo na prireditve-
nem prostoru predavanje o
vzgoji sadnih dreves, ob 15. uri
pa o negi trsja. Petek bo na-
menjen zabavi. Ob 18. uri se bo
pričel večer vinskih pesmi in
napitnic, sledila pa bo zabava s
plesom.
V soboto bo bogat program,
ki se bo pričel ob 10. uri z nas-
topom pihalnega orkestra, sle-
dil bo prikaz starih kmečkih
opravil in nastop mladih har-
monikarjev. Ob 14. uri bodo
podelili priznanja in odliko-
vanja, ob 16. uri bo krst mošta,
čas do Martinovega plesa pa si
bodo gostje preganjali z
družabnimi igrami. Ves dan bo
razstava in prodaja kmečkih
dobrot društva kmečkih žensk.
V ponedeljek pa seveda po
Ormožu Martinov sejem.
V času prireditev bosta na
prireditvenem prostoru sejem
vinogradniške opreme in stal-
na gostinsko-turistična ponud-
ba s pečenim kostanjem,
moštom in drugimi jesenskimi
dobrotami. Ob prireditvenem
prostoru bo razstava izdelkov
ormoškega VDC in drugih. V
gradu Velika Nedelja bo v teh
dneh možen ogled etnološke
zbirke, 9. novembra pa bo tudi
pogostitev s kostanji in
moštom.
vk
KIDRIČEVO / SLOVESNO PRED VSEMI SVETIMI
Odprta nova mrliška vdata
V počastitev dneva reformacije in pred dnevom spominov
na mrtve so na pokopališču v Kidričevem minulo nedeljo,
27. oktobra, ob prisotnosti nekaterih županov iz sosednjih
občin ter številnih gostov svečano blagoslovili novo
mrliško vežico, ki je ena največjih investicij kidričevske
občine v letošnjem letu, saj je veljala okoli 20 milijonov
tolarjev. Od tega so krajani v obliki prostovoljnega dela in
materiala prispevali 8 milijonov.
Kidričevski župan Alojz
Sprah je v slavnostnem govoru
med drugim povedal, da brez
pozitivne odločitve občinskega
sveta projekt ne bi zaživel, zato
se mu je zahvalil za razumevan-
je. Zahvalil se je tudi gradbene-
mu odboru za korektno opravl-
jeno delo in izvajalcem, ki so
svoje opravili v dogovorjenih ro-
kih. Ob tem je poudaril izredno
velik prispevek občanov, za kar
je izročil posebna priznanja kra-
jevnemu odboru Njiverce, saj so
vaščani tega kraja prispevali tudi
les za ostrešje, Vincencu Veitu,
ki je organiziral in nadziral vsa
gradbena dela, ter Jožetu
Soršaku, predsedniku gradbene-
ga odbora.
Alojz Šprah je svoje misli
usmeril tudi na nekatere dogod-
ke po prvi in drugi svetovni voj-
ni, se ob tem spomnil vseh
mrtvih ter končal z besedami: "V
pričakovanju strpnega reševanja,
sožitja, z veliko mero razume-
vanja se opravičujem vsem pri-
zadetim, ki iz kakršnegakoli raz-
loga trpijo zaradi dogodkov na
našem območju v preteklosti."
Nova, sodobno urejena
mrliška vežica ima dva poslovil-
na prostora z mrliškima odroma,
velik pokrit predprostor in na
drugi strani prostor za svojce s
kuhinjo in sanitarijami.
Blagoslov z obredom je opra-
vil farni župnik dr. Avguštin
Lah, prireditev pa so obogatili s
kulturnim programom recitator-
jev ter godbe na pihala in pev-
skega zbora Taluma.
-OM
Trak sta svečano prerezala
Alojz Šprah in Jože Soršak.
Nova mrliška vežica je lep gradbeni dosežek.    Foto: M. Ozmec
Nof se z/o nikoli več ne ponovi
v SOBOTO SO ODKRILI SPOMENIK ŽRTVAM POVOJNEGA TABORIŠČA HRASTOVEC • CVETJE
IN VENCI MADŽARSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI IZ PREKMURJA • POKOP IN MAŠA
V prekrasnem jesenskem vremenu, ob šelestenju listja bližnjih
dreves in lahkotnem valovanju jezerske vode so v soboto, 26. ok-
tobra, popoldne blizu graščine Hrastovec pri Lenartu v Sloven-
skih goricah odkrili spomenik žrtvam povojnega zbirnega tabo-
rišča. Delovalo je na gradu Hrastovec poleti 1945, v njem pa je
bilo zaprtih veliko ljudi iz Prekmurja in Apaške doline. Zato se je
sobotne slovesnosti in žalne komemoracije udeležila tudi delega-
cija madžarske narodnostne skupnosti, pa tudi številni svojci in
preživeli taboriščniki.
Spomenik je postavila občina
Lenart, in kot je povedal v nago-
voru lenarški župan Slavko
Kramberger, dr. vet.med., stoji
blizu kraja, kjer je bila med prvi-
mi žrtvami Hrastovca usmrčena
večja  skupina  domačinov  iz
Lenarta. Izrekel je sožalje svoj-
cem ubitih in umrlih in posebej
poudaril, da naj se podobno zlo
in bratomorna morija nikoli več
ne ponovita. Zato je spomenik v
Hrastovcu spomin in opomin
hkrati, je še dejal lenarški župan
Slavko Kramberger.
V skrbno pripravljenem kul-
turnem programu so na žalni ko-
memoraciji nastopili moški pev-
ski zbor Obrtnik iz Lenarta, slo-
venskogoriški pihalni orkester
in recitatorja Darinka Čobec in
Janez Voglar. Lenarški dekan
Martin Bezgovšek je opravil po-
kop žrtev in daroval mašo
zadušnico. Somaševali so Jože
Bernat, župnik iz Lendave (tudi
v madžarskcta jeziku), pater
Franc Kovše od Svete Trojice in
župnik Anton Fras iz Voličine.
Marjan Toš
14 - OD TOD IN TAMi
30. OKTOBER 1996 ■  TEDNIR
SKD PTUJ / NA OBISKU LOJZE PETERLE, PREDSEDNIK SKD
Predsfavili kandidate
Lojze Peterle, predsednik siranke SKD, /e preišnji teden
obiskal Ptul, kler se /e kot geograf In zgodovinar udeležil
sreianfa slovenskih geografov. Ob fe/ priložnosti /e obilna
skl odbor SKD Ptul prlpritvil tiskovno konferento, na Irofe-
rl so predstavili ptujske kandidate za volitve In program
stranke*
TEDNIK: Gospod Peterle,
ali lahko ocenite, katere
zadane naloge je stranka v
minulem štiriletnem ob-
dobju, ko je bila vladna
stranka, izpeljala in kate-
rih ne?
Lojze Peterle: "Znano je, da
smo se zelo zavzemali, da dobi-
mo ministrstvo za transport in
telekomunikacije in imamo re-
zultate tako rekoč v vsaki slo-
venski občini, naj gre za iz-
gradnjo cest ali telefonije. Tu je
tudi Radio Ognjišče, ki je poma-
gal k pluralizaciji slovenskega
medijskega prostora. Na po-
dročju notranjih zadev imamo
rezultate, ki so v vrhu evropskih.
Na področju zunanje politike
smo v času, ko sem vodil zunan-
jo politiko, postavili Slovenijo
na vse prave vlake, ki vodijo k
Evropski zvezi, k članstvu v
Natu, v Cefto smo prišli, uravno-
težili odnose z velesilami. Tudi
na področju ekonomskih odno-
sov imamo precej rezultatov, ki
se kažejo v povečanju blagovne
menjave z državami Cefte. Na
področju kmetijstva je bila spre-
jeta kmetijska strategija. Slove-
nija ni še nikoli dobila toliko av-
tocest v tako kratkem času.
Nismo dosegli zadev, za katere
pri partnerjih ni bilo pravega
posluha. Uspeli smo, da dobi
otroške dodatke 50 tisoč otrok
več kot prej, nismo pa uspeli s
porodniško, ki smo jo želeli po-
daljšati in je bila večina javnega
mnenja za to, vendar so naši
partnerji preveč nasprotovali.
Upamo, da bomo to uresničili v
naslednjem mandatnem obdob-
ju. Drug problem je nenačelna
koalicija. Združena lista, LDS in
Jelinčič so začeli zavirati dena-
cionalizacijo in dosegli spre-
membe zakona proti volji vlade."
TEDNIK: Katere naloge
nameravate izpolnjevati v
naslednjem obdobju?
Lojze Peterle: "Naloga
bodoče vlade mora biti izredno
dobro zastavljena gospodarska
politika, ki mora znati izredno
sistematično in sistemsko rešiti
probleme bolnega gospodarstva.
S tem bomo reševali največji
problem naše države, brezposel-
nost. Temeljito se moramo pri-
praviti za vstop v Evropsko zve-
zo. Naša stranka meni, da mora-
mo gledati na celotno družbo, ne
pa favorizirati enega sloja na
račun drugega. Živeti moramo
znati s tem, kar imamo, kar pri-
delamo, kar prodamo."
TEDNIK: Ali bi še enkrat
šli v koalicijo s sedanjim
partnerjem, stranko LDS?
Lojze Peterle: "Računamo, da
bodo na teh volitvah zmagale
nove, demokratične sile. Na
kongresu smo se odločili, da gre-
mo v koalicijo z njimi. Seveda je
tudi Liberalna demokracija
možen partner, vendar ne na ta
način kot doslej."
MZ
Predsednik SKD Lojze
Peterle
PTUJ / KONVENCIJA LIBERALNE DEMOKRACIJE
Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek se je v petek, 25. okto-
bra, v palaciju ptujskega gradu udeležil predvolilnega zbora članov in
simpatizerjev ptujskega odbora Liberalne demokracije Slovenije.
v pozdravnem nagovoru je povedal, da so se od leta 1992,
ko je prevzel vodenje vlade, gospodarska gibanja začela kre-
piti, inflacijo pa smo uspeli znižati na enoštevilčno vred-
nost. To smo uspeli doseči ob trdnem in mednarodno kon-
vertibilnem tolarju. Slovenija pa je močno napredovala tudi
na lestvicah ocenjevanja uspešnosti in perspektivnosti. Dr.
Drnovšek je poudaril, da Liberalna demokracije volivcem
ne obljublja nič nemogočega, kar pa ponujajo, temelji na
izkušnjah in dobrih kadrih, ki so sposobni pripeljati Slove-
nijo uspešno do leta 2000.
Predstavili so se tudi kandida-
ti za poslance Liberalne demo-
kracije v S.volilni enoti. Diplo-
mirani pravnik Anton Lusko-
vič, ki kandidira za območje
Ormoža, je kot rezervni kandi-
dat spomnil, da v športu, ki je do
neke mere podoben politiki, po-
gosto odločajo o zmagah tudi re-
zerve. Svoje delo pa bi kot posla-
nec usmeril v področje kmetijst-
va, lokalne samouprave,
nerešenih obmejnih vprašanj in
v male, na videz obrobne stvari
Ormoža in okolice. Inženir grad-
beništva Janez Erjavec, ki kandi-
dira za območje Lenarta, je pre-
pričan, da lahko Slovenija s pra-
vimi ljudmi na pravem mestu
postane ena najuspešnejših
držav v Evropi in za to se bo med
drugim zavzemal, če bo posla-
nec. Diplomirani agronom Bo-
rut Ambrožič, ki kandidira za
območje Pesnice, je prepričan,
da lahko na svojem strokovnem
področju naredi veliko za Slove-
nijo in za to območje. Frančiška
Petrovič, ravnateljica OŠ
Juršinci, ki kandidira za
območje Ptujskega polja in Slo-
venskih goric, je prepričana, da
ima veliko znanja, energije in
tudi sposobnosti, da lahko veli-
ko stori za razvoj lokalne in širše
skupnosti, tudi na področju
šolstva. Milan Čuček, ki kandi-
dira za območje mesta Ptuja in
primestnih četrti, bi kot posla-
nec usmeril svoje delo predvsem
v regionalizacijo Ptuja in okolice
na vseh področjih. Veliko je na
tem področju že storil kot pred-
sednik sveta mestne občine in
kot predsednik območnega od-
bora LDS Ptuj. Vojteh Rajher, ki
kandidira za območje Dravskega
polja in Haloz, pa se zavzema za
ustvarjalno družbeno skupnost,
za uravnovešeno soodgovornost
med državo in lokalno skup-
nostjo, predvsem pa za ure-
sničevanje programa za razvoj
Haloz ter za enake možnosti
uveljavljanja in ustvarjanja mla-
de generacije. Čista voda je po
njegovem mnenju največje bo-
gastvo, ki ga lahko damo pri-
hodnjim generacijam.
Zatem je bil dr. Janez
Drnovšek pol ure gost na radiu
Ptuj, kjer se je z njim pogovarjal
Martin Ozmec, zvečer pa je so-
deloval na slovesnostih ob 800-
letnici Lenarta.
-CM
Kandidati za poslance Liberalne demokracije: od
leve Tone Luskovič, Janez_ Erjavec, Borut Ambrožič,
Frančiška Petrovič, Milan Čuček in Vojteh Rajher.
SKD PTUJ • Za razvoj
domačih krajev
Na tiskovni konferenci, ki jo je pripravil občinski
odbor Slovenskih krščanskih demokratov Ruj, je
predsednik stranke Lojze Peterle predstavil
program stranke, posamezni kandidati 8. volilne
enote pa svoje videnje razvoja volilnega okraja v
naslednjem mandatnem obdobju. Kandidat za
poslanca 9. volilnega okraja Stanislav Petrovič bi
temeljno pozornost dela Ptujskega polja in
Slovenskih goric posvetil pridelovanju vrtnin in s
tem povečanju števila delovnih mest, kandidat 10.
volilnega okraja, ki zajema Mestno občino Ruj,
Peter Pribožič bi osnovno pozornost namenil
urejanju šolskih problemov, nadaljevanju projekta
Centra humanističnih dejavnosti, gradnji športnih
objektov, zavzemal bi se za obvoznico in policijsko
postajo na primernejšem mestu. Kandidat za
poslanca 11. volilne enote, ki obsega del Haloz in
Dravskega polja, Franc Bezjak pa bi se v primeru,
da bi bil izvoljen za poslanca, zavzemal za
spremembe občin po volji prebivalcev, za pomoč
demografsko ogroženim, spremembo financiranja
šol, domov in kulturnih spomenikov, za izboljšavo
cest, razvoj turizma in varovanje okolja. Nobeden
izmed kandidatov 8. volilne enote ni uvrščen na
nacionalno listo SKD, predsednik Lojze Peterle pa
meni, da bo vsaj eden direktno izvoljen v državni
zbor.
MZ
SLOVENSKA BISTRICA •
Dr. Janko Čar -
kandidat SKD
Med kandidati za državnozborske volitve 1996 iz
Slovenske Bistrice je tudi dr. Janko Čar, ki
kandidira na listi Slovenskih krščanskih
demokratov. Prof. dr. Janko Čar, znani slavist, ki se
udejstvuje na pedagoškem, znanstvenem,
literarnem in drugih področjih, sedaj sicer
upokojenec in od leta 1994 predava na Pedagoški
fakulteti le še honorarno, je v politiko 'zašel' 1990.
leta, ko je postal predsednik Slovenskih krščanskih
demokratov v občini. Skupaj z zelo delavnim
občinskim odborom je popeljal stranko od
zunajparlamentarne do najmočnejše na lokalnih
volitvah 1994. Sedaj je predsednik občinskega
sveta. Domači javngsti se je predstavil minulo
soboto v bistriški športni dvorani. Ob tej priložnosti
je med drugim povedal: "Zavzemal se bom za
državo, ki bo gradila na odgovornosti vsakega
posameznika, izkazovala vso skrb družini, zlasti še
materam, otrokom in upokojencem, da ne bo
mačehovska do občin, da se bo zavzela za
učinkovitejše sodstvo, pospešila denacionalizacijo
in pošteno lastninjenje, podpirala prenovo
kmetijstva ter vzpostavila pošten - evropsko
primerljiv gospodarski red."
VT
SDS PTUJ • Dr. Luci -
kandidat v dveii okrajih
v petek, 25. oktobra, so se v prostorih gostišča
Olga na Hajdini zbrali člani Socialdemokratske
stranke Ruj na predstavitvi kandidata stranke za
poslanca državnega zbora dr. Miroslava Lucija. Dr.
Miroslav Luci je predstavil ključne cilje svojega
programa, ki poleg splošnega programa
Socialdemokratske stranke obsega tudi izgradnjo
ptujske gimnazije in obvoznico, zavzemanje za
mesto Ruj kot širše regijsko središče ter delovanje
pravne in socialne države.
Predstavitvi stranke, njenega programa in
kandidata bosta služili dve osrednji prireditvi, in
sicer v soboto, 2. novembra, med 10. in 12. uro na
Novem trgu (pred Blagovnico) ter v sredo, 6.
novembra,  v  Narodnem   domu,  kjer  bodo
sodelovali Jože Snoj, Milan Zver in Dare Valič.
Ik
SLS SLOVENSKA
BISTRICA • I. Pučnik ne
obljublja nemogočega
Ivan Pučnik, doma s Črešnjevca pri Slovenski
Bistrici, je ob kmetovanju na domači kmetiji deloval
tudi v javnem in političnem življenju. Bil je poslanec
RZ slovenske skupščine, med ustanovitelji
Slovenske kmečke zveze, kasneje Ljudske stranke,
poslanec DPZ slovenske skupščine ter župan
slovenjebistriške občine. Dolga desetletja si je
vztrajno prizadeval za pravičnejše odnose v
slovenski družbi, odlikujejo ga pogum,
pronicijivost, načelnost in izjemna delavnost. Sedaj
se je ponovno odločil kandidirati na listi SLS v
Slovenski Bistrici. Na predstavitvi širši javnosti
minulo nedeljo je med drugim poudaril, da postaja
Ljubljana brezobzirno središče administrativne
samovolje, centralizacije finančne moči in temu
primerne porabe sredstev. Zaradi teh nasprotij pa
se ne siromaši samo bistriško občinsko območje,
temveč celotna severovzhodna Slovenija
."Kmetijstvo je v najtežjem položaju v zadnjih 25
letih. Neodgovoren uvozni režim je v zadnjem času
zasipal naše tržišče s tujimi tržnimi presežki.
Uvažali smo mnoge kmetijske pridelke dvomljivega
porekla in kakovosti," je med drugim povedal Ivan
Pučnik.
Kaj naj obljubi v času, ko obljube kar dežujejo? "Ne
obljubljam nič nemogočega, zavzemam se samo
za stvari, v katere tudi sam verjamem. Za slovensko
samozavest moramo razvijati tradicionalne
vrednote, kot so družina, kultura in zemlja."
VT
ORMOŽ • Skupna
predstavitev kandidatov
Iz volilnega štaba ormoških krščanskih demokratov
so sporočili, da je večina kandidatov večjih strank
sprejela predlog, da se predstavijo Ormožanom na
skupnem predvolilnem shodu. Predstavitev bo 4.
novembra ob 19. uri v kulturnem domu. Doslej so
svoje sodelovanje potrdili kandidati strank SDS,
DeSUS, ZS, ZLSD in SKD, LDS je ponudbo
zavrnila, SLS pa svoje odločitve še ni sporočila.
vk
ZELENI PTUJA • Anketa
o sežigalnici
Zeleni Ruja so v soboto, 26. Oktobra, dopoldne
pred Mercatorjevo blagovnico opravljali javno
anketo o prometni urejenosti Ruja. Mimoidoči so
izpolnjevali anketne liste z vprašanji o umestnosti
golf igrišča na hajdinski gmajni, o umestnosti
sežiganja komunalnih odpadkov ter o drugih
okoljevarstvenih problemih z našega območja.
DeSUS SLOVENSKA
BISTRICA • Kandidira
Jožef Pavi i nek
Kandidat upokojencev občine Slovenska Bistrica
na državnozborskih volitvah je Jože Pavlinek z
Zgornje Polskave, upokojenec že od 1985. leta. V
tem času je izredno družbeno in politično dejaven,
saj je večkratni predsednik društva upokojencev na
Zg. Polskavi, večletni predsednik omenjene
krajevne skupnosti ter občinski svetnik občine
Slovenska Bistrica.
"Imamo strpnost, stvarnost in modrost. Naše
izkušnje so odlična naložba," meni kandidat za
državnozborskega poslanca. V nadaljevanju je še
dodal: "Svoje obveznosti smo upokojenci že
opravili, vendar se je z leti pri nas nabralo veliko
modrosti, ki bi lahko koristila tudi novodobnim
upravljavcem našega življenja. Prav tako je v nas
še vedno veliko energije, ki jo bomo uporabili za
celovit razvoj države. V prvi vrsti pa se bomo borili
za uveljavitev pravic upokojencev, seveda ne na
škodo drugih."
VT
PTUJ / ZDRUŽENA LISTA Z NEKDANJIMI PREDSEDNIKI OBČIN
Ptuj - povezovalec
širšega območ/a
Člani Združene liste socialnih demokratov in njihovi sim-
patizerji so se prejšnji četrtek srečali s petimi nekdanjimi
predsedniki bivše ptujske občine: Lojzko Stropnik, dr. Cve-
tom Dopliharjem, Brankom Gorjupom, Gorazdom Žmav-
cem in Vojtehom Uajherjeni. Pogovor je vodila Saša Štros,
kandidatka združene liste za državnozborske volitve, sode-
lovala pa sla tudi Jože Tomažič in Anton Bratušek, prav
tako kandidata Združene liste za bližine volitve.
Govorili so o aktualnih razvoj-
nih vprašanjih Ptuja z okolico
nekoč in danes ter ugotovili, da
mora biti Ptuj tudi v bodoče od-
govoren za razvoj celotnega
območja nekdanje ptujske
občine oziroma območja, ki gra-
vitira nanj, ne glede na vse spre-
membe v lokalni samoupravi. Te
vloge mu ne bo nobeden dal, to
si bo moral sam pridobiti. Ptuj
pa ima tudi vse možnosti, da se
uveljavi kot regijsko središče.
Razvoj Ptuja je nujen tudi zaradi
njegove obmejnosti, ki si jo je po
letu 1990 znova pridobil. Njego-
vo pozicioniranje kot evropske-
ga mesta pa bo potrebno graditi
na poznavanju globalnih smeri
delovanja evropskih mest Raz-
vojne priložnosti Ptuja z okolico
so v trgovini (gravitacijsko
območje je nekoč že štelo 180
tisoč ljudi, kot nosilec razvoja te
dejavnosti na območju SV Slo-
venije se vse bolj uveljavlja
Mercator SVS), v višji stopnji
kmetijske predelave, ki jo je to
območje nekoč že poznalo (živil-
ska industrija Petovia, pa ni šlo,
kot je bilo rečeno), mesna prede-
lava (Perutnina) že zavzema za-
vidljivo mesto, v turizmu in ma-
lem gospodarstvu. Razvojno gle-
dano se temu območju razvojno
niti ne pišejo tako slabi časi, kot
je videti.
Srečanje z nekdanjimi pred-
sedniki ptujske občine ni samo
simbolično dejanje pred volitva-
mi, lahko je uvod v neko obliko
sodelovanja z nekdanjimi pred-
stavniki oblasti, ki je lahko vsem
v korist, ne glede na trenutno
aktualne oblastnike.
MG
TEDNIK - 30. OKTOBER 1996
OD TOD IN TAM - 15
f/IIKI MUSTER, AVTOR STRIPOV, RISANIH FILMOV IN KARIKATUR
Ko fe več ne rišejo, si odpisan
Težko je na kratko predstaviti tako velikega avtorja, kot je
jVliki Muster. Delni opus njegovih stripov in risanih filmov,
s katerimi je živel vsak izmed nas vsaj v mladosti, smo
predstavili v Tednikovi knjigamici v prejšnji številki Ted-
nika. Kdo se ne spomni znamenitih zajčkov, ki so si pred
televizijskim Dnevnikom nekaj desetletij umivali zobe, z
njimi pa so morali oditi v posteljo tudi najmlajši gledalci?
Njihov "oče" je Miki Muster, danes 71-letni ustvarjalec,
čigar dela so predstavljena na razstavi v ptujskem razsta-
višču pod gradom.
Morda so mu risarski dar
položile v zibelko že vile rojeni-
ce, ko so ga poimenovali Mi-
Idavž, iz katerega je zrasel otrok
Mikec in nato Miki. Diplomiral
je na likovni akademiji v
Ljubljani na oddelku za kiparst-
vo, vendar se je kasneje posvetil
risbi. "Že dolgo delam, in to tisto,
kar sem si želel kot otrok. Ko sem
začel risati in pisati, sem si želel, da
bi delal risane filme. Uspelo mi je,"
odgovori, ko ga vprašam, kako
bi predstavil svoje delo. Miki
Muster še vedno ustvarja, v
zadnjem času se je posvetil
predvsem politični karikaturi.
S svojim delom ste se po-
svečali otrokom in odraslim
Ali ste takrat, ko ste delali za
otroke, mislili tudi na odrasle?
Miki Muster: "Otrok si toliko
časa, dokler se znaš veseliti
majhnih stvari. Tudi 70 let stari
so lahko otroci. Risal sem za
otroke od 5. do 70. leta. Mislim,
da niso samo otroci čitali. Moji
stripi so bili velikokrat risani
bolj za odrasle kot za otroke. S
skritimi, podtaknjenimi spo-
ročili. V nekaterih stripih sem
podučil odrasle, kako morajo
šofirati, in to tako, da so jih otro-
ci opozarjali na napake. Izrazito
za otroke sem risal slikanice. Re-
klamni filmi so bili namenjeni
mamicam, saj te kupujejo slad-
karije, čokolade ... Ker so otroci
hoteli gledali zajčke, sem jih ris-
al, skupaj z njimi so gledale ma-
mice, ki so potrošniki."
NAMESTO ZAKKOV
KAČUNALNIŠKA
ANIMACIJA
Ali veste, zakaj ne predvajajo
več zajčkov pred I>nevnikom
na Televiziji Slovenija?
Miki Muster: "Mislim, da je
po vsem svetu prišla v modo
računalniška animacija. Pre-
plavljeni smo z raznimi računal-
niškimi reklamami, napisi, tele-
vizijskimi špicami. Risank tako
rekoč več ni. Tudi v Nemčiji so
za nekaj časa izginile risane re-
klame. Sam menim, da računal-
niška animacija ni življenjska.
Predvsem otroci nad njo niso
navdtišeni. Vsi me sprašujejo,
zakaj ni več zajčkov. Pošiljam jih
na naslov, ki je zato pristojen, na
direkcijo televizije. Jaz ne
odločam o tem Jaz bi risal
zajčke, vendar ni več naročila."
Ali vas je televizija kot medij
bolj veselila kot strip?
Miki Muster: "Če sem odkrit,
sem si že kot otrok želel risati fil-
me, ne stripov. Ker pa pri nas v
tistem času to ni bilo mogoče,
sem se lotil stripa, ki je zelo soro-
den risanemu filmu. Ko smo
tudi pri nas dobili televizijo, sem
se pričel ukvarjati z risanimi fil-
mi. Delal sem jih petnajst let.
Naredil sem ogromno risanih
filmov, skoraj za vsa slovenska
podjetja. V življenju si nisem
želel delati samo reklam, pač pa
daljše filma, pravljice za otroke,
serijske filme. Ker pri nas ni bilo
interesa in sredstev za to, sem
odšel v Nemčijo, kjer sem^ ostal
lep čas. Sedaj sem se vrnil. Še de-
larn, vendar ne več na akord kot
prej, pač pa kolikor mi je."
50005LIČKZA
S-MINUTNO
RISANKO
Nam lahko opišete, kako nas-
tajajo risanke?
Miki Muster: "Najbolj bistve-
na je ideja. Ves film se ti mora
predstaviti v domišljiji. Ko z
zaprtimi očmi vidim film, ki ga
hočem narediti, lahko pričnem
delati in potem je to čista rutina.
Ko domislim zgodbo od začetka
do konca, jo prenesem na papir."
Pri nas ste vse obenem: avtor
zgodbe, režiser, risar...
Miki Muster: 'V svetu je to
drugače. Pri nas sem bil prisiljen
sam delati, saj ni bilo ne sredstev
ne materiala. Drugod gre za tim-
sko delo: eden režira, drugi je
glavni animator, glavni risar, v
timu so animatorji pomočniki,
kopisti, koloristi, snemalci,
siiihronizatorji. V Bavaria filmu
v Nemčiji nas je bilo okoli dvaj-
set. Vendar sem raje delal sam.
Doma sem bil skoncentriran in
imel sem mir."
Kako dolgo nastaja minuta ri-
sanega filma?
Miki Muster: "To je zelo raz-
lično. Za. vsako sekimdo filma
moraš narisati 10 sUčic. Za eno
figuro. Za dve figuri 20, če je fi-
gur pet, pa 50. Za sektmdo torej
lahko potrebuješ tudi 100 risb.
Predstavljajte si, koliko risb po-
trebuješ za 10-sektmdni film,
potem jih je potrebno še pobar-
vati, jih posneti. Za 5-minutni
film sem moral narisati kakšnih
5000 sličic Na uro sem jih risal
pet ali šest, morda deset, če so
bile enostavne. Izračimajte, koli-
ko časa sem potreboval! Nekaj
mesecev."
Ali je kateri junak po značaju
podoben vam?
Miki Muster: "Ko sem še risal
slikanice, so bralci ugotavljali,
da so bile moje junakinje podob-
ne moji ženi, meni pa je morda
še najbolj podoben Zvitorepec."
Ali živite še vedno s svojimi
liki, ki ste jih ustvarili pred de-
setletji?
Miki Muster: "Zvitorepec, La-
komik in Trdonja, ki sem jih
risal 23 let neprekinjeno, so se
mi tako usedli, da jih še danes
narišem brez težav. Imam jih v
podzavesti. S temi tremi bom
živel do smrti. Prinesli pa^so mi
tudi veliko zadovoljstva. Še da-
nes so popidami med otroki,
čeprav sem jih risal pred 30 leti.
Še vedno živijo. Mene ljudje ne
poznajo, pač pa moje jimake."
ZNASlUm
PRIDOBIVAIO
GUDALa
V naše domove se je v
zadnjem času prikradla preko
satelitskih programov množica
agresivnih, strašljivih risanih
filmov za otroke. Jih spremlja-
te? Kaj menite o njih?
Miki Muster: "Zelo malo jih
gledam. Vedno sem bil proti na-
silju in sem se mu izogibal.
Zgodbe so bile napete, jtmaki so
grozili, tudi kakšna buška je
padla, nikoli pa niso moji jtmaki
nikogar poškodovali, kri ni te-
kla. Novodobne^risanke so dosti
preveč nasilne. Če menijo avtor-
ji, da moraš pridobiti gledalce s
tem, da jim kažeš nasilje, je to
zgrešeno. Otroci še danes z ve-
seljem pogledajo Sneguljčico, ki
je nastala pred 50 leti."
•Čemu pripisuj eto potrebo po
ustvarjanju nasilja v medijih?
Miki Muster: "Kriminal
narašča, vojne so povsod. Če
pogledam Dnevnik, sem ob kon-
cu obupan nad življenjem in nad
tem, kaj nas šele čaka. Čas je tak,
da ne kaže nobene perspektive.
In tudi avtorji filmov skušajo z
nasiljem pridobiti gledalce pred
ekran. Nasilje pa ostane v člove-
ku. Televizija je prava šola za
agresijo."
V zadnjem času rišete
predvsem karikatiu«. Ali lahko
postane vsak risar karikatu-
rist?
Miki Muster: "Sploh ne. Por-
tretirati zna vsak, ki zna malo ri-
sati. V dobri karikaturi mora biti
nekaj več. Karikatura je človeku
bolj podobna kot portret, saj pri-
kazuje tudi njegov karakter, na-
pake, ki jih dela, ne pa osebnih
napak."
IZVOUn DRUGE,
PA JIH BOM RISAL
Ste vi avtor konpletne kari-
kature ali rišete politike po
naročilu?
Miki Muster: "Očitajo mi, da
rišem vedno ene in iste politike.
Odgovorim jasno in logično: Po
vsem svetu se politični karikatu-
risti lotevajo tistih, ki imajo
oblast. Pa rečejo: Zakaj ne rišeš
opozicije? Rečem: Opozicija ne
more napraviti škode s svojimi
napakami. Naši Sloveniji laJiko
škodijo tisti, ki jo vodijo, če na-
pravijo napako. Risati moram
tiste, ki imajo uzde v rokah.
Glavne nosilce oblasti. S karika-
turami kritiziram delo politikov.
In nadaljujem: Na naslednjih
volitvah izvoUte druge, pa bom
tiste risal."
Mnogokrat pove karikatura
več kot cel sestavek novinarja.
Ali so kdaj pritiskali na vas za-
radi karikature?
Miki Muster: "Zaenkrat ne.
Po svoje je zelo težko. Najprej je
potrebno dobiti pravo idejo, ki
bo po možnosti s čim manj bese-
dila čim več povedala, po drugi
strani se izogibam, da bi bil žal-
jiv. Karikaturo mora vsak pre-
nesti. Če bičam napake, ki jih
delajo, je pa tako, kot da bi napi-
sal članek. Vendar napako pač
narišem Najti najbolj tipično
napako, ki se jo da narisati, je pa
težko. Nekateri tuji politiki zbi-
rajo karikature o sebi. Dokler te
rišejo, si še na poziciji. Ko tene
bodo več risali, je nekaj narobe,
si kot politik odpisan. Seveda ne
zato, ker jih jaz ne bom risal, ris-
al jih ne bom, ker ne bodo na
oblasti."
Milena Zupmi
Miki Muster
PTUJ / KULTURNOZGODOVINSKA ZBIRKA NA GRADU
Na ogferf tri Luaariieve sliko
V Pokrajinskem muzeju Ptuj
so že stekle priprave na večjo
razstavo ptujskega slikarja Al-
bina Lugariča, ki bo leta 1997
praznoval sedemdesetletnico.
V našem mestu menda ne bi
mogli najti pravega Ptujčana
(torej nekoga, ki se je na Ptuju
rodil in v tem kraju tudi ves čas
živel in delal), ki bi Ptuju in
Ptujčanom na^onil toliko ust-
varjalnih moči kot Albin Luga-
rič. Umetnik je le v času šolanja
zapustil rojstni kraj, potem pa
je vsa svoja sltižbena leta vz^-
jal mlade in se predajal pokraji-
ni v ptujski okolici. Z vso upra-
vičenostjo ga imenujemo "ptuj-
ski slikar". Zvest domačemu
kraju je vztrajal tudi v svetu
predmeme prepoznavnosti.
Oboje je najbrž razlog, da je bil
Lugarič mnogo premalo
opažen v splošnih pregledih so-
dobnega slovenskega slikarst-
va A ni ga likovnega kritika, ki
ne bi poudaril, da je Lugarič na
področju krajinarsrva "daleč
presegel slovensko povprečje".
Ptujski mtizej že nekaj let
nima več prostora, da bi v gale-
riji predstavljal sodobne likov-
ne imietnine. Tudi ves fond
Lugaričevih slik je tako že dlje
časa v depoju. Zdaj, ko smo že
začeli zbirati potrebno gradivo,
smo tri slike, ki so v mtizejski
hrambi, začasno razstavili kar v
prvem grajskem nadstropju, v
nialem kabinetu za grajsko je-
dilnico. Tam delajo družbo
ponretu casarice Marije Tere-
zije iz srede 18. stoletja. Malce
nenavadna, a tudi vznemirljiva
druščina, ko svojo ttstvarjalno
nioč merita neznani baročni
Portretist (priznati mu je po-
trebno veliko veščine pri sli-
kanju nekoliko idealizirane ce-
sarice, označene z vsemi vla-
darskimi insignijami) in so-
dobni slikar s temperamenmo
Potezo       'PtmMVP^ harvnn
skalo.
Za predstavitev smo izbrali
dve sliki iz začetka šestdesetih
let iz Lugaričevega ciklusa
"Pesniki" (Večer iz leta 1%1 in
Pesnik iz leta 1%3) ter eno od
istrskih krajin (Soline iz leta
1%7). V ciklusu "Pesniki" si je
Lugarič zastavil vprašanje o
smislu bivanja. "Pesniki" so
simbolični slikarjevi avtopor-
treti, saj je Lugarič v mladosti
mdi pesnil, a so verzi ostali ne-
objavljeni. Asketske figure si v
razmišljanjih podpirajo nazaj
upognjeno glavo, včasih sedijo
ob mizi ob praznem lism papir-
ja, pogosto pa jih spremljajo še
drugi predmeti, ki simbolično
opozarjajo na smrt: leščerba,
stihi cvet, mrtva ptica Včasih
na teh slikah ni figure in takrat
nosijo naslov "Večer" ali
"Leščerba". Slike, ki se
razvrščajo med leti 1958 in
1964, so maloštevilne, zanje pa
je značilen temačen kolorit, ki
je pri Lugariču sicer redek.
Močan je mdi poudarek na
hladni turkizni barvi, ki jo
spremljamo skozi ves Luga-
ričev opus, a nikoli v tolikšnih
površinah in tako izrazito kot
ravno v ciklusu Pesnikov. Sh-
kar je barvo nanašal na lopati-
co, kompozicijo je uklenil v
mrežo vodoravnic in navpičnic
ter poudaril utesnjenost v dvo-
dimenzionalnost zvrnjenega
prostora.
Istrska krajina je bila mno-
gim slovenskim slikarjem 20.
stoletja, pa tudi Lugariču, vir
navdiha za preskušanje novosti
v lastnem ustvarjanju. Kot da
bi zelena štajerska dežela zave-
zovala k tradicionalnosti in
zvestobi realizmu, lapidarni
primorski svet pa vabi v svet
abstrakcije in preskušanja te-
meljnih likovnih vprašanj.
Tako rekoč vsak večji Luga-
ričev ciklus se začenja z uvo-
dom, ki ga sestavlja skupina
istrskih krajin. V drugi polovi-
ci šestdesetih let so Lugariča
vznemirile oblike čeri in solin
ter mozaični preplet odsevov v
pristaniščih. Soline je slikal že
v petdesetih letih, v nas-
lednjem desetletju pa ga je pri-
tegnilo, kako se solinska polja
nizajo v zaporednih pasovih, ki
jih prekinjajo piramide -
bleščeči kupi soli. Soline je
upodabljal v pogledu z vrha,
oblike iz narave so se na plamu
poenostavljale, perspektiva je
bila vse manj pomembna. Istrs-
ki motivi iz šestdesetih let so
Lugariča približali abstrakme-
mu slikarstvu, vendar tega pra-
ga ni želel prestopiti. "Soline,"
"Čeri" in "Pristanišča" iz tega
drugega istrskega ciklusa pa so
bili dobrodošla priprava na os-
rednji Lugaričev ciklus, ki je
sledil - haloške krajine s konca
šestdesetih in iz prve polovice
sedemdesetih let.
ššarieta Cigleneild
Albin Lugarič, olje na lesonit,
1963. Pokrajinski muzej Ptuj,
inv.št.G1060s.
PTUJ / POTUJOČI KNJIŽNIČAR VLADIMIR KAJZOVAR
Knttinha na štirih kolesih
Knjižnica Ivana Potrča na Ptu-
ju je bogatejša za novo vozilo
Peugeot kombi boxer. To je po
dolgih letih prizadevanj in naj-
različnejših prošenj prvo vozilo
knjižnice, do sedaj pa so
knjižničarji v glavnem prevažali
knjige s kolesom, javnimi pre-
voznimi sredstvi, največ pa s svo-
jimi avtomobili.
Novi kombi je v prvi vrsti na-
menjen potujoči knjižnici in pre-
vozom med izposojevališči v šolah,
delovnih kolektivih in društvih.
Za stalno potujočo obliko izposoje
pa je najpomembnejši bibliobus,
ki je kompletna knjižnica na kole-
sih. To pa že sodi med dolgoročne
Knjižničar Vladimir Kajzovar je
na potujočo knjižnico na štirit}
kolesit) še posebej ponosen.
Foto: M. Ozmec
načrte, kajti bibliobuse imajo vse
večje knjižnice v Sloveniji. Sicer
pa so ptujski knjižničarji veseli, da
obisk in izposoja knjig iz leta v leto
naraščata, še najbolj pa so veseli,
da bo kmalu celotna knjižnica v
novih prostorih.
16 - OD TOD IN TAM
30. OKTOBER 1996 ■ TEDNIR
KOLESARSTVO
«
Ocfffcfil remultuti
lenurških kolesttrjev
Kolesarski klub Lenart spada med najbolje organizirane
športne klube lenarške občine. Tega pa seveda niso dosegli
preko noči in brez prizadevnih posameznikov, Id so veliko
svojega prostega časa in predvsem truda namenili razvoju
tega športa v Slovenskih goricah.
Prvo organizirano kolesarsko
sekcijo so v Lenartu ustanovili
že leta 1982, takrat še v okviru
DTV Partizan. Potrebe in am-
bicije mladih kolesarskih nav-
dtišencev pa so kaj hitro preras-
le okvire sekcije. Tako so leta
1990 ustanovili kolesarski klub,
ki danes šteje že dobrih trideset
članov. Organizacijsko jedro
kluba tvorijo trener Andrej Pe-
trovič iz Ptuja, predsednik Bo-
jan Krevs in podpredsednik Pe-
ter Kramberger, ki nam je tudi
podal nekaj osnovnih informa-
cij o tem uspešnem lenarškem
klubu.
Njihova tekmovalna ekipa je v
letošnji sezoni slonela na sed-
mih tekmovalcih. V kategoriji
dečki A sta nastopala Luka
Krevs in Lovro Žibema, pri
mlajših   mladincih   Boštjan
Krevs, Beno Pimtar in Marko
Borko, v kategoriji starejših
mladincih pa sta tekmovala Pri-
mož Kavčič in Robi Kocuvan.
Najpomembnejši uspeh sezone
je prav gotovo osvojitev naslova
državnega prvaka v kategoriji
mlajših mladincev, ki ga je na
državnem prvenstvu v Novem
mestu v vožnji na kronometer
dospel Boštjan Krevs. Pohvali-
jo se tudi lahko, da so v letošnji
sezoni trije njihovi tekmovalci
oblekli reprezentančne drese.
To so bili Primož Kavčič ter
mlajša mladinca Boštjan Krevs
in Beno Pimtnar na dirki po av-
strijskem Koroškem V pokalu
Slovenije, v kategoriji mlajši
mladinci, kjer je štelo šest dirk,
je Boštjan Krevs tako skupno 2.
mesto, ekipa Lenarta pa je bila
na koncu prav tako druga.
Kaj pa člani?
"Lansko sezono smo imeh dva
članska tekmovalca, letos na pa-
pirju le še enega. Zakaj? Iz pre-
prostih razlogov: ugotovili smo
namreč, da takšnega bremena
klub, kot je naš, ne prenese.
Člani zahtevajo popolno profe-
sionalizacijo, te pa s sredstvi, ki
jih imamo na razpolago, ne mo-
remo zagotavljati. Letni pro-
račun našega kluba znaša slabih
25.000 DEM, kar je v primerjavi
z drugimi lenarškimi klubi do-
kaj veliko, če pa to vsoto pri-
merjamo npr. z Rogom, Savo in
Krko, pa je seveda to zane-
marljivo. S tem lahko pokrije-
mo le mlajše kategorije ter mo-
rebiti organiziramo še kakšno
dirko. Več pa se s tem denarjem
ne da narediti.
Kljub temu pa si ne delamo
utvar. Vemo v kakšnem stanju
je lenarško gospodarstvo, in šele
če bi v prihodnosti na kakršni-
koli način prišli do vsote
100.000 DEM za sezono, bi
lahko začeli razmišljati tudi o
članih," je razmišljal Peter
Kramberger.
Svoje vrste pa si kljub vsemu
želijo še razširiti. V ta namen
bodo že v bližnji prihodnosti v
okviru kluba ustanovili rekrea-
tivno sekcijo, ki jo bo vodil prav
tako velik kolesarski nav-
dušenec Franc Breznik, dr. vet.
med.
ALEŠLIPKO
Reprezentanca slovenskih mlajših mladincev v VVotfsbergu na
avstrijskem Koroškem: od leve Beno Puntnar (KK Ijenart), Do-
men Blažek, Jure Kaučič (oba Sava) in Boštjan Krevs (KKLjenart).
PISE: MIRKO KOSTANJEVEC / REFERENDUMI O VOLILNI
ZAKONODAJI
O rekrendumskem iirkusiš
Nadaljevanje
# Ustavno sodišče je razvel-
javilo dan razpisa referenduma
Ustavno sodišče je z Odločbo
št. U-I-279/% z dne 10. 9. 19%
(Ur. 1. RS št. 51/%) razveljavilo v
prej omenjenem odloku DZ
določen dan razpisa referendu-
ma - 90 dni po konstituiranju
novega sklica DZ - in odločilo,
da mora DZ določiti nov dan
razpisa. V obrazložitvi omenjene
odločbe je med drugim tudi za-
pisano, da določb ZRLI, ki go-
vorijo o dnevu, določenem kot
dan razpisa referenduma, ni
mogoče razlagati tako, kot da
pooblaščajo DZ, da poljubno
določi čas med objavo odloka in
dnem, ki se šteje za dan razpisa
referendtuna. Ta čas mora biti v
razumnem sorazmerju z drugi-
mi roki, določenimi v ZRLI, in
sme praviloma znašati 15 dni.
Od omenjenega dne razpisa refe-
rendtuna pa glede na 33. čl.
ZRLI ne sme preteči manj kot
30 in ne več kot 45 dni. Po
mnenju tistavnega sodišča pa
DZ, ob upoštevanju zgoraj nave-
denega poduka, lahko sam
določi nov dan razpisa referen-
dtuna, kar bo imelo za posledico
nov dan izvedbe referendiuna,
vendar sodišče meni, da bi ustre-
zalo pravnim načelom racional-
nosti in ekonomičnosti, če bi
DZ dan razpisa in rok med tem
dnem in dnem glasovanja
določil tako, da bo referendimi
izveden hkrati z volitvami v DZ,
ki so razpisane za 10. november
19%.
0 Državni zbor je določil nov
datum o razpisu in o izvedbi re-
ferenduma
Na seji dne 19.9.19%, na kate-
ri je bil predlog za razpis zako-
nodajnega referendiuna, ki ga je
dne 17. 4. 19% vložila skupina
35 poslancev, umaknjen, je DZ
odlok od 7. 8. 19% spremenil in,
dopolnil tako, da je za dan razpi-
sa referendiuna, s katerim
začnejo teči roki za opravila, ki
so potreba za izvedbo referendu-
ma, določil 8. november 19%, za
dan glasovanja pa 8. december
19% (Ur. list RS št. 53/%).
Večina poslancev ni upoštevala
mnenja ustavnega sodišča, ker je
menila, da sočasna agitacija in
pojasnjevanje volilnih sistemov,
o katerih naj bi se odločalo na re-
ferendumu, in predstavljanje
strankarskih programov in kan-
didatov za poslance v DZ ni
smotrno in koristno niti za poli-
tične stranke niti za volivce.
# Zahteva za oceno ustav-
nosti in zakonitosti
Glede določitve novega dneva
za razpis referenduma v prej
omenjenem odloku DZ je pred-
sednik SDS kot zastopnik
43.710 volivcev in volivk vložil
zahtevo za oceno ustavnosti in
zakonitosti na ustavno sodišče,
to pa, kolikor je meni znano, do
dneva zapisa tega članka (23. X.
1996) o zahtevi še ni odločilo.
# Zakon o načinu glasovanja
in o ugotavljanju izida glaso-
vanja na referendumu o volil-
nem sistemu
Glede na nmenje ustavnega
sodišča v obrazložitvi odločbe št.
U-I-266/96 z dne 31. 6.19% (Ur.
1. RS št. 43/%), da lahko DZ tudi
drugače, kot je v tej odločbi na-
kazalo ustavno sodišče, uredi
položaj, ko je vloženih več
zahtev s konkurenčnimi predlo-
gi, je državni zbor to storil in
dne 1. 10. 19% sprejel zakon o
načinu glasovanja in o ugotav-
ljanju izida glasovanja na refe-
rendumu o volilnem sistemu, ki
je objavljen v Ur. listu RS št.
57/%. Po tem zakonu bo o volil-
nem sistemu le en referendum z
več referendumskimi vprašanji.
Na glasovnici bodo referendum-
sko vprašanja navedena po
vrstnem redu vložitve zahtev za
razpis referenduma. Tako bo na
prvem mestu vprašanje državne-
ga sveta, ali smo za kombiniran
volilni sistem, na drugem mestu
vprašanje SDS in 43.710 voliv-
cev, ali smo za večinski volilni
sistem; na tretjem mestu
vprašanja skupine poslancev
(povečini LDS), ali smo za pro-
porcionalni volilni sistem. Po-
drobno sem vprašanja omenje-
nih treh predlagateljev prikazal
že v prejšnjih nadaljevanjih tega
članka Za vsakim referendum-
skim vprašanjem sledita besedi
"za" in "proti".
# Kako bomo glasovali?
To je določeno v 2. odstavku 2.
čl. zakona o načinu glasovanja in
o ugotavljanju izida glasovanja
na referendumu o volilnem sis-
temu, ki se glasi: 'Volivec glasu-
je tako, da pri posameznem refe-
rendumskem vprašanju obkroži
besedo "za" ali besedo "proti".
Volivec se lahko pri posamez-
nem referendumskem vprašanju
tudi ne opredeli in ne obkroži
niti besede "za" niti besede "pro-
ti".
Besedo "za" lahko obkroži
samo pri enem referendumskem
vprašanju.
Besedo "proti" lahko obkroži
pri referendumskih vprašanjih,
pri katerih ni obkrožil besede
"za".
Besedo "proti" lahko obkroži
tudi pri vseh referendumskih
vprašanjih, če pri nobenem refe-
rendumskem vprašanju ni ob-
krožil besede "za".
9 Kdaj je glasovnica nevel-
javna?
Po 2. odstavku 3. čl. zakona je
glasovnica neveljavna:
- če se volivec ni opredelil do
nobenega od referendumskih
vprašanj
- če je obkrožil besedo "za" pri
več referendumskih vprašanjih
- če je pri posameznem referen-
dumskem vprašanju obkrožil
tako besedo "za" kot besedo "pro-
ti"
# Ugotavljanje glasovanja
Določbo o ugotavljanju glaso-
vanja, ki jo morajo dobro pozna-
ti zlasti volilne komisije in volil-
ni odbor, vsebuje 1. odstavek 3.
čl. omenjenega zakona.
# Kateri predlog zgoraj
omenjenih predlagateljev refe-
renduma bo zmagal?
V 3. odstavku 3. čl. citiranega
zakona je zapisano, da je izglaso-
van predlog, za katere^ je glaso-
vala večina volivcev, ki so glaso-
vali.
Če ne bo izglasovan noben
predlog, bo ostal v veljavi sedan-
ji proporcionalni volilni sistem
# Sklepne misli in vprašanja
Ob koncu tega članka se mi,
kot tudi mnogim bralcem, pora-
jajo mnoge misli in vprašanja.
Mislim, da se s pomočjo pred-
hodnega zakonodaj n^a referen-
duma o različnih volilnih siste-
mih ne bo, po vsej verjetnosti,
ugotovilo stališče večine v volil-
ni imenik vpisanih volivcev.
Oni, ki bodo prišli glasovat,
bodo, tako je vsaj pričakovati,
glasovali tako, kot jim bo sveto-
vala njihova politična stranka.
Če upoštevamo ustavno in za-
konsko določbo, da se za uspeh
zakonodajnega referenduma ne
zahteva kvorum udeležbe (1/2 ali
več vseh, ki imajo volilno pravi-
co), potem se lahko zgodi, da na
referendumu zmaga majhno šte-
vilo volivcev, medtem ko je
poražena večina volivcev, in to
tistih, ki so glasovali proti, in
onih, ki so referendum bojkoti-
rali. V takem primeru se postavl-
ja vprašanje: ali morajo vsi pos-
lanci DZ in to tudi tistih strank,
katerih člani so glasovali proti
oz. se referenduma niso ude-
ležili, spoštovati voljo majhnega
števila zmagovitih volivcev in
kot v našem primeru glasovati za
volilni zakon, ki bo napravljen
na temelju referendumske
odločitve. Čeprav določba iz 90.
čl. ustave RS in iz 25. čl. ZRLI
dajeta na postavljeno vprašanje
pritrdilni odgovor, se bo vendar
mnogim volivcem zastavilo še
vprašanje, ali je taka določba de-
mokratična in ali jo vsebujejo
ustrezni predpisi tudi drugih de-
mokratičnih držav.
Ni dvomov, da bodo mnogi
državljani in državljanke so-
glašali z mnenjem predsednika
RS Milana Kučana, ki ga je izra-
zil v razgovoru z novinarjem
Jankom Lorencijem (glej sobot-
no prilogo Dela dne 28. sept.
19%, str. 31-32), ko je dejal: "Si-
cer pa se strinjam, da volilni sis-
tem kot sistem ni priročna stvar
za referendumsko odločanje,
čeprav je referendum pomemb-
na sestavina demokracije."
MiricoKostonievec
EKOLOŠKI RAZISKOVALNI TABOR DRAVA 96/ANKETA O
ONESNAŽEVANJU OKOUA
Okolje offesft«if|e|o drugi
v okviru tabora DRAVA 96,
ki sta ga v juliju izvedla Razi-
skovalno društvo ZlatovranJka
in Zeleni Ptuja, je bilo tudi le-
tos na območju Ptuja in okoli-
ce izvedeno anketiranje.
Glavni namen ankete je bil
raziskati in analizirati prob-
lem, ki nastaja v zvezi z one-
snaževanjem voda in odlagan-
jem odpadkov na tem
območju.
Z anketiranjem, ki je zajelo
42,8 odstotka moških in 57,2
ocktotka žensk, smo med dru-
gim želeli ugotoviti, ali se an-
ketirani sploh zavedajo omen-
jenega problema, v kolikšni
meri je po njihovem mnenju
prisotna onesnaženost na Ptuj-
skem, kakšno je mnenje anke-
tiranih o divjih odlagališčih ter
kaj je tisto, kar sami storijo za
zmanjšanje onesnaženosti in
ali se v okviru tega an^žirajo
tudi kot skupnost
Odgovori na zastavljena
vprašanja so v večji meri
potrdili naše hipoteze, najpo-
membnejši in najzanimivejši
podatki pa so bili tile:
Največ anketiranih je mnen-
ja, da vode na območju Ptuja in
okolice najbolj onesnažuje ka-
nalizacija, kot posledico one-
snaženja pa jih je največ naved-
lo neprijeten vonj in spremem-
bo barve vode.
Zanimiv podatek je tudi, da
večina anketiranih ve, da ima
Ptuj čistilno napravo, vendar
jih zelo malo ve, kje se le-ta na-
haja.
Tako kot že vsa prejšnje leta
smo tudi letos ugotovili, da
pojma ekološke osveščenosti
mnogi še ne poznajo ali pa je
močno zožen za njihovo lokal-
no okolje.
Iz dobljenih rezultatov je raz-
vidno tudi, da za Ptuj in okoli-
co predstavlja velik problem
odlaganje in sortiranje odpad-
kov. Rezultati primerjave, ki
smo jo izvedli med odgovori
anketirancev, ki živijo v mestu
in podeželani, so dali naslednjo
sliko:
Sortiranje odpadkov na
podeželju je oteženo oz. celo
neizvedljivo, ker primanjkuje
za to primernih zabojnikov ali
pa jih sploh ni, lastna organiza-
cija sortiranja pa je v interesu le
manjšini.
Ugotovljepo je bilo tudi, da
večina anketiranih meni, da
ljudje iz skupnosti premalo sto-
rijo za varstvo okolja, medtem
so so zase prepričani, da storijo
dovolj, venciar dvomijo, da
bodo s tem veliko pripomogli k
zmanjšanju onesnaženosti.
Med tistimi, ki dvomijo o
svojem uspehu pri zmanjševan-
ju onesnaženosti, je tudi veliko
takih, ki prenašajo krivdo na
druge. Navsezadnje mora biti
nekdo tisti, ki naravo uničuje,
in dovolim si pripomniti, da so
med njimi najverjetneje tudi
vsi tisti, ki so anktetiranje bolj
ali manj vljudno odklonili.
Saša Krajnc
ORMOŽ/AKTIVNOSTI GASI LCEVV OKTOBRU
iMesec požarne varnosti
Tudi v letošnjem oktobru so
gasilci ormoške občine spom-
nili na mesec požarne varnosti.
Namen tega meseca je, širši
javnosti prilcazati dejavnosti
gasilcev. Tudi letos so pripra-
vili plakate in obešanke s proti-
požarno vsebino, posamezna
društva pa so pripravila dneve
odprtih vrat v svojih gasilskih
domovih. Ti so bili namenjeni
predvsem šolarjem, da se sez-
nanijo z gasilstvom Na opera-
tivnem področju pa so potekale
pokazne vaje in druge aktiv-
nosti. Gasilska društva so izva-
jala aktivnosti po svojih pro-
gramih. Ivan Hržič, predsednik
gasilske zveze Ormož, je pou-
daril, da bi tudi mediji morali
več pozomosti posvetili mese-
cu požarne varnosti in gasilst-
vu. V ormoški občini je namreč
okrog 1500 gasilcev.
Aktivnosti so se pričele s skup-
no sejo predsedstva in poveljstva
Gasilske zveze Ormož, na kateri
so sprejeli okvirni program.
Letošnji mesec požarne varnosti
je potekal hkrati z dovozom ga-
silske' tehnike iz mjine. Inter-
vencijska vozila, motorne briz-
galne in nekatera druga oprema
bo razstavljena na Vitanu,
možen pa bo ogled in nakup.
Gre za rabljeno opremo, ki pa bo
za naše razmere še kako uporab-
na. Ormoške gasilce še posebej
moti termin za mesec požarne
varnosti, ki je za naše območje
popolnoma neprimeren. Okto-
bra je v naši pretežno kmetijski
občini najnapomejši mesec. To
je mesec trgatev, spravila koru-
ze, sladkorne pese in setve. Ga-
silski zvezi Sloveniji bodo pred-
lagali, naj razmisli o primer-
nejšem terminu, vendar velikega
upanja na uspeh nimajo.
Letos so gasilci na posameznih
področjih izvajali vaje na točno
določenih objektih. Gasilska
društva so izbrala najbolj
ogrožene objekte v svojem kraju
in izvajala učne vaje, prirejene
točno za določen objekt. "Kraja-
ni so najbrž opazili pogosto tul-
jenje siren, s čimer poskušamo
pri vajah ugotoviti uspešnost
enot, intervencijsko usposoblje-
nost in pripravo ter vzdrževanje
tehnike. Vse bolj smo tudi prisil-
jeni varčevati s tehničnimi
sredstvi, penili, derivati za nev-
tralizacijo nevarnih snovi in
drugim Zato večjih vaj nismo
načrtovali, v bodoče pa bi bilo
dobro v aktivnosti vključiti tudi
druge, ki morajo skrbeti za po-
dročje civilne zaščite. Na ta
način bi lahko poglobili sodelov-
naje in uskladili poveljevanje.
Pogrešamo tudi predavanja o
požarni varnosti, saj veliko
požarov zaneti neznanje in ma-
lomarnost," je dodal poveljnik
poveljstva Gasilske zveze Ormož
Ivan Vajda.
viki idemenčič
f EDNIK - 30. OKTOBER 1996
ŠPORT -17
|\/IARKOVCI / POGOVOR S PREDSEDNIKOM SVETA PRIMESTNE ČETRTI MARKOVCI STANISLAVOM TOPLAKOM
Delovanje za skupno korist
primestna četrt Markovci je ena izmed štirih primestnih
Četrti v mestni občini Ptuj oziroma ena od devetih na tem
območju. Razprostira se na 3016 hektarih površine ali več
jcot 25 odstotkih celotne površine mestne občine, od 4013
prebivalcev (12,5 odstotka vseh prebivalcev mestene
občine) jih je 3079 volilcev, kar jo uvršča med mlajše četrti
oziroma takoj za četrt Ljudski vrt.
primestna četrt Markovci leži
na jugovzhodnem delu mesme
občine Ptuj in zajema naselja:
2abovci, Markovci, Nova vas,
Bukovci, Stojnci, na polju pa še
prvenci, Sobetinci, Strelci in
Borovci.
Predsednik sveta primesme
četrti Markovci je Stanislav To-
plak Življenjski utrip v tej četrti
je drugačen kot v drugih četrtih
v mestni občini Ptuj. Prebivalst-
vo je pretežno kmečko-delavsko,
čutiti pa je mdi že prisomost sa-
mostojnega podjetništva, nekih
večjih obratov pa ni. Poskus s
Hmezadom, ki je v stari osnovni
šoli luredil hladilnico, ni uspel.
Napačno je bilo, da so objekt
prodali. Ker je v samem centru
Markovcev, bi ga morali nujno
vrniti primestni četrti, za zdaj pa
je cena tista, ki jim to onemo-
goča.
V tej novi pmjski četrti so zelo
zadovoljni, ker se meje prejšnje
krajevne skupnosti niso spreme-
nile, zato mdi ni bilo težav pri
delitveni bilanci. Več težav pa je
pri zagotavljanu razmer za delo
nove četni. Prejšnja krajevna
skupnost je imela prostore v za-
družnem domu, ki so ga krajani
tudi gradili, vendar je objekt se-
daj "podedovala" Kmetijska za-
dmga Ptuj. Tudi Mercatorjevo
trgovino so pomagali zgraditi do
tretje gradbene faze. Četrtni
prostori so sedaj nad Mercatorje-
vo trgovino, v manjši sejni sobi
je prostora za 30 do 40 ljudi, ob
krajevni pisarni pa je na tej loka-
ciji tudi sedež kabelske televizi-
je.
Da bi lažje delali, so pri 11-
članskem svem imenovali tri od-
bore: enega za kabelsko televizi-
jo, drugega za gospodarjenje,
tretjega pa za kultiu-o. Stanislav
Toplak pravi, da si zelo želijo, da
bi obstoječi sistem povezali s
ptujskim, da bi ta predvajal lo-
^ni program. Sredstva za te na-
■^ene so zagotovljena, ne vedo
Pa, zakaj do povezave še ni
prišlo.
Število članov sveta sicer ni
skladno s statutom mesme
občine Ptuj, ker ta ni upošteval
sprememb zakona o lokalni sa-
Jioupravi, da naj bi imel vsak
•^dj v četrti predstavnika v sve-
% torej naj ne bi odločalo le ste-
blo prebivalcev. Svet je sicer
strankarsko sestavljen, vendar se
1^ pri njegovem delu ne pozna,
posamezni člani sveta delujejo v
korist svojih vasi in s tem četrti
'^ot celote. Tudi zamisel o sa-
fjostojni občini Markovci, ki je
bila še nedolgo zelo aktualna, se
je že pojavila na dnevnem redu,
vendar je prevladalo mnenje, da
gre za vprašanje, za katerega je
potrebno strokovno mnenje, ne
izključujejo pa seveda možnosti,
da bo do tega prišlo. Bistveno v
tem trenutku pa je, kot pravi
Stanislav Toplak, da Ptuj doseže
pozicijo regijska središča, po-
tem bodo pridobile mdi četrti.
Pri delovanju novih četrti v
mestni občini Pmj je še več
odprtih vprašanj. Stanislav To-
plak posebej opozarja na nes-
kladnje med stamtom mesme
občine in stamtom četrti, kjer se
natančno vidi, da so četrti prav-
zaprav mjek. O tem, kako vzpos-
taviti usklajeno sodelovanje med
mestnim svetom in svetom
četrti, ker bi bilo logično, da so
člani sveta mesme občine tudi
člani svetov četrti, v obstoječih
statutih ni nič napisanega. To je
lahko precejšnja ovira pri
bodočem uveljavljanju četrti,
čeprav v Markovcih dobro sode-
lujejo z mesmimi svetniki iz
svoje četrti (Karlom Majcnom,
Francem Obranom, Antonom
Oglarjem in Ivanom Bezjakom),
ki se sej svetov četrti redno ude-
ležujejo. To so vprašanja, ki bi
jih bilo nujno rešiti v okviru sta-
tuta mestne občine in v statutih
četrti oziroma jih ustrezno do-
polniti. Pri tem bi morali
upoštevati dejstvo, da so četrti
pripomoček, da bo lahko lokalna
samouprava boljše delovala. Poj-
avlja pa se tudi vprašanje o tem,
ali strogi mesmi center Ptuja v
resnici potrebuje toliko četrti.
V Markovcih so prepričani, da
za izvajanje nalog, ki so dogo-
vorjene na ravni občine, potre-
bujejo operativnega strokovnega
delavca, saj tega dela ni mogoče
opravljati iz Pmja Markovska
četrt zavzema več kot 25 odstot-
kov ozemlja mesme občine,
upoštevaje njene razdalje in
menlaliteto ljudi, ki je drugačna
od mesme, pa je nujno, da je
takšen delavec pri njih. Nemo-
goče je ljudem vzeti možnost, da
tistega, kar so prej dobili pri taj-
niku krajevne skupnosti, v no-
vih razmerah ne bi mogli. Pre-
prosti človek tega območja še
vedno išče pomoč pri tajniku,
njemu je odveč pot v Pmj. Težko
mu je mdi povedati, da je prej ta
standard imel, sedaj pa ga ne
more več imeti.
Pristojnosti četrti so vezane na
upravljanje s premoženjem, ki ji
je dodeljeno po delitveni bilanci,
na skrb za razvoj športa in ktilm-
re na njenem območju, na dajan-
je mnenj o zadevah lokalnega
pomena, na ugotavljanje potreb
po izvrševanju nekaterih aktiv-
nosti lokalnega pomena in v tem
okviru v četrti pripravijo progra-
me dela. Nekaj nalog naj bi četrti
opravljale tudi na podlagi poseb-
nega sklepa o prenosu le-teh
nanje. Na ta sklep pa še čakajo.
Predvsem je Stanislav Toplak
mnenja, da je potrebno dobro
pretehtati, kje naj bi kaj imeli in
kakšne naloge bi opravljali, da bi
bila sredstva pravilno in korist-
no uporabljena. Zelo prav je, da
se četrti ukvarjajo z razvojem
športa na svojem območju, kot
izkušenemu špormemu delavcu
je Stanislavu Toplaku dobro
znano, da je vsak športni tolar
naložba, ki se presneto dobro
obrestuje, pomeni tudi do 50 od-
stotkov manj deviacij med mla-
dimi, če se ti aktivno ukvarjajo s
športom Zagotovo pa v markov-
ski četni ne bodo podprli delo-
vanja strokovnih služb za četrti,
saj je teh po njihovem mnenju
dovolj v upravi mesme občine
Pmj. Na svojem območju potre-
bujejo operativca za izvajanje
dogovorjenih nalog. Ker je četn
po stamtu pravna oseba, ima še
kako interes, da s sredstvi, s ka-
terimi upravlja, gospodarno rav-
no. Moralno se jim zdi, da s
sredstvi, ki niso sestavni del in-
tegralnega proračuna in si jih v
četni samostojno pridobijo, sa-
mostojno razpolagajo. Lastni
viri morajo biti obravnavani kot
nadstandard. Občina pa je tista,
ki skrbi za celosten razvoj na ce-
lomem območju oziroma v vseh
četnih.
V četrti so še vedno zelo aktu-
alna razmišljanja o razpisu sa-
moprispevka. Absiu-dno je, da je
razpis referendtuna o uvedbi sa-
moprispevka v pristojnosti
župana. Če torej župan ne bo pri
volji, da bi dal žegen za samop-
rispevek, tega ne morejo razpisa-
ti, čemdi si ga želijo. Tudi v tem
delu bi bilo nujno preiurediti sta-
mt.
SKRBIAOBSTOikO
INMOVtUNOVE
mnaSTRUKTURE
Programske naloge markovske
četrti so predvsem skrb za
zdajšnjo komtmalno in drugo
infrastrukturo ter da se naredi
vse tisto, kar še manjka. Do-
končno je potrebno odpraviti
posledice gradnje hidrocentrale
Formin. Urediti bo potrebno
območje vasi Markovci med ka-
nalom in jezerom, kjer so veliki
problemi zaradi podtalnice. Od
Ptuja do Ormoža so skoraj v ce-
loti že urejeni pločniki razen v
Borovcih, komtmalno opremiti
in urediti pa bo potrebno mdi
parcele v Novem Jorkti, kjer je
bila nekoč asfaltna baza za
gradnjo HE Formin, sedaj pa je
smetišče, ter območje m-editi za
poselitev in gradnjo manjših
obratovalnic. Gre za strateško iz-
redno pomembno vprašanje, saj
so zaradi neurejenih možnosti za
gradnjo v Markovcih kraj zapus-
tili številni intelektualci, ki bi
lahko sicer pomembno prispeva-
li za razvoj.
MG
Stanislav Toplak, predsednik
primestne četrti Markovci.
Foto: Kosi ,
Zadružni dom Markovci: "Ta dom je potrebno vrniti primestni
četrti." Foto: Ijangerholc
GORIŠNICA / DOBRODOŠLA ZDRAVSTVENA PREVENTIVA
ffalr« ohruniti zdrtnre zobe
Ni samo oktober mesec, ko skrbi za zdrave zobe namen-
jamo največ pozornosti, ampak bi moralo tako biti vse
leto. Tako meni tudi gorišniški zasebni zobozdravnik dr.
Zlatko Sok, ki v okviru zdravstvene preventive že dve leti
vodi program otroškega zobozdravstva. Mnogi bi rekli, da
uspešno, pa sam ni takega mnenja.
"V osnovnošolskih letih je po-
trebna predvsem vzgoja otrok
ter delo z njim, čeprav se danes
pojavljajo potrebe po preventivi
mdi pri najmlajših. Kljub temu
da smo zasebna zobozdravstve-
na ordinacija, pa smo primora-
ni opravljati "ordinacijsko" pre-
ventivo. Pri tem naj samo ome-
nim, da ta vključuje redne preg-
lede pri zobozdravniku, rnni-
vanje zob v naši umivalnici in
ob vsem še nevsiljiv način te-
meljitega čiščenja zobkov.
Tako na enem mesm že lahko
opravimo vsa dela. Seveda mo-
ramo tesno sodelovati s šolo in
učitelji, kajti otroci k nam pri-
hajajo mdi med poukom, še po-
sebej takrat, ko je nujno potreb-
no. Moramo jih na nek način
navaditi, da bodo zobozdravni-
ka obiskovali redno. Že dve leti
skrbim, da si otroci na višji
stopnji ščetkajo zobe doma,
mlajše pa je na to potrebno na-
vajati in jih opozarjati. Še naj-
boljša je kontrola mnivanja zob
zjutraj, zato se večkrat odpra-
vim v kak razred čisto po nakl-
jučju in opravim kontrolo. Re-
zultati so zelo zanimivi in raz-
lični, pa ne boste verjeli, da red-
ne skrbi za zobe pri otrocih še
zmeraj ni. Seveda je potreben
čas za preventivo, ampak se-
danji rezultati ne kažejo naj-
boljše," pravi dr. Sok, ki v je v
gorišniškem občinskem svetu
mdi predsednik odbora za
zdravstvo.
Z zobozdravstvom in rednimi
obiski domačega zobozdravni-
ka se letos na osnovni šoli
(jorišnica srečuje 500 otrok, kar
seveda za enega zobozdravnika
ni malo, kajti dr. Sok poleg
otroškega zobozdravstva nudi
storitve mdi odraslim Sicer pa
je prepričan, da si bo z leti na
lokalni ravni vzgojil svojo po-
pulacijo. Še kako dobrodošlo
mu je v takih primerih strokov-
no znanje s seminarjev!
V zobozdravstvu potekajo raz-
lična tekmovanja in tudi v
(jorišnici so letošnji osnov-
nošolci vključeni v republiško
tekmovanje za čiste zobe. Ob
koncu šolskega leta jih čaka še
tekmovanje v domačem kraju.
njihov mentor dr. Sok pa tako
poleg rednega dela preverja še
redno skrb za zobe in znanje o
njih.
Zobozdravstveni ordinaciji v
občini bi bilo dobro povezati,
meni dr. Sok, kajti le tako bo
dobro poskrbljeno za širšo zo-
bozdravstveno preventivo na
obeh koncih občine - haloškem
in ravninskem Trenumo še
največ težav povzroča zaprta or-
dinacija v Qrkulanah, kjer zo-
bozdravnik ne dela že več kot
leto dni. Po temeljiti sanaciji
prostorov se je pred meseci za-
taknilo pri dobavi zabozdrav-
niškega stola, za katerega naj bi
poskrbel ptujski Zdravstveni
dom
Dr. Sok med dmgim poudar-
ja:'V občini želimo zagotoviti
dobro zdravstveno pomoč
občanom, zato je odprtje zoboz-
dravstvene ordinacije potrebno.
Na stol že predolgo čakamo,
zato smo se morali kar sami
obrniti na ministrstvo za
zdravstvo. Mislim, da smo to-
krat le tispeli in obljubljeno
imamo, da bo stol v Grkulane
pripeljan še pred koncem leta.
Ni pa zobozdravstvo tam edini
problem, tudi splošni zdravnik
kraj obišče le občasno, sedanja
zgradba pa je tako že dotrajana.
Nismo našli skupnega dogovo-
ra s stanovanjsko skupnostjo,
zato že urejujemo vso potrebno
doktunentacijo za novogradnjo.
Del sredstev za gradnjo že ima-
mo zagotovljenih. Potem po-
manjkanja po osnovni zdravst-
veni oskrbi v občini skoraj ne
bi smelo biti, čeprav bi potrebo-
vali še kakšno lekarno in zdrav-
nika več."
Tatjana Mohorko
Gorišniški zobozdravnik dr. Zlatko Sok vsak dan poskrbi za
bolj zdrave zobe osnovnošolcev. Foto: TM
"Dobro je skrbeti za ohranjanje zdravih zob," so ob koncu lanskega šolskega leta povedali
učenci, najboljši na šolskem tekmovanju. Foto: l^gerholc
18 - OD TOD IN TAM
30. OKTOBER 1996 - TEDNIR
PTUJ / POGOVOR S PREDSEDNIKOM SOPS - STRANKE CENTRA PROF. DR. GOJKOM STANIČEM
Slovenska poaiefia Sloventem!
Prof. dr. Gojko Stanič je redni profesor socilogije in prava
na Univerzi v Ljubljani, direktor zasebnega inštituta za del-
ničarstvo, generalni sekretar gospodarskega interesnega
združenja izvoznikov in soustanovitelj večih podjetij, ki
uspešno poslujejo. 20. septembra letos je bil na kongresu
Slovensko obrtne-podjetniške stranke - stranke centra iz-
voljen za njenega predsednika. I
Ob izvolitvi so v stranki zapi-
sali, da so dobili človeka, ki je
odličen teoretik, svojo teorijo pa
je tudi vsesplošno preizkusil. Dr.
Stanič je strokovnjak, ki se
ukvarja s celostnim razvojem
slovenske družbe. S svojim pro-
gram SOPS - stranka centra po-
nuja rešitve za pospešeno odpi-
ranje produktivnih delovnih
mest ter učinkovito zaščito slo-
venskih nacionalnih interesov.
Gre za prepričanje, da bomo Slo-
venci svobodni le, če bomo
množični lastniki svoje zemlje,
svoje obrti, kmetij, podjetij, šol
in univerz, klinik in bolnišnic,
kultiunih ustanov...
STRANKA
poDimmuum
Slovenska obrtna-podjetniška
stranka - stranka centra je nasta-
la leta 1990 in ima 5000 članov.
Na prejšnjih volitvah ni uspela
priti v parlament. "Sedaj pa je to
stranka, ki se je na svojem kon-
gresu 20. septembra letos
odločila, da bo razširila svoje
članstvo, tako da je to sedaj
stranka vseh podjetnih Sloven-
cev; predvsem gre za samozapos-
lene, ki jih je v naši državi 109
tisoč, od tega 50 tisoč obrtnikov,
podjetnikov pa je 40 tisoč. V ce-
lotnem malem gospodarstvu je
zaposlenih 194 tisoč ljudi in ust-
varijo 40 odstotkov družbenega
proizvoda. Za svojo je stranko
vzelo tudi gospodarsko inter-
esno združenje izvoznikov, ker
je edina bila pripravljena v svoj
program vključiti probleme iz-
voznikov. Vključili smo mdi
problematiko notranjih del-
ničarjev, ki jih je v naši državi
350 tisoč. Za njih imamo te-
meljni cilj, da bi dosegli zaposle-
ni delavci in delavke, strokovn-
jaki in managerji 75 odstotkov
in eno delnico v podjetjih, ki so
se lastninila na osnovi zakono-
daje o lastninjenju družben^
kapitala. Zastopamo tudi inter-
ese zadružnikov, tistih zadružni-
kov in takih zadrug, v katerih
imajo enakopraven položaj za-
posleni zadružniki - delavci in
strokovnjaki, ki delajo v zadru-
gah, in zadružniki, ki so lahko
obrtniki ali kmetje. Take zadru-
ge, vemo, da so uspešne.
Zdajšnje so s strokovnjaki po-
metle, imajo velike težave, mar-
sikatera je zaradi te^ tudi raz-
padla.
Stranka SOPS bo ščitila tudi
interese vlagateljev kapitala, slo-
venske varčevalce, saj opažamo,
da tudi teh družbenih slojev
nihče ne ščiti. Tuje vlagatelje
bomo ščitili le pod pogojem, da
bodo odpirali nova delovna mes-
ta in da bodo prinesli v našo
državo sveži kapital ter^nove
proizvodne programe. Ščitili
bomo interese upokojencev, ker
vemo, da so mdi pokojnine
ogrožene. Sedanje uničevanje
gospodarstva lahko povzroči, cia
preprosto ne bo mogoče redno
izplačevati pokojnin. Naša
stranka bo ščitila vse vrste raz-
laščencev, tiste, ki so se jim kri-
vice zgodile pred 50 leti, in tiste,
ki so postali razlaščenci leta
1992, kajti zakoni o zavodih, za-
drugah in zakon o lastninjenju
podjetij, ki so poslovala z
družbenim kapitalom, so ustva-
rih nove vehke sloje razlaščen-
cev. Praktično vsa aktivna
družbena populacija se je naen-
krat znašla v državnih zavodih,
podržavljenih podjetjih. Ta za-
konodaja je v bistvu zelo kri-
vična, saj se ne upošteva dejan-
ski prispevek posameznih zapos-
lenih pri nastanku družbenega
kapitala. Sedanje vladajoče
stranke so namreč sprejele
načelo, ki je etično izredno spor-
no: več ko je nekdo ustvaril
družbenega kapitala, več so mu
ga vzeli. Vse stranke, ki so danes
v parlamentu, izjema je stranka.
ki jo vodi Zmago Jelinčič in ki jo
je v prejšnjem vodil Vitomir
Gros, imajo za cilj narediti slo-
venskega delavca in delavko ter
strokovnjaka za mezdnega de-
lavca, za hlapca v lastnem pod-
jetju. V tem pogledu je program
naše stranke popolnoma dru-
gačen od drugih strank, ki se se-
daj potegujejo za glasove volil-
cev."
v ŠESTIH iniH
IZGUBUENIH
270.000
DaOVNIHMEST
lOMK: Kateri so osnovni
programski cilji SOPS - stran-
ke centra?
DR STANIČ: "Analizirali
smo razmere v slovenskem go-
spodarstvu. Ugotavljamo, da se
je od leta 1990 do leta 19% doga-
jajo zelo n^tivni procesi. Ne
strinjamo se z uničevanjem
tržnega dela gospodarstva, z
zaščito monopolnega dela go-
spodarstva, z zaščito družbenih
dejavnosti in s silovitim raz-
raščanjem birokracije oziroma s
silovito^ močjo državnih kapita-
listov. Šestnajst skladov vlada v
Sloveniji, praviloma so čisto vsi
v Ljubljani. V obrti in malem
gospodarstvu smo podjetni Slo-
venci v zadnjih šestih letih
odprli 30 tisoč delovnih mest, v
srednjih in velikih podjetjih
prav toliko. Toda ukinjenih je
bilo 270 tisoč delovnih mest,
tako da je celotna bilanca pre-
stniktiuiranja izredno negativ-
na. Število delovnih mest v go-
spodarstvu je manjše za 210.545,
ob tem pa se je število uradnikov
povečalo za 15.211. Pred šestimi
leti je bilo v državi zaposlenih
26.700 uradnikov, danes 41.913.
Slika je zelo jasna: imičuje se go-
spodarstvo, monopolni sektor se
pušča pri miru, zlasti še banke,
ki poslujejo na osnovi oderuških
obresti. Pri birokraciji je sicer
drugače: na eni strani je bilo
nujno, da zaposlimo novo urad-
ništvo, ker imamo svojo diplo-
macijo, vojsko, vendar so te šte-
vilke prevelike. Vladajoče stran-
ke na teh mestih nastavljajo svo-
je ljudi, ne glede na strokovnost,
ker je 'država njihova lastnina'.
Zato se zavzemamo za
zmanjšanje vpliva države v
družbenem življenju. Mnenja
smo, da je potrebno privatizirati
vsa področja družbenih dejav-
nosti, gospodarske infrastrukm-
re, dr^vi je treba prepovedati
ukvarjanje z dobičkonosnimi
posli, ker je to stvar podjetnih
ljudi. Smo za svobodo tiska, kar
pomeni, da morajo predvsem
tisti, ki so v tisku zaposleni, biti
odločilni lastniki posameznih
institucij s tega področja. Po
našem mnenju mora država
upravljati največ 30,35 odstot-
kov družbenega proizvoda, 65,70
odstotkov pa civilna družba. V
naši državi se birokracija preveč
meša v družbeno življenje.
Nadaljnji problem, ki ga vidi-
mo, je silovita zaščita neučinko-
vitih bank s strani političnih
vrhov. Banke imajo v tem tre-
nutku popolnoma monopolni
položaj, poslujejo na osnovi ode-
ruških obresti. Leta 1992 je bilo
povprečje obresti R + 26, letos T
(temeljna obrestna mera) -I-12,6.
To pomeni, da se obrtniki ne
morejo razvijati, prav tako pod-
jetniki, ki so podjetja na novo
ustanovili in bi radi na novo od-
pirali delovna mesta, ne dobimo
po normalni ceni denarja za raz-
voj. In tudi sicer slovenska pod-
jetja niso zadolžena - na 3100
milijard kapitala pride 2700 mi-
lijard obveznosti. Enkrat manj
so zadolžena kot na primer švi-
carska. Na osnovi kapitala slo-
venskih varčevalcev bi lahko na-
redih izjemen zagon v investici-
jah. Sedaj pa se investira le
okrog 20 odstotkov družbnega
produkta, namesto 40. Močno
zaostajamo v tehnološkem raz-
voju, zaradi lastninjenja že šest
let ni investicij.
Zato se bomo zavzemali za ra-
dikalno redukcijo birokracije, za
kredite po realnih obrestnih
mera (to bi danes pomenilo T -t-
4 ali 5), v malem gospodarstvu za
veliko sofinanciranje izo-
braževanja zaposlenih, za uva-
janje informatike in drugih viso-
kih tehnologij. Zlasti še v malem
gospodarstvu lahko odpremo
največ novih delovnih mest. V
pogovorih z vodstvom Obrtne
zbornice Slovenije smo ugotovi-
li, da bi realno vsaj v obrti lahko
v naslednjem mandatu odprli
najmanj 30 tisoč delovnih mest.
Mislim pa, da so lahko številke
še višje, če bi spremenili celotno
politiko v naši državi.
Ne moremo se strinjati z
uničevanjem našega proizvajal-
ca, zlasti izvoznika, prizadeti so
tudi kmetje oziroma vsi drugi
proizvajalci, ki se na slovenskem
trgu srečujejo s konkiurenco iz
inozemstva. Na primer jogurt, ki
pride iz Avstrije na naš trg, je da-
nes za 26 odstotkov cenejši od
slovenskega. Gre za to, da vlada-
joče stranke razprodajajo sloven-
ski trg tujemu kapitalu, bogatijo
uvozniki, zlasti še uvozniki avto-
mobilov. Tuja veletrgovina se
širi, ker je uvoz izredno ugoden,
s tem se uničuje naša velika trgo-
vina. Če pogledamo samo slo-
venske izvoznike, vidimo, da so
samo v letih 1994 in 1995 izgubi-
li za 100 milijard tolarjev pri-
hodkov. Ta denar se je prelil k
uvoznikom avtomobilov, dobili
so ga tujci. S tem se imičuje slo-
venska industrija, v njej je bilo
uničenih 127 tisoč delovnih
mest. V tem trenutku, pred vo-
litvami, je ogroženih 100.000 de-
lovnih mest. To so analize mi-
nistrstva za gospodarstvo, kaže,
da bo do sesutja prišlo po volit-
vah. Trenutno se razmere gasijo.
sistemskih rešitev pa ni na vidi-
kiL
V programih vladajočih
strank, ki smo jih prebrali, smo
videli, da se ne mislijo odreči
monetarizmu, še naprej mislijo
uničevati izvoznike in domače
proizvajalce, slovenskega kmeta
in domače proizvajalce. Z
ustreznim tečajem tolarja mora-
mo zaščititi slovenske proizva-
jalce, zlasti izvoznike in kmete,
ter spodbujati izvoz blaga in sto-
ritev. Ne poznam države v svetu,
ki uničuje svoje proizvajalce in
daje prednost tujemu kapitalu.
Ta vlada ne dela za Slovence,
temveč za tujce.
Mnenja smo, da Slovenci na
osnovi znanja, ki ga imamo,
močnih in strokovnih ekip v
manjših in večjih podjetjih, ma-
nagerskega znanja lahko naredi-
mo nova velepodjetja s sedežem
v Sloveniji. Naši izvozniki mo-
rajo priti do lastnih prodajnih
mest na izbranih svetovnih
tržiščih. Kapitala imamo Slo-
venci zadosti, da si naredimo ve-
leprodajno mrežo, s pomočjo ka-
tere bi po ustrezno visokih ce-
nah prodajali svoje blago in tudi
turizem oziroma vse, kar Slo-
venci lahko nudimo.
SEDANJI
PRIVATIZaaJSKl
ZAKON JE KRIVIČEN
Ne strinjamo se mdi s stanjem
zaradi privatizacije družbenega
kapitala. Zakon o internih delni-
cah iz leta 1990 je bil sijajen. To
priznavajo nekateri profesorji.
med njimi mdi. dr. Mencinger.
Po tem zakonu bi se privatizacija
speljala tako, da bi lastnik postal
tisti, ki bi v podjetju varčeval in
bi del plače dajal za delnice, ki bi
jih dobil po polovični ceni, kapi-
tal bi ostal podjetjii, podjetje bi
ga imelo za investicije. Ker bi
bili delavci množično delničarji,
ne bi imeli takšn^ interesa po
zviševanju plač, ne bi bilo infla-
cije. Takrat se je za ta zakon nav-
dušilo 300 podjetij, v lem 1991
bi privatizacijo končali, razlogov
za divjo privatizacijo ne bi bilo.
Privatizcija bi bUa izpeljana
povsod, v zdravstvu, v šolstvu.
Po zakonu iz leta 1990 bi lastniki
postali ljudje, ne pa birokracija.
Zato so novi birokrati enostavno
ta zakon ustavili.
Sedanji privatizacijski zakon je
izredno krivičen. Zaposleni v
podjetjih bodo imeU na osnovi
certifikatov samo 17 odstotkov
delnic po starostnem načelu, ne
pa po tem, koliko je nekdo delal
v podjetju. Okrog 20 odstotkov
delnic bodo kupili po izredno vi-
soki ceni, kupnina pa gre državi.
Tako se podjetja uničujejo, biro-
kracija pa tej državi vlacla kot
državni kapitalizem"
TEDNIK: Kakšni ukrepi bi
bUi potrebni za oživljanje go-
spodarstva?
DR STANIČ: "Mnenja smo,
da je potrebno sprostiti energijo
Slovencev. Če bodo Slovenci
večinski lastniki svojih podjetij,
v teh, ki so bila sedaj olastninje-
na, bodo izredno motivirani, de-
lali bodo tako, da bodo varčevah
in investirali. Slovenci so zelo
varčni, denar leži v bankah, ven-
dar ga banke ne posojajo naprej.
Naš namen je znižati pasivne
obresme mere, bankam predpi-
sati neko normalno maržo, po
drugi strani pa zaposlenim v
bankah omogočiti, da postanejo
vsaj tretjinski, če že ne večinski
lastnik, tako da bi velik del svoj-
ih plač dajali za delnice. Predla-
gamo, da bi država pri sloven-
skih bankah vzela poceni kredit,
ki bi za banke bil vendarle velik
posel; gre za 200 milijard tolar-
jev, s katerimi bi pri proizvod-
nih podjetjih kupila delnice in
obveznice, obrtnikom pa dala
dolgoročne razvojne kredite, na-
kar bi po konsolidaciji podjetij,
ko bi cena teh delnic porasla,
država to prodala. Če šest let
načrtno uničuješ gospodarstvo,
potem to gospodarstvo potrebuje
enkramo finančno injekcijo, da
se grozljive krivice gospodarstvu
popravijo. S tem kapitalom bi
poskušali doseči normalno za-
dolžitev pri bankah. Teoretično
bi se lahko slovenske gospodar-
ske družbe zadolžile za okrog 10
mihjard mark brez težav za bo-
nitete. To pa je odvisno tudi od
tega, kakšne programe imajo
naša podjetja in ali bi vse te
naložbe imele ugoden poslovni
rezultat. Slovenija potrebuje
štiri- do šestkrat večje tržišče,
kot je bilo bivše tržišče v Jugos-
laviji. Investirali bomo mdi v
tehnologijo. Namesto da
uvažamo avtomobile, bi morali
uvažati robote, računalnike,
znanje, izvažati pa vrhunsko ka-
kowsmo blago. Ni razlogov, da
bi se ukinjala tekstilna in usnjar-
ska industrija, četudi v teh pano-
gah ni velike donosn(^ti, imajo
pa vehko socialno fiinkcijo.
Delavci naj ne bodo hlapci v
podjetjih, ampak gospodarji.
Naša stranka je najbolj delavska
stranka v tej državi, pa naj se še
tako smešno sliši. Vladajoče
stranke so delavce razlastile,
vodstvo Svobodnih sindikatov
pa je to podprlo."
Mlajda Goznik
Dr. Stanič o svoji odločitvi za politiko in o bližnjih državnoz-
borskih volitvah: "Za politiko sem se težko odloČil, ker opravl-
jam prekrasno strokovno, raziskovalno in svetovalno delo,
pišem knjige, predavam, učim Slovence delničarstva. Ker pa vi-
dim, da se uničuje podjetje za poc^etje, da v Sloveniji sploh ne
bo mogoče veČ delati, sem se znova odločil za politiko, ki jo zelo
dobro poznam.
Na državnozborskih volitvah imamo v vseh enotah in okrajih
17 kandidatov. Morda še pojasnilo o tem, kaj teoretično pomeni
stranka centra: to je stranka tistih ljudi, ki zaposlujejo sond sebe
in še koga, zato ne potrebujejo sindikatov in titdi ne delodajal-
cev:'
Prof. dr. Gojko Stanič
BffHffff?7MggiffB?ffBi   Strankarska kronikai
SOPS-STRAHKA
CENTRA •
Sreianies
predsednikom
stranke
v soboto so imeli v Tržcu pred-
volilni shod člani občinske orga-
nizacije Slovenske obrtno-pod-
jetniške stranke - stranke centra
in na njem predstavili svojega
kandidata za državnozborske vo-
litve Jožeta Milošiča; ker pa
bodo v videmski občini 11. no-
vembra tudi volitve v krajevnih
skupnostih, so predstavili še 25
kandidatov stranke za mesta čla-
nov krajevnih svetov v Vidmu,
Leskovcu, Doleni in Podlehni-
ku. Predvolilnega zbora stranke
so se udeležili tudi njen predsed-
nik Gojko Stanič in drugi člani
državnega strankinega vodstva
ter nekateri kandidati za držav-
nozborske volitve iz 8. volilne
enote. Gojko Stanič je predvsem
opozoril na gospodarski program
stranke in pomen obrmikov in
podjemikov, ki so v zadnjem ob-
dobju odprli kar polovico vseh
novih delovnih mest v državi, pa
vendar v državnem zboru v tem
obdobju niso imeli svojih pos-
lancev in s tem ne možnosti
sooblikovati gospodarsko giban-
je v državi. Obrtniki in podjetni-
ki so prepričani, da bo ob tokrat-
nih volitvah drugače.
JŠ
ORMOŽ O
Predstavili
kandidata SKD
Ormoški krščanski demokrati
so na nedavni tiskovni konferen-
ci predstavili svojega kandidata
za državnozborske volitve. To je
Alojz Sok, predsednik občinske-
ga sveta občine Ormož in sveta
KS Ormož. Če mu bodo volivci
izrekli zaupanje, bo njegova*
osnovna skrb izpolnjevanje pro-
grama SKD, osredotočena k pro-
blemom našega kraja. Posebej se
bo zavzemal za večjo pomoč de-
mografsko šibkim področjem, za
čimprejšnjo ureditev meje s so-
sednjo Hrvaško, za cesmo pove-
zavo občine Ormož s slovenskim
cestnim križem, za srednješolsko
institucijo v občini Ormož, za
gramoznico in betonamo ter za
večja vlaganja v živilskopredelo-
valne obrate v občini, je Alojz
Sok povedal na predstavitvi.
vk
ZLSD PTUJ m
Za boljše
gospodarstvo
v 9., 10. in 11. volilnem okraju
8. volilne enote ima ZLSD Ptuj
tri kandidate za državnozborske
vohtve: Sašo Štros, ki je končala
prvostopenjski študij kemije na
Fakulteti za naravoslovje in
tehnologijo, zadnjih devet let je
direktorica Gumame, Antona
Bratuška, tehnika iz Cirkulan, ki
je po stečaju Olge Meglic, kjer je
bil tehnološki vodja, brez zapos-
litve in se poskuša uveljaviti v tu-
rizmu, ter Jožeta Tomažiča, dr.
veterinarske medicine, ki kot
strokovni delavec veterinarskega
zavoda Slovenije - območne eno-
te Pm; opravlja dela veterinar-
skega sanitarnega nadzora in
kontrolo higienske neoporečnos-
ti živil živalskega izvora.
Saša Štros želi predvsem delo-
vati pri oblikovanju odnosov
med generacijami, izgradnji
države oziroma institucij, ki mo-
rajo svoje delovanje približati
zahtevam državljanov, ter pri
omogočanju svobodnega in ena-
kopravnega razvoja mladih. An-
ton Bramšek želi aktivno sodelo-
vati pri oblikovanju pogojev za
boljše življenje delavcev in pri
hitrejšem razvoju manj razvitih
območij, da se zagotovi enako-
mernejši regionalni razvoj Slove-
nije. Jože Tomažič se zavzema za
odpiranje novih delovnih mest,
ohranitev sedanjih in pra-
vičnejšo davčno poUtiko.
MG
TEDNIK   - 30. OKTOBER 1996
VOLITVE 96 -19
NAŠ KANDIDAT: ALOJZ VESENJAK
^ JVe iifvHit sam iase<(
v SLS pravimo: Za Slovenijo z ljubeznijo in se zavzemamo za
ohranitev tradicionalnih slovenskih vrednot, ki temeljijo na
jemlji, delu in družini. Smo kot prva lastovka slovenske pom-
ladi, rastemo iz korenin in ostajamo zvesti ustanovnim pro-
gramskim točkam. Tako tudi naši kandidati za letošnje držav-
flozborske volitve, med njimi pa Alojz Vesenjak, inž. agr.,
doma iz Placerovcev v občini Gorišnica.
Mnogi prijatelji in znanci ga poz-
najo po imenu Slavko,j)a je njego-
vo pravo ime Alojz. Že od 1970.
leta je duša v ptujski peruminarski
zadrugi, odličen vinogradnik, ga-
silec in povrhu vsega še družinski
oče. Prepričanje, da ne živi sam
zase, ampak da je treba živeti tudi
za druge, mu daje še dodatne ener-
gije za delo v stranki in v življenju.
Iz njegovega življenjepisa le to,
da je bil rojen v Placerovcih, tam je
preživel svojo mladost in v krogu
družine - žene, dveh hčera in sina -
mu je ta vas še danes življenjski
kotiček. Po osnovni šoli si je novih
znanj nabiral na Srednji kmetijski
šoli v Rakičanu, 1%5. leta je
končal višjo agonomsko šolo v Ma-
riboru, leto pozneje pa se je zapos-
lil pri takrami KZ Haloze. V 70.
letih si je našel novih zadolžitev na
Perutnini Ptuj, po ustanovitvi per-
utninarske zadruge pa dobil odgo-
vorno nalogo kot vodja zadružne
proizvodnje.
Alojz rad pove, da ima skoraj z
vsakim krajem nekaj skupnega, saj
si je veliko prizadeval v razširitvi
perutninarske proizvodnje, kar se
je - po uspehih sodeč - splačalo.
Upa si trditi, da ima zasluge za
gradnjo mnogih perutninarskih
objektov, še v največje zadovoljst-
vo pa so mu rejni in finančni rezul-
tati zadovoljnih rejcev - zadružni-
kov. Alojz Vesenjak je prepričan,
da ima v krogu teh ljudi svoje vo-
livce.
Ni mu jih težko poiskati v gasil-
skih vrstah, kjer je zmeraj želel biti
pravičen sodnik. Že od malih nog
se je učil gasilske "abecede", sode-
loval pri gasilskih tečajih, je sod-
nik gasislih športnih dicsciplin,
danes pa tudi predsednik Gasilske
zveze Gorišnica. Njegovi volivci so
tudi vinogradniki, saj je Alojz Ve-
senjak odličen vinogradnik. Ima
šolo za kletarjenje, sodelovanje na
različnih ocenjevanjih vin pa mu
je prineslo veliko priznanj in po-
hval. Pogosto je v družbi članov vi-
nogradniško-sadjarskega društva v
Juršincih, saj je njihov dolgoletni
član in ima svoj vinograd na Prera-
du pri Polenšaku. Ta kraj mu služi
tudi kot prostor za sprostitev, v
tem okolju pa se razvija še ena nje-
gova velika ljubezen - kletarjenje.
Čeprav ima bolj malo prostega
časa, pa si ponavadi vzame čas za
svojo družino, pa naj bo to pri delu
\' vinogradu ali na priložnostnem
izlem. Z vaščani si prizadeva za
napredek kraja, je pa tudi predsed-
nik vaškega odbora Gajevci - Pla-
cerovci.
torej na levem bregu Drave: v
Gorišnici, Markovcih, Domavi,
na Polenšaku, v Juršincih, na
Destrniku, v Trnovski vasi, Vito-
marcih, Grajeni in Rogoznici.
Pred svoje volivce stopa z resnico,
vizijo prihodnosti, brez vsakršnih
obremenitev iz preteklosti in jim
polaga na srce: "Odločite se po svo-
ji volji. Sam si ne upam kaj dosti
obljubljati, kajti en človek malo
predstavlja, če pa nas bo več v zma-
gi, bomo lahko naredili veliko.
Svojim volivcem lahko le oblju-
bim, da sveta ne bom obrnil, bom
pa ga poskušal vsaj malo spremin-
jati, če bom izvoljen, o čemer pa
skoraj ne dvomim. Prizadeval si
bom na vseh področjih, v prvi vrsti
pa za pravice slovenskega
kmečkega človeka. Ne bom na-
sprotoval tistim, ki si bodo želeli
imeti svojo občino. Če pa bomo
skupaj v SLS uspeli v ohranjanju
slovenskega podeželja in značilne
podobe slovenske krajine, pa bo
moj in naš uspeh še toliko večji."
Slovenska ljudska stranka
Alojz Vesenjak, član SLS, kan-
didira v 9. okraju 8. volilne enote.
SLOVENSKA OBRTNO - PODJETNIŠKA STRANKA - STRANKA CENTRA
Stranka podietnih ljudi
»SVOJO USODO IN USODO DRUGIH ŽELIMO VZETI V SVOJE ROKE«
Območni odbor Slovenske obrtno-podjetniške stranke -
stranke centra Ptuj deluje na območju osmih občin na Ptuj-
skem od leta 1992. Vodi ga Viktor Prelog, ima pa sto članov.
Prvi občinski odbor stranke
dela v občini Videm in ima že
140 članov, vodi pa ga Jože
Milošič, ki je kandidat stranke
v 11. in 2. volilnem okraju 8.
volilne enote. Videmski odbor
je tudi eden prvih, ki ima v
svojih vrstah župana, podžupa-
na in dva svetnika. Iz SOPS -
stranke centra imajo v Vidmu
mdi največ kandidatov za lo-
kalne volitve, ki jih bodo iz-
vedli ob državnozborskih.
Dosedanje delovanje stranke
na tem območju je bilo zelo
uspešno, to je razvidno iz po-
datkov o razvoju obrti oziroma
števila obrtnikov, saj se
uvrščajo na tretje mesto med
devetimi občinami na Pmj-
skem. Letošnji razvojni sklad
za obrt in podjetništvo v občini
Videm obsega 41 milijonov to-
larjev.
Viktor Prelog je prepričan,
da morajo v slovenski parla-
ment priti ljudje, ki ustvarjajo
novo vrednost, ki ustvarjajo
zase in zaposlujejo druge, ne pa
da usodo vsem krojijo tisti, ki
skrbijo sami zase. Takšni ljud-
je znajo mdi dobro delati. Slo-
venska obrtno-podjetniška
stranka - stranka centra želi v
parlament zgolj zaradi ustvar-
janja boljših razmer za gospo-
darjenje, politično ideologijo
prepuščajo drugim Ne zdi se
jim normalno, da 107 tisoč
obrmikov in podjetnikov, koli-
kor jih je po najnovejših podat-
kih v Sloveniji in ki zaposluje-
jo še skoraj enkrat toliko delav-
cev, torej skupaj 200.000, kar
predstavlja več kot eno tretjino
vseh zaposlenih v Sloveniji,
nima svojega predstavnika v
državnem zbom. Ustvariajo pa
okrog 35 odstotkov družbene-
ga proizvoda Slovenije.
Viktor Cvetko in Jože
Milošič sta dolgoletna obrtni-
ka in zaupanja vredna člana
Območne obrme zbornice
Ptuj, kjer opravljata vrsto po-
membnih dolžnosti. Dejavna
pa sta tudi na dmgih področjih
življenja in dela. Viktro Cvetko
je obrmik 16, Jože Milošič 25
let. Viktor Cvetko ima tudi
podjetje za trgovino, v obrti se
tikvarja z dejavnostjo kovino-
plastike; Jože Milošič je obrt-
nik z dejavnostjo elektrostro-
ke. Med kandidate ju je pripel-
jala zahteva po ponovni vzpos-
tavitvi takšnih razmer za delo v
obrti, kot so jih obrtniki nekoč
že imeli. To pa pomeni za vse
boljši in večji kos kruha. Bili so
že časi, ko so obrtniki svojim
delavcem v povprečju lahko za-
gotavljali za 30 odstotkov večje
osebne dohodke. S tem so njim
in njihovim družinam zagotav-
ljali človeka dostojno življenje.
Program stranke SOPS -
stranke centra je enoten za vso
državo, lokalni kandidati ni-
majo posebnih programov, ker
si vsi prizadevajo za eno: za
stabilne in evropsko pri-
merljive razmere za delo.
Davke in prispevke bi bilo
nujno zmanjšati za 20 do 30
odstotkov, pa ne zato, da bi
obrtniki in podjetniki bogateli,
temveč zato, da bi lahko
povečali investicije, ki so nuj-
no potrebne za razvoj države v
celoti in mdi za izboljšanje
osebnih dohodkov oziroma
standarda ljudi. Večje olajšave
za vlaganja bi omogočila raz-
voj, ohranitev obstoječih in us-
tanovitev novih delovnih mest.
EDINI, Ki
ODPIRAJO NOVA
DELOVNA MESTA
Najbolj jih moti, ker država
nima posluha za neobdavčeno
vlaganje dobička v razvoj in
nova delovna mesta, ker se iz
dneva v dan veča administraci-
ja in z njo nepotrebno admini-
striranje in ker so obresti za
kredite še vedno zelo visoke,
ugodnih kreditov pa praktično
ni. V SOPS trdijo, da so njiho-
vi kandidati za državnozborske
volitve in njihovi člani edini v
Sloveniji, ki odpirajo nova de-
lovna mesta. Ob stabilnih in
evropsko primerljivih razme-
rah za razvoj obrti in podjet-
ništva jih bo še več.
Slovenska obrmo-podjet-
niška stranka - stranka centra
mora v slovenski parlament,
ker je že skrajni čas, da se tire-
sničijo njihove nekajleme
zahteve, ki jih vsakoleto pred-
stavljajo na mednarodnem
obrtnem sejmu v Celju državi
in parlamenm. Letos so še po-
sebej izpostavili problematiko
urejanja finančne discipline na
dela na črno. Ob prejšnjih vo-
litvah skorajda ni bilo stranke,
ki njihovih zahtev ne bi
vključevala v svoje volilne pro-
grame, žal pa je vse ostalo le pri
obljubah. Sedaj jemljejo zade-
ve v svoje roke, prepričani so,
da jih bodo pri tem podprli
tudi volivci, saj ko bodo glaso-
vali zanje, bodo glasovali tudi
zase, za boljše razmere za raz-
voj obrti in podjemištva, za go-
spodarski razvoj nasploh in s
tem za človeka dostojne j še
življenje. Na uspeh na volitvah
računajo mdi zato, ker so
stranko temeljito prenovili, iz-
volili novo sposobno in zau-
panja vredno vodstvo, ki bo
znalo njihove zahteve lu-e-
sničevati, in ker so za volitve
izbrali primerne kandidate, ki
bodo ob vstopu v parlament o
svoji usodi in usodi delavcev
poskušali soodločati po naj-
boljših močeh.
Viktor Cvetko, kandidat SOPS-
a - stranke centra, v 9. in 13. vo-
lilnem okraju 8. volilne enote
Jože Milošič, kandidat SOPS-a
- stranke centra, vil. in 2. volil-
ni enoti. Foto: Kosi
Spoštovani voliv€ii
Upamo, da nismo vsiljivi, ko vas pred volitvami v I>žavni zbor v
imenu Demokratične stranke upokojencev Slovenije DeSUS
obveščamo, da državljanom Slovenije za letošnje vohtve predlagamo
svoje kandidate.
9. volilni okraj (območ)e Slov.
goric in Ptujskega polja):
MARIJA VEUKONJA,
upokojenka iz Domave
10. volilni okraj (mesto Ptuj):
ALBINPIŠEK,
upokojenec iz Pmja
11. vohlni okraj (območje Haloz
in Dravskega polja):
ANTONGALUN,
upokojenec iz Stoperc
Na volitvah bomo kot ideološko neobremenjena
stranka nastopili prvič samostojno, brez povezo-
vanja z drugimi strankami.
ZAKA3?
Razočarani smo nad vladajočimi strankami, ki
vztrajno vznemiriajo upokojence in si prizadevajo
za omejevanje naših trdno zasltiženih pravic, ko pa
se znajdejo v opoziciji, so polne praznih obljub in
dobrikanj.
Upokojonci smo dali pomemben delež k vsemu,
kar imamo v lepi deželi Sloveniji, ne sprejemamo
dejstva, da nas obravnavajo kot socialne podpiran-
ce. TO NISMO! Svojih pravic si ne bomo pustili
krojiti po proračunskih potrebah države. Zato smo
upokojenci organizirali svoje politično stranko
DeSUS, da pridemo s svojimi poslanci v Državni
zabor.
NIČ O NAS BREZ NAS!
Vemo, da je razvoj države na hrbm mladih. Pri
tem jim hočemo pomagati tudi s svojimi poslanci
v parlamenm.
Svojo stranko DeSUS smo organizirali mdi zato,
ker društva upokojencev in invalidov niso poli-
tične organizacije in po volilnem zakonu ne more-
jo vlagati kandidamih list.
Zaradi bodočnosti naših vnukov nas zanimajo
zlasti: gospodarski razvoj, možnosti študija in za-
poslovanje mladih, socialni položaj brezposelnih,
lokalna samouprava, stanovanjska politika,
zdravstvena zaščita itd.
Sprememba pokojninske zakonodaje ne sme pos-
labšati položaja že upokojenih.
Zavzemamo se za upokojevanje za vse pod enka-
mi pogojih (brez privilegijev), kar naj velja mdi za
poslance.
Starosmikom naj se oprostijo doplačila v
zdravstvenem zavarovanju.
Ne vpletamo se v politične igre in medstrankar-
ske prepire. V DeSUS vabimo vse, ki jim ni vsee-
no, kakšen bo položaj upokojencev in invalidov.
Kadar nam jemljejo pravice, jih jemljejo vsem
upokojencem in invalidom
Organizirani v svoji stranki DeSUS bomo spo-
sobni zagovariati in braniti svoje interese.
PRIDRUŽITE SE NAM!
Programski cilji kandidatov Demokratične
stranke upokojencev Slovenije:
- Upokojenci moramo doseči pravno in socialno
varnost za svoj obstoj. Zavestno gremo prvič na
državne volitve s svojimi kandidati, katerim bomo
zaupali. Izvoljeni poslanci naše stranke DeSUS
bodo porok naših pridobljenih pravic.
- Vsi se zavedamo časa, v katerem živimo, ki pa je
za našo starejšo generacijo zelo pomemben, ker se
moramo boriti za pridobljene pravice iz minulega
dela.
- Naša stranka ne želi prevzeti oblasti, hočemo pa
enakopravno sodelovati z organi oblasti, saj ima-
mo na razpolago dovolj kadrov s strokovnimi in
bogatimi izktišnjami.
- Upokojenci želimo aktivno sodelovati pri uvel-
javljanju gospodarsko stabihie, pravne in socialne
države.
- Mladi naj postanejo res bogastvo naroda, mi
moramo nuditi varnost in predvsem zaposlitev.
- Naš kmet naj ve, zakaj bo oral in sejal, zakaj bo
gojil živino in s kmečkim delom prehranjeval svo-
jo družino. Politiko na tem področju bo potrebno
bistveno spremeniti.
- Skrajno krivično so rešene zadeve na področju
zdravstva, predvsem za starejše ljudi, invalide in
otroke.
- V pripravi je reforma pokojninskega zakona, pri
katerem moramo upokonjeci aktivno sodelovati,
saj lahko močno prizadene ne samo našo organiza-
cijo, pač pa mdi prihodnje rodove upokojencev.
Pokojninski sistem moramo urediti tako, da bo
vsem, ki smo si pokojnino zaslužili z delorn, in
tistim, ki bodo prišli v naše vrste, zagotovljena
dostojna jesen življenja.
- Odločno pa se je treba upreti privilegijem, zlasti
takšnim, ki jih predlagajo nekateri sedanji poslan-
ci za sebe in kolege.
- Naše gospodarstvo bomo morali sanirati in
državljanom dati kruha ter uresničiti ustavno
načelo pravice do dela.
- Prizadevati si bomo morali, da bomo dihali
sveži zrak, pili neoporečno, zdravo vodo, skratka
posvetili dovolj pozornosti ekološkim problemom
našega prelepega mesta in okolice.
- Po vsej državi mora zaživeti stanovanjski sklad
in še posebej za mlade.
- Večji povdarek moramo dati varnemu delavcu
in zdravemu odhodu v upokojitev s primernimi
pokojninami.
- Zato moramo upokojenci izkoristiti čas pred
volitvami in zagotoviti polno volilno udeležbo.
Volite Demokratično stranko upokojencev
Slovenije (DeSUS), ki se bo edina borila za upo-
kojenske pravice.
Na glasovnici obkrožite 9 pred imenom naše
stranke: Demokratična stanka upokojencev
Slovenije - DeSUS.
*3
£
o
TJ
O
*E
>u
O
E
O
co
D
l/l
o
O
Si
*E
>u
o
i-
a
Z
20 - ŠPORT
30. OKTOBER 1996 - TEDNIK
ŠPORTNE
NOVICE
MALI NOGOMET
Majolka - Oplotnica
in 9:7 (5:3)
Strelci: 1:0 Kokol (2), 2:0
Bračič(5),2:lB.Tič,2:2B.Tič
(19), 3:2 Kokol (21), 4:2 Ovčar
(21), 4:3 B. Tič (22), 5:3
Zemljak (24), 6:3 Oglar (36),
6:4 T. Tič (38), 7:4 Oglar (38),
8:4 Veber (40), 8:5 B. Tič (40)
8:6 Porbil (57), 8:7 B. Tič (57),
9:7Ciglar(59).
V zadnjem jesenskem krogu
so nogometaši Majolke v raz-
biu*ljivem srečanju i^nali so-
lidno goste iz (J)lotnice.
Domači so po šestih krogih
osvojili devet točk. Če ne bi bilo
napake v vodenju rumenih kar-
tonov, bi točkovni saldo bil bo-
gatejši za točko.
Danile Klajnšek
ODBOJKA/ŽENSKE
Marsel - Prevalje 3:0
v šestem krogu 1. B državne
odbojkarske lige za ženske so
odbojkarice ptujskega Marsela
zanesljivo u^iale gostje iz Pre-
val j in to samo v 51 minutah
igre. V prvem nizu so domače
povedle z 8:0 in potem do kon-
ca niza prišle do visoke zmage.
Drugi niz je bil samo forrnal-
nost, saj so gostje osvojile samo
točko, tretji niz pa so pričele
odbojkarice Prevalj bolje, a so
ga potem domače odbojkarice
gladko dobile. Rezultati nizov:
15:3,15:1,15:9.
Za Marsel Ptuj so nastopile:
Gojkoškova, Merharjeva, Prau-
hartova, Lipovčeva,
Emeršičeva, Klajderičeva, Ze-
nunovičeva, Mastenova, Vin-
diševa in Godčeva.
Danile laajnšelc
ODBOJKA - MOŠKI
Kurent - Šoštanj
Topolšica 3:0
v tretjem krogu 3. državne
odbojkarske lige za moške so
prvo zmago dosegli tudi igralci
ptujskega Kiurenta. Srečanje je
bilo kvalitetno in zelo dina-
mično. Trajalo je m-o in 14 mi-
nut. Še posebej razburljivo je
bilo v drugem in tretjem nizu,
ko so v končnici nizov domači
igralci dali vse od sebe in zas-
luženo slavili. Izidi nizov: 15:8,
15:12,16:14.
OK Kiuent je nastopil v pos-
tavi: Brečko, G. in D. Kodila,
Travnikar, Bedrač, Kronil, Ca-
flita, Šparl, Selišek, Murks,
Janžekovič in Zoreč.
Danile Mainšek
KOŠARKA-C SKL
VZHOD
ADK Branik Maribor -
Ptuj 69:73
Ptujski košarkarji so bili vso
tekmo boljši tekmec. Ves prvi
polčas so imeli pobudo in si ob
polčasu priigrali 13 točk nasko-
ka (40:27). V nadaljevanju so
prednost še povečali in v 27.
minuti povedli za 21 točk
(52:31). Domačini so v zadnjih
minutah zaigrali bolj zavzeto,
uspeli so zmanjšati razliko, niso
pa uspeli ogroziti zmage ptuj-
skih košark^ev.
Koše za KK Ptuj so dosegli:
Damiš 15, Rojko 14, Amuš 13,
Kostanjevec 9, Indjič 6, Jagari-
nec 5, Hodnik 4, Bojnec 4, Ma-
jal 2, Ladič 1.
Po treh zaporednih zmagah se
bodo Ptujčani v 4. kolu pomeri-
li z ekipo Ruš. Tekma bo v so-
boto, 2. novembra ob 19. uri v
športni dvorani Mladika.
MG
KARATE • Ptujčani
uspešni v Sevnici
v soboto, 26. oktobra, je 28
karateistov Karate - do kluba
Ptuj tekmovalo v katah (borba
proti večini namišljenim na-
sprotnikom) v Sevnici. Pomeri-
lo se je 108 tekmovalcev. Alen
Milinovič in Denis Repič sta si
vsak v svoji kategoriji priborila
pokal prvaka. Klavdija Slaček
je bila v svoji kategoriji druga,
prav tako pa je bil drugi Blaž
Zagoranski. Četrtouvrščeni so
bili Danica Cvetko, Jernej Trop
in Uroš Krajnčič, peta mesta pa
so zasedli Dejan Unuk, Samo
Mohorič in David Frčeč.
Za večino pmjskih mladih ka-
rateistov je bilo to tekmovanje
prvo, zato je bilo vzdušje toliko
prijetnejše.
Andrej Cofuta
DVODNEVNI TEK
PO HALOZAH IN
DRAVSKEM POUU
Tek do
soseda
Na omočju Haloz so bile
doslej organizirane že šte-
vilne kolesarske prireditve,
pohodi in konjenice. Vse to
je Ptujčana in znanega slo-
venskega maratonca Mirka
Vindiša v:q)odbudilo, da
tudi sam s prijatelji preteče
Haloze od Zavrča do Sto-
perc, zraven pa še Dravsko
polje. Rekreacijski tek bo
Vindiš organiziral v dveh
delih - v soboto, 2., in nedel-
jo, 3. novembra, ob vsakem
vremenu.
Tek s prijatelji je poimeno-
val Tek do soseda, to pa zato,
ker so sosedje po Halozah kar
precej oddaljeni eden od dru-
gega. Vendar pa tek ni na-
menjen samo posameznikom,
ampak vsem družinskim čla-
nom in Mirko Vindiš je pre-
pričan, da se mu bodo prija-
telji teka pridružili.
Umik za udeležence teka: v
soboto ob 13. uri je pričetek v
Zavrču, potem pa se bo pot
nadaljevala prek Cirkulan,
Sovič, Leskovca, Gruškovja,
Podlehnika, Tržca in Vidma,
okrog 16.40 ure pa bo zakl-
juček pri Suhi veji. V nedeljo
bodo tek pričeli ob 12. uri v
Tržcu, potem pa jih bo pot
vodila skozi Lancovo vas,
Sela, Bolečko vas, Dpleno,
Majšperk, Kozmince, Zetale,
Stoperce, Majšperk, Ptujsko
Goro, Lovrenc, Apače, Ki-
dričevo, Zupečjo vas in Cir-
kovce, zadnja postaja
letošnjega Teka do soseda pa
bo v Šikolah ob 17.30 uri.
TM
POKALNI NOGOMET
JUundnli - Primorje 0:3 (0:2)
STRELCA: 0:1 Vulic (8), 0:2
Vulic(31),0:3 Guniac(70)
ALUMINIJ: L. Šmigoc (Hor-
vat), E. Hojnik, Kristofič,
Žemljic (Gerečnik), Emeršič,
Fridl, Rozman, Boškovič, R
Hojnik, Lončarič (Ivančič) in
Zmko.
V prvem četrfinahiem srečanju
za pokal nogometne zveze Slove-
nije so nogometaši Almninija
igrali proti vodeči ekipi v 1.
SNL - Primorja iz Ajdovščine.
Gostje so nastopili v postavi, ki
izredno dobro igra v prvi ligi,
kajti njihov strateg Marin
Kovačič ne želi nič prepustiti
slučaju. Zaradi delavnika se je
zbralo manj gledalcev, kot bi se
običajno na takšnih srečanjih.
Gostje so povedli v 8. minuti po
napaki v domači obrambi, pa
tudi ves čas srečanja so imeli te-
rensko pobudi, domači pa so
čakali svojo priložnost iz hitrih
nasprotnih napadov, vendar so
bili ti redki in plen trde obrambe
gostov. V 31. minuti je gosmjoči
napadalec Vulič še v drugo zadel
mrežo domačih.
V nadaljevanju je bila igra hi-
trejša, to pa mdi po zaslugi
domačih, ki so se nekoliko otres-
li začetnega straha in pričeli bolj
napadalno. V 70 minuti so gostje
dosegli še tretji zadetek. Do kon-
ca srečanja je bilo še nekaj pol-
priložnosti na obeh straneh,
vendar do spremembe rezultata
ni prišlo.
Pred povratnim srečanjem, ki
bo 20. novembra v Ajdovščini,
imajo igralci Primorja lepo re-
zultatsko prednost Igralci Alu-
minija so v pokalu naredili svoje
in se kot edini tretjeligaš uvrstili
med osem ekip. Sedaj pa je čas,
da svoje misli preusmerijo v
prvenstvena srečanja 3. SNL -
vzhod, kjer so vodeče moštvo.
D. Mainšek
Foto: L Kotar
ROKOMET/l.B LIGA
Drava' Dol TKI 20:20
(9:10)
DRAVA: Krauthaker, Pucko 3, Belšak
7, Vrtarič, N. Potočnjak 1, Kotar 1, Picsar
3, Kac, Valenko, Hmjadovič 4, C^terc 1.
Trener: Ivan Hriq)ič.
Že dolgo dvorana Center na Ptuju ni bila
tako prazna. Na obisk je vplival nepričako-
vano visok poraz v Ajdovščini v prejšnjem
krogu. Rokometaši E)rave so dobro pričeli
srečanje in v 10. minuti povedli s 4:0, po-
tem pa so dopustili gostom, da so rezultat
izenačili. Namesto da bi prišli do pomemb-
ne prednosti ob polčasu, je sledila zopet sla-
ba igra v napadu. V nadaljevanju srečanja
so rokometaši Drave najprej rezultat ize-
načili in zelo dobro zaigrali do 47. minute,
ko so si priigrali prednost štirih zadetkov.
Nato pa sta sledila na hitrico in prelahek
način zapravljena dva nasproma napada in
od tega časa Drava kar 11 minut ni dosegla
zadetka Igralci Dola so v 57. minuti rezul-
tat izenačili in celo povedli z 18:19.
Domačim je tispelo izenačiti. Nato so gostje
povedli v zadnji minuti in že je kazalo, da
bo prišlo do poraza domačih rokometašev.
To je sedem sekimd pred koncem srečanja
preprečil N. Potočnjak in rezultat izenačil.
Pri Dravi so naredili preveč napak,
predvsem v napadiL Neodločen izid je real-
na slika podpovprečnega srečanja. Drava je
drugače zelo čvrsta in agresivna ekipa na
•domačem igrišču.
Danile Klajnšek
PrRAMIDIA - BREŽICE
25:22(13:12)
PVRAMIDIA: Pintarič, Rihtarič 1, M.
Sandor 2, Cvitanič, Margušič, Roškar,
Ivančič 6, Žnidarič 7, F. Sandor 8, Ranfl 1,
Tement, D. Ivančič.
Končno je krenilo tudi tekmovanje v 2.
slovenski rokometni ligi - vzhod. Rokome-
taši Pyramidie iz Moškanjcev so v prvem
nastopu ugnali ekipo Brežic. V prvem
polčasu je bila igra dokaj enakovredna.
Domači so vodili ves prvi del z dvema za-
detkoma ter mdi dobili prvi polčas. Drugi
polčas je v začetku bil izenačen, gostje iz
Brežic so celo povedli. Potem so se
domačini zbrali in od rezultata 18:18 naprej
povedli za tri zadetke prednosti, kar je na
koncu bilo dovolj za prvo, vendar zasluženo
zmago nad trdimi in borbenimi gosti iz
Brežic
Damle iOajnšek
2. DRŽAVNA ŽENSKA LIGA -
VZHOD
Ptuj'Škoijan 26:13
(17:5)
MCPtuj: Vrhova, Bojeva 1, N. Potočnik
1. Šijančeva 8, Pučkova 2, Bezjakova, Ma-
jeričeva 1, Mlakarjeva, Petkova 4,
Maračičeva 2, Srebmjakova 7, A.
Potočnik.
V drugi ženski rokometni ligi vzhod so v
nedeljo Ptujčanke igrale tekmo šestega kro-
ga. Pomerile so se z ekipo Škocjana in po
pričakovanju osvojile novi dve točki, ki ju
še bolj utrujeta na prvem mesm na razpre-
delnici.
Že v uvodnih minutah so domačinke
prevzele pobudo in prednost je naraščala iz
minute v minuto, tako da je do polčasa na-
rasla na 12 golov. Rezultat prvega polčasa je
bil 17:5. V drugem polčasu so priložnost za
igro dobile še vse druge igralke, a niso do-
volile, da bi se jim gostje približale, ampak
so vodstvo celo poveže, tako da je bil
končni rezultat tekme 26:13.
Že to sobota čaka Pmjčanke nova preiz-
kušnja, saj gostujejo v Mariboru, kjer jih
pričakuje ekipa Branika.
Dušan Gregerin
CHS]
2. SLOVENSKA LIGA
Izidi 11. kroga: Železničar -
SET Vevče 1:1, Goriške opekar-
ne - Rudar Trbovlje 1:0, Ljublja-
na - Nafta 0:1, Črnuče - Era
Šmartno 2:1, Jadran Šepič - Na-
klo 2:2, Šentjur BST Domžale
1:0, Piran - E)rava 0:3, Zagorje -
Dravograd 0:2.
1. DRAVA        11 7 4 O  21:6   25
2. NAFTA 11 6 4 1 18:13 22
S.ŠEI^JUR 11 6 2 3 16:12 20
4. DRAVOGRAD 11 6 2 3 14:10 20
5.SETVEVČE     11 5 4 2   11:8   19
6. GORIŠKE OPEK. 11 5 3 3   15:7   18
7. ČRNUČE       11 5 3 3   12:9   18
8. ZAGORJE 11 4 3 4 15:11 15
9.BSTD0MŽALE 11 4 2 5 14:12 14
lO.RUDARTRBO 11 4 2 5 14:13   14
11. NAKLO       11 2 6 3 10:11   12
12. ERA ŠMARTN011 3 3 4 11:16   12
13. ŽELEZNIČAR  11 2 3 6  8:13   9
14. JADRAN ŠEPIČ 11 2 3 6 10:18 9
15.UUBUANA 11 1 4 6 8:17 7
16. PIRAN        11 1 2 8  2:22   5
Pari 12. kroga: Železničar -
Goriške opekarne, Set Vevče -
Dravograd, Drava - Zagorje,
BST Domžak - Piran, Naklo -
Šentjur, Era Šmanno - Jadran
Sepič, Nafta - Črnuče, Rudar
Trbovlje - LJubljana.
PIRAN - DRAVA 0:3
(0:1)
Strelca: 0:1 Emeršič (33), 0:2
Plošnik (75), 0:3 Emeršič.
DRAVA: Lešnik, Volk, Fa-
nedl, A. Vršič, Karanovič, T.
Vršič, Mlakar,, Čeh, Emeršič,
(Plošnik), Bloudek.
Nogometaši pmjske Drave so
prekinili neugodna gostovanja v
Piranu z visoko zmago proti
zadnjeuvrščeni ekipi v drugi slo-
venski nogomemi ligi. Niti tre-
nutka ni bilo, da se ne bi videla
kvalitetna razlika med ekipama,
zraven tega pa so ptujski igralci
imeli podporo številnih svojih
navijačev. V 33. minuti je Milan
Emeršič dosegel zadetek za Dra-
vo, a tudi nadaljevanje srečanja je
ponudilo boljšo igro Pmjčanov.
Toda žoga ni hotela v mrežo vse
do 77. minute, ko je Silvo
Plošnik dosegel še drugi zadetek.
Tri minute pred koncem
srečanja pa je najboljši igralec na
igrišču Milan Emeršič dosegel še
svoj drugi zadetek.
Drava s to zmago še naprej os-
taja vodeče moštvo v drugi slo-
venski nogomemi ligi. V nedeljo
čaka ptujske nogometaše v Ptuju
težko srečanje proti ekipi Zagor-
ja.
3. SLOVENSKA LIGA -
VZHOD
Rezultati tekem 10. kroga: Dra-
vinja - Pertoci Bakovci 1:1, Kun-
gota Broker - Steklar 4:1, Pohor-
je - Odranci 2:1, Aluminij - MM
Brunšvik 3:1, Črenšovci - Kovi-
nar 5:0, Turnišče - Unior 2:1,
Goričanka - Paloma 1:3.
1. ALUMINIJ      10 8 1 1   27:7   25
2. POHORJE      10 7 1 2   18:7   22
3. PALOMA       106 1 3 17:12   19
4. PERTOGIBAK. 10 5 3 2  24:9   18
5. ČRENŠOVCI    10 6 O 4 22:13   1 8
6. UNIOR 10 4 5 1 12:7 17
7.K0VNAR 10 5 1 4 14:13 16
8. TURNIŠČE 10 3 3 4 17:21 12
O.STIKLAR      103 1 6 13:18   10
10. GORIČANKA   10 2 3 5  9:14   9
11. KUN. BROKER 10 2 3 5 13:26 9
12.ODRANCI     10 2 2 6 15:21   8
13. DRAVINJA    10 2 2 6 13:27   8
14. MM BRUNŠVIK 10 2 O 8 12:31 6
Razpored tekem 11. kroga: so-
bota, 2. novembra, ob 14.00: Pa-
loma - Dravinja, Unior -
Goričanka, MM Brunšvik -
Črenšovci, Odranci - Aluminij,
Steklar - Pohorje, Pertoci Bakov-
ci - Kungota Broker; nedelja, 3.
novembra, ob 10.30: Kovinar -
Turnišče.
ALUMINIJ - BRUNŠVIK
3:1 (0:1)
Strelci: 0:1 Voglar (16), 1:1
Boškovič (55), 2:1 R. Hojnik
(77), 3:1 Ivančič (85).
ALUMINIJ: Horvat, E. Hoj-
nik, Kristovič, Žemljic, Emeršič,
Fridl, Ivančič (Habjanič),
Boškovič, R Hojnik, Lončarič
(Gerečnik), Zrtiko (Gorše).
V sosedskem derbiju so igralci
Aluminija s težavo prišli do no-
vih točk. Pričeli so sicer dobro in
imeli na začetku nekaj priložnos-
ti, vendar so bili nespremi pred
gosmjočim vratarjem. Gostom iz
Bmnšvika je uspelo v 16. minuti
celo povesti. Strelec zadetka je
bil hitri Voglar. Po tem zadetku
je igra potekala med obema ka-
zenskima prostoroma. V drugem
polčasu smo videli boljšo nogo-
memo predstavo domačih, toda
prvo priložnost za zadetek so
imeli gostje, vendar se je domači
vratar izkazal. Potem pa je naj-
prej Boškovič izenačil, R. Hojnik
dosegel vodstvo, Ivančič pa samo
dodal še tretji zadetek in prese- !
nečenja v Kidričevem ni bilo. i
Aluminij je še naprej vodilno
moštvo v 3. SNL - vzhod. Nas-
lednje srečanje pa igra v Odran-
cih.
Danile Majnšek
1.LIGA MNZ PTUJ-
ČLANI
Rezultati tekem 10. kroga:
Doraava - Videm 3:1, Pragersko
- Skorba 1:1, Hajdina - Slovenja
vas 2:0, Središče - Gorišnica 3:2,
Stojnci - Gerečja vas 3:1, Boč -
Bistrica 0:0.
I.VIDEM 10 8 1 1   31:8   25
2. HAJDINA       10 7 2 1   23:3   23
3. DORNAVA      10 6 1 3 27:13   19
4. SREDIŠČE     10 5 14 19:18   16
5. GEREČJA VAS 10 4 3 3 16:16   15
6. SLOVENJA VAS 10 4 1 5 18:19   13
7. PRAGERSKO 10 4 1 5 13:14 13
8.SKORBA       10 3 3 4 17:20   12
9. STOJNa       10 4 0 6  9:30   12
10. BOČ 10 2 3 5 9:15 9
11.BISTRICA 10 2 2 6 6:21 8
12. GORIŠNICA   10.2 0 8 14:25   6
Razpored tekem 11. kroga: so-
bota, 2. novembra, ob 14.00: Bi-
strica - Dornava, Videm - Hajdi-
na, Gerečja vas - Boč; nedelja, 3.
novembra, ob 10.30: Gorišnica -
Stojnci, Skorba - Središče, Slo-
venja vas - Pragersko.
2. LIGA MNZ PTUJ -
ČLANI
Rezultati tekem 10. kroga:
Pago Leskovec - Grajena 0:2,
Mladinec - Tržeč 1:0, Ormož -
Bukovci 7:4, Apače - Hajdoše
1:0, Sp. Polskava - Markovci 1:2,
Podvinci - Rogoznica El Teh 2:1.
I.ORMOŽ        10 10 0 0 43:12   30
2. R060Z. ELTEH 10 6 2 2 23:10   20
3. MARKOVO     10 6 1 3 23:15   19
4. APAČE 106 1 3 16:13 19
5.P0DVINa 10 5 3 2 15:12 18
6. GRAJENA 10 5 0 5 16:23 15
7.TRŽEČ 10 4 1 5 23:14   13
8. PAGO LESKOV. 10 3 4 3 15:19   13
9. MLADINEC     10 3 3 4 15:16   12
10. BUKOVCI 10 2 2 6 17:30 8
II.SP.PaSKAVAlO O 2 8 9:28 2
12. HAJDOŠE     10 0 1 9  7:30   1
Razpored tekem 11. kroga: so-
bota, 2. novembra, ob 14.00: Ro-
goznica Elteh - Ormož, Hajdoše -
Sp. Polskava; nedelja, 3. novem-
bra, ob 10.30: Tržeč - Pago Le-
skovec, Bukovci - Mladinec,
Markovci - Podvinci, Grajena -
Apače.
2. MLADINSKA LIGA -
VZHOD
Rezultati tekem 9. kroga:
Starše - Dravinja 4:2, Beltrans -
Slovenj Gradec 2:4, Krško - Ko-
vinar Store 3:1, Pragersko - Alu-
minij 1:0, Beltinci - Nafta 3:2,
Steklar - Era Šmarmo 4:3.
Razpored tekem 10. kroga: so-
bota, 2. novembra, ob 12.00:
Dravinja - Era Šmarmo, Nafta -
Steklar, Aliuninij - Beltinci, Ko-
vinar Štore - Pragersko, Slovenj
Gradec - Krško, Starše - Bel-
trans.
MLADINA MNZ PTUJ
VZHOD
Rezultati  tekem  8.  kroga:
Ormož - Rogoznica Elteh 3:2,
^Domava - Bukovci 3:0 prekinje-
na, Gorišnica - Skorba 15:0,
Stojnci - Videm 1:0.
Razpored tekem 9. kroga: so-
bota, 2. novembra, ob 12.00: Ro-
goznica Elteh - Doraava; nedel-
ja, 3. novembra, ob 14.00: Skorba
- Stojnci, Bukovci - Gorišnica,
Središče - Ormož.
Branke Lešnik
TEDNIK - 30. OKTOBER 1996
ŠPORT - 21
ROKOMETNI KLUB DRAVA PTUJ
Ivan Gomllšek zapustil rokomet
Ivan Gomilšek je na manjši slovesnosti, ki jo je pripravil za
ljudi, ki so delali z njim pri Rokometnem klubu Drava ali ob
njem, sporočil, da je napočil čas, da se tudi uradno umakne iz
športa. !
Kot predsednik je prevzel ro-
kometni klub pred osmimi leti.
Takrat se je ptujskemu rokome-
ai slabo pisalo. Začetki so bili
skromni, a so sčasoma prišli do
prve slovenske rokomeme lige
in v njej igrali pomembno vlogo.
RK D»rava je bU edini klub v Slo-
veniji, ki je imel delovanje
razširjeno na moške in ženske.
Klub je bil brez osnovnih pros-
torov, kjer bi se lahko sestajali.
Vodstvena ekipa z Ivanom Go-
milškom na čelu je to uredila,
tako da so lahko ponosni na na-
rejeno. Predvsem so prišli do
svojih prostorov, praktično svo-
jega doma, ki je bil zelo lepo iu:e-
jen. Pri ženskah so se še nekaj
časa tmdili, med drugim organi-
zirali mdi dve meddržavni
srečanji, in sicer med Slovenijo
in Poljsko in Slovenijo in
Madžarsko. Tudi na teh srečanj-
ih ni bilo pravega odziva med
Pmjčani. Vse igralke so potem
odstopili Ženskemu rokomeme-
mu klubu Ptuj brez odškodnine.
Moški rokomet je bil zelo niz-
ko. Z vztrajnim in trdim delom
so prišli zelo visoko. Bili so zelo
blizu Evrope. Toda kaj bi bilo,
če bi se to res zgodilo? Zopet bi
vse ostalo na klubu, predvsem pa
predsedniku Ivanu Gomilšku.
Seveda je bilo mdi veliko težav.
Te so bile finančne in kadrov-
ske. Težko je bilo biti pameten
takrat, ko je bil rokomet zelo
nizko, izven prioritete. Prak-
tično iz nič so naredili klub, ki je
bil zaščitni znak Pmja in vedno
rado viden gost na vseh igriščih
in dvoranah v Sloveniji.
Škoda, da se od športa poslavlja
človek, ki je zraven svojih pod-
jetniških obveznosti uspešno
krmaril še rokometni voz. Ob
slovesu med gosti in svojimi pri-
jatelji se je vsem zahvalil, ti pa
njemu. Njegove besede ob slove-
su so bile: 'Veliko smo naredili,
a nikoli ni dovolj dobro. Novo
vodstvo čaka ogromno dela pri
napredku pmjskega rokometa,
ki se je vsidral med Ptujčane.
Vedno pride človek do točke, ko
reče: Dovolj je. Se bom z dušo in
telesom z rokometom in po-
sktišal pomagati. Hvala vsem, s
katerimi smo v tem obdobju so-
delovali."
Hvala tudi njemu za delo v ro-
kometnem klubu Drava. Težko
bo nadaljevati in voditi športni
kolektiv tako uspešno.
DtrniloKlainšek
Foto: Langerholc
PLANINSKI KOTIČEK
Izleti in pohodi V
novembru
9.11. # Levstikova pot od Litije do Čateža -
vodita U. Vidovič in F. Kodela
24. U. # pohod na Čemšeniško planino -
vodi U. Vidovič
26.11. # Jama Belojača - vodi S. Kelnerič
PLANINSKO PREDAVANJE
v četrtek, 7. novembra, ob 19. uri organizira
PD Ptuj v dvorani gasilskega doma na Ptuju
predavanje na temo Pravni vidiki vodenja. Pre-
davala bo Marinka Koželj Stepič in pripravila
tudi nekaj diapozitivov iz Amerike - Andi.
Vabljeni vsi planinci, ljubitelji gora in vsi, ki bi
vas ta tema zanimala!
POPOTOVANJE OD LITIJE DO   «
ČATEŽA
v času, ko sv. Martin naredi iz mošta vin' in
so mize polne številnih domačih dobrot, se je
slovenski literat Fran Levstik podal na zname-
nito popotovanje od Litije preko Moravč do
Čateža. Prijetno razpoloženje in gostoljubnost
domačinov pa ni spremljala le Levstika, tem-
več tudi številne pohodnike, ki se vrsto let za-
povrstjo odpravljamo po Levstikovih "stopin-
jah". Zatorej vas ptujski planinci vabimo, da se
skupaj z nami podate iz doline Save preko z vi-
nogradi poraslih dolenjskih gričev proti
Čatežu ter ob tem spoznate pristnost dolenjske
pokrajine in ljudi.
Na popotovanje se bomo odpravili v soboto,
9. novembra, z odhodom posebnega avtobusa
izpred AP Ptuj ob 6. uri. Sledi vožnja prek Celja
do Litije, od koder se bomo podali proti
Čatežu. Za vse udeležence, ki bi si želeli pot ne-
koliko skrajšati, odvisno od vaših pohochiiških
sposobnosti, bomo organizirali prevoz z avto-
busom do Liberge. Na Čatežu, kjer bo zakl-
juček popotovanja, domačini obljubljajo prav-
cato planinsko rajanje s šaljivim Krjavlom z
Muljave in domačimi godci. Ob vrnitvi proti
domu si bomo ogledali tudi eno izmed zname-
nitosti osrednje Slovenije, kar pa naj ostane
presenečenje. V Ptuj se bomo vrnili do 19.30
lu-e.
Opremite se planinsko (nahrbtnik, vetrov-
ka, planinski čevlji ali športni copati visokega
profila) ter seveda vremenskim razmeram pri-
merno. Hrana iz nahrbtnika ali na številnih
stojnicah ob poti. Cena izleta, ki vključuje pre-
voz s posebnim avtobusom, organizacijo in vo-
denje, znaša za člane PD 1.050 tolarjev, za mla-
de planince 900 tolarjev ter nečlane 1.800 tolar-
jev. Prijave s plačilom sprejemamo v pisarni
PD Ptuj, Prešernova 27, do torka, 4. novembra,
oziroma do zasedbe avtobusa.
Preživite prijeten dan v družbi slovenskih
pohodnikov in vsakoletnega udeleženca popo-
tovanja predsednika R Slovenije Milana
Kučana ter na popotovanj e povabite tudi znan-
ce in prijatelje. Vodila bosta Uroš Vidovič in
Franc Kodela.
Odbor za inforndranje in
prop€igtmdo PD Ptuj,
Trgatev cfo drugega dne
Enkrat na leto se vsi, ki smo
kdaj trenirali atletiko,
srečamo, da obudimo stare
spomine. Wogo organizatorja
je prevzel Vasja Robin, za kraj
srečanja pa je izbral kar svojo
gorico na Gomili pri Juršincih
in to oktobra, ko so trgatve.
Tako ubije dve muhi na en
mah.
Tako se že pet let srečujemo v
vinski kleti, kjer najprej sprazni-
mo sode s starim vinom, da
lahko vanje spravimo nov
grozdni sok. Kljub temu da je
trsov veliko, gorico hitro izpraz-
nimo, saj smo še vedno v formi -
polni moči in vzdržljivosti. Kot
smo včasih tekmovali na adet-
skih stezah, tako sedaj tekmuje-
mo pri trganju grozdja, in kot sta
bila včasih najhitrejša na tekmo-
vanjih, sta sedaj v gorici Boris
Krabonja in Tanja Rozman.
Moja malenkost pa kot vsako
leto nosi "pute" in sem pri tem še
vedno najhitrejši. Trganje se
konča v štirih tu-ah, medtem ko
se obujanje spominov konča
drugi dan.
In tako se bomo srečevali, dok-
ler bodo rodile trte v Vasjovem
vinogradtL
Milan Kraint
Foto: D. Hrga
TEDNIK - 30. OKTOBER 1996
NASVETI - 23
PRIPRAVLJA MAG. BpJAN SINKO, SPEC KUNL PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 92. NAD.
Vzgoja čvstev
Mnogo je v vsakdanjem življenju stvari, ki nas čustveno
vznemirjajo.Temu se kot ljudje ne moremo izogniti, niti
ne bi bilo prav, če bi to poskušali. Prav pestrost in globina
čustvenega doživljanja sta namreč znak zrele osebnosti.
Na drugi strani pa se človek spet ne sme preveč pre-
puščati svojim čustvom, saj nas lahko preveč zavedejo in
tedaj izgubimo sposobnost za razumsko presojanje. Čust-
vo in razum si sicer ne stojita zmerom nasproti oz. se med
seboj ne izključujeta, toda socialno življenje zahteva, da
sta vendarle v nekem pravem medsebojnem razmerju.
Sposobnosti kontrolirati svo-
ja čustva in afekte bi bilo po-
trebno posvetiti več pozornos-
ti. Permanenmo učenje bi mo-
ralo vključevati mdi perma-
nenmo vzgojo izražanja afek-
tov.
Nekatera splošna načela čust-
vene kontrole:
- Vsakemu čustvu je treba
gledati v obraz. Če smo v ne-
kem trenutku čustveno priza-
deti, je bolje priznati samemu
sebi, da smo npr. jezni, užaljeni
ali žalostni. Zanikanje lastnih
čustev je poskus samoprevare,
ki navadno vodi le do
kopičenja negativnih čustev in
do splošne notranje napetosti.
Kdor tako ravna, se izpostavlja
nevarnosti, da mu nakopičena
čustva nenadoma izbruhnejo
na dan, navadno ob nepravem
času in na nepravem mesm.
Naspromo pa s tem, ko prizna-
mo obstoj nekega čustva,
zmanjšamo njegovo intenziv-
nost.
- Telesna sprostitev. Vsako
čustvo spremlja večja ali
manjša telesna napetost. Na-
sprotno pa telesna sprostitev
prinese s seboj tudi duševno in
čustveno sprostitev. Iz lastnih
izkušenj vemo, kaj se zgodi, če
pričnemo v nevarnem položaju
bežati: strah se samo poveča.
Naspromo pa se strah močno
poleže, če takrat obvladamo
svoje telesne gibe, se sprostimo
ter pričnemo globoko in mimo
dihati. Blagodejen vpliv tele-
sne sprostitve je dobro poznan
med dmgimi iz indijske joge in
ga izkoriščamo pri zdravljenju
duševnih motenj, katerih
osnova sta strah in nemir.
- Izogibati se moramo čustve-
no kritičnim situacijam Na
nekatere stvari smo posebno
čustveno odzivni. Nekdo npr.
težko prenese pogled na hude
rane, dmgi težko prenaša ljudi,
ki imajo do okolice vzvišen od-
nos ali pa so prostaški. Da ne bi
prišlo v nas do nezaželenih
čustev, se moramo takim situa-
cijam izogibati. To je dober
način, če ga ne uporabljamo
prepogosto.
^- Pripravimo se na dogajanje.
Če bomo že pričakovaU, kaj se
lahko zgodi v danem primeru,
bomo laže obvladali svoja čust-
va. Znano je, da ljudje reagirajo
mnogo bolj čustveno prizadeto
pa mdi nesmotrno, če se nena-
doma in nepričakovano soočijo
s stvarmi in dogodki.
- Aktivnost. Znano je, da tele-
sna in duševna aktivnost po-
meta pri premagovanju
bolečin in neprijetnih čustev.
Ko pričnemo kaj delati, se toh-
ko zamotimo, da čustvo pola-
goma izzveni v kompleksu
dmgih, prijemejših čustev.
Tudi telesna vadba, daljši spre-
hod v naravi, med katerim
skušamo premišljevati o prijet-
nih stvareh, razpršijo preko-
merno čustveno razburjenost.
O vzgoji čustev pa bomo go-
vorili še mdi naslednjič.^
Mag. Bojan Sinko
PIŠE: GORAN ČEBUU / SKRIVNOST MEŠANJA PIJAČ
Sadie 10 mešon/e p//oč
Danes se bomo pobliže seznanili s sadienv ki je pri mešanju pijač nepogrešljivo.
Vemo, da najbolj cenjene vrste sadja prihajajo iz trop-
skih krajev, kjer imajo tudi mešane pijače globoke kore-
nine. Tako nekateri pravijo, da mešana pijača ni mešana
pijača brez ustrezne sadne dekoracije, saj se kupci
odločajo za nakup predvsem zato, ker je ta pijača lepega
videza. In prav s tem problemom se srečujemo tudi v raz-
ličnih gostinskih obratih, kjer nedeljska kosila "krasijo"
vedno enake vrste sadja in zelenjave, kot so limone, po-
maranče, listi različnih solat in paradižnik. Kar težko je
za oči, ko v reprezentativni restavraciji naročimo poprov
biftek s prilogo in kot dekoracijo dobimo rezino limone z
mikroskopsko majhno vejico peteršilja ali pa ko v
slaščičarni naročimo sadno kupo ali mešano pijačo s ku-
pom plastične in papirnate navlake. In prav to je razlog,
da napišem nekaj več tudi o sadju in dekoracijah, a bo to
pri tej izbiri sadja le kapljica v morju.
Da ne bi tratil prostora, sem
se odločil, da bom narn vsak-
danje sadje izpustil in začel z
bolj ali manj nepoznanim in
seveda primernejšim sadjem za
dekoracije mešanih pijač, kar
pa ne pomeni, da se ideje ne da
prenesti mdi na krožnik. Naj-
bolj priljubljene in pogoste de-
koracije so vsekakor koktajl
češnje ali kandirane češnje.
Kombiniramo jih lahko s sko-
raj vsemi vrstami sadja (limo-
ne, pomaranče, karambole,
ananas, melone itd.) Zaradi
svojega specifičnega okusa po
maraskinu sodijo v mnogo
mešanih pijač in seveda mdi
na krožnik. Vse bolj priljublje-
ne so tudi sorodnice nam poz-
nanih limon, limete, ki se zara-
di svojega grenkobnega okusa
in svetlo zelenega videza
odlično podajajo k mešanim
pijačam, posebej k skupinam
fantazijskih pijač. Prav tako
zanimiv sadež je nam manj
poznan kumkvat, ki sodi med
najmanjše sadeže. Plodovi tega
citrusa so v velikosti slive,
oranžne barve, po obliki pa
okrogli in ovalni. Nekateri jim
pravijo mdi miniaturne poma-
ranče, saj so po okusu in vide-
zu še najbolj podobni poma-
rančam
Zelo pogost sadež, ki ima ve-
liko vrednost mdi v kulinariki
in je eden najlepših sadežev na
svetu, je karambola. Ko jo pre-
režemo, dobimo v prerezu zla-
to zeleno zvezdo popolnoma
pravilnih oblik. Meso karam-
bole je čvrsto in spominja na
okus jabolka.
Zdo poseben sadež je mdi
Physyls ali po slovensko pemj-
sko volčje jabolko. Je sorodnik
majhnih lampijončkov, ki jih
pri nas poznamo predvsem iz
suhih šopkov. V tropskih pre-
delih ga gojijo zaradi oranžnih
jagod, velikih kot češnja, in
njegova cena je veliko višja kot
c^na dmgih sadežev.
Tako, naštel sem nekaj vrst
sadja, ki je pri nas manj pozna-
no, vendar ga že dobimo v bol-
je založenih trgovinah s sad-
jem in zelenjavo. Seveda je pri
dekoracijah izredno pomemb-
no, kako so izdelane, vendar je
to odvisno od idej, ki jih pre-
puščam vam Navedem naj le
nekaj najpomembnejših zako-
nitosti, ki bi jih morali pri pri-
pravi dekoracij upoštevati. Vsi
deli sadja, ki ga uporabljamo,
morajo biti užitni in dobro
oprani. Okraski morajo biti iz-
delani skrbno in jih ne sme
biti preveč. Okraske po enkrat-
ni uporabi vedno zavržemo.
Upam, da boste svojo jed
okrasili tako, kot se to spodobi,
in takrat se spomnite na omen-
jeno sadje ter s pomočjo
kakšne knjige ali lasme ideje
presenetite svoje goste. Vsem
tistim, ki bi se radi udeležili
šolanja in nadaljnjega odkri-
vanja skrivnosti mešanja pijač,
naj povem, da je pri sekciji
gostincev OOZ Maribor pred
kratkim pričel delati Aktiv
barmanov, ki ima sedež v
domu obrtnikov v Mariboru.
Vse, ki bi se želeli pridružiti
omenjenemu aktivu in aktivno
sodelovati na strokovnem in
promocijskem področju, naj za
podrobne informacije po-
kličejo na td. številko 062/777-
327.
Goran Čebuli, Društvo
Krvodajalci
15. OKTOBRA: Helena Kokot,
Mihalovci 58, Drago Kokot, Mi-
halovci 58, Jožef Zebec, Belski
Vrh 102, Milan Hebar, Savci 43,
Milan Ivanuša, Hum pri Ormožu
17, Anton Arnečič, Cirkulane
89, Ludvik Kuronja, UI. 25. maja
4, Ruj, Emil Korenjak, Maribor-
ska 37/a, Ruj, Ivan ŠtrucI, Sed-
lašek 94, Stanko Arnuš, Orešje
115, Ivan Gajšek, Zg. Sveča 8,
Branko Krček, Ormoška 9, Ruj,
Silvester Škerget, Sagadinova
1, Ruj, Milan Dornik, Krčevina
pri Vurbergu, Jože Kozel, Zher-
lova pl. 10, Ruj, Vlado ŠamperI,
DrbetincI 32, Anton Peklar, Bo-
rovci 32/a, Anton Višinski,
Brstje 34, Rajko Turnšek, Kicar
4.
17.0KT0BRA: Marjan Hergan,
2g. Jablane 21, Milan Avguštin,
Lešje 37, Franc Galun,
Majšperk 83, Ignac Kozel, Skor-
ba 41/a, Maksimiljan Leskovar,
Cirkovce 1, Stanislav Kosi,
Natašina pot 9, Ruj, Ivan Auer,
Pobrežje 151/a, Alojz Mlaker,
Dragonja vas 18, Janez Habja-
nič, Jurovci 1, Leopold Zabu-
kovšek, Dragonja vas 2, Jožef
Lah, Pongrce 8, Anton Frangež,
Zg. Jablane 13, Franc Medved,
Zg. Jablane 10, Stanko Vrbek,
Cirkovce 42, Martin Golenko,
Sp. Jablane 10/a, Franc Štih,
Savinsko 39, Emil Veler, Cirkov-
ce 76, Andrej Korez, Sp. Jabla-
ne 51, Marjan Lah, Pongrce 15,
Marjan Gradišnik, Zg. Jablane
42, Janko Beranič, Pongrce 3,
Stanko Lah, Pongrce 15, Štefan
Trčko, Sp. Jablane 11, Janez
Amuš, Dornava 56/c, Bojan
Peršuh, Stražgonjca 44, Zvpn-
ko Cesar, Zg. Jablane 36, Šte-
fan Potočnik, Sp. Jablane 36,
Franc Golob, Zg. Jablane 38/a,
Dušan Jevšenak, Sele 47,
Franc Brence, Sele 40, Branko
Frangež, Cirkovce 69, Vilijem
Obran, Sarajevska 5, Maribor,
Maks Beranič, Lovrenc na Dr.
polju 8, Dragan Posavec, UI.
svobode 7, Miklavž, Vinko Bak-
lan, Zg. Jablane 30. Robert Pe-
har, UI. 8. februarja 23, Miklavž,
Miroslav Greifoner, Cirkovce
68/c, Anton Sagadin, Gerečja
vas 61, Križnjak Roman, Formin
39, Halim HcKJžič, Stephenso- |
nova 2, Maribor, Zvonko Gre- *
gore, Zg. Jablane 12, Stanko
Rodošek, Cirkovce 30, Anton
Strmšek, Zg. Jablane 28, Ro-
bert Medved, Mihovce 6, Ivan
Lah, Mihovce 30, Mladen Sobo-
tič, Sp. Jablane 32, Miran Jako- ^
lič, Mihovce 56, Hadžib Nuka-
novič, Marmontova 9, Maribor,
Bojan Rojko, Obradovičeva 3,
Maribor, Franc Trčko, Cirkovce
59/a, Franc Petek, Sp. Jablane
45, Aleksander Novak, Cirkov-
ce 22, Branko Rap, Vurberk
122, Anton Lončarič, UI. 25.
maja 15, Ruj, Gabrijel Novosel-
nik, Pleterje 72, Mitja Planinšek,
Slovenja vas 11, Stanko Zaje,
Mihovce 54/a, Vito Plazar, Sara-
jevska 5, Maribor, Iztok Robar,
Črešnjevec ob Dravi 3, Milan
Munda, Pongrce 28/a, Milan R-
deršek, Zg. Jablane 16, Darko
Drčič, Zagrebška 50, Ruj, An-
ton Lamberger, Cesta ob ribni-
ku 23, Miklavž, Stane Šenica,
Župančičeva 24, Pragersko,
Rozalija Sobotič, Sp. Jablane
32, Marijan Milinovič, Cirkovce
49/a.
Kuharsld nasveti
Jferenčelr
Danes bom pisala o korenčku oziroma veliki skupini ze-'
lenjave, ki raste pod zemljo in jo imenujemo tudi korenovke.;
Prvome sorte
korenčka so
bile rdeče, vijo-
hčaste in črne,
šele v 17. stolet-
ju so na Nizo-
zemskem vzgojili znani oranžni
korenček, v ZDA pa še danes
pridelujejo mdi beli korenček.
Glede na obliko je bodisi kratek,
okroglast, čokat ali podolgovat,
stožast do valjast. Po okusu pa se
posamezne sorte komaj kaj razli-
kujejo, čeprav ima majhen
zgodnji korenček več sladkobe
in je sočnejši kakor veliko zrelo
korenje. Sladki korenčkov okus
se ujema skoraj z vsemi dodatki.
Korenček ima pred dmgimi ko-
renovkami mdi to prednost, da
ne razpade tako hitro, kot dmge
vrste zelenjave. Zato ga radi do-
dajamo juham in enolončnicam,
ki jim doda barvo in okus.
Korenček je nepogrešljiva ses-
tavina na palčke narezane zelen-
jave - julienne in mešanih kuha-
nih solat. Na majhnih ko-
renčkih, ki jih kuhamo in upo-
rabljamo kot prilogo, najpogos-
teje pustimo nekaj barvno kon-
trasne cime, kar daje še boljši vi-
dez. Veliki korenčki pa delujejo
najbolj okrasno, če jih klinasto
narežemo ali obrežemo v obliko
oliv.
Korenček je naprimemejši za
kuhanje. Če želimo, da obdrži
čim več hranilnih snovi, ga
damo kuhat v vročo vodo, le pri
juhah, ki nosijo del okusa mdi
po korenčku, je priporočljivo, da
ga damo kuhat v mrzlo vodo.
Lahko ga kuhamo mdi v vodni
sopari ali zvit^ v alufohjo
pečemo v pečici, če pa kuhan ko-
renček povaljamo v surovem
maslu, pa je še posebaj okusen in
privlačen na pogled. Prav tako
kot za kolerabico mdi za ko-
renček velja, da je primeren za
predačevanje, iz njega lahko pri-
pravimo okusne pireje, te pa
lahko ponudimo, kot prilogo ali
jih dodamo različnim sadnim
narastkom ali z njim krasimo ze-
lenjavne in mesne žolče. Prime-
ren je mdi za kombinirane ku-
harske postopke, tako da ga
lahko najprej do polovice skuha-
mo, nato pa na surovem maslu
ali margarini do konca pre-
pražimo ter ga tik pred serviran-
jem potresemo s sesekljanim ze-
lenim peteršiljem Korenje je
mdi nepogrešljiva sestavina pri
fi-ancoski solati, kjer zaokroži
okus in popestri barvo.
Iz korenčka si lahko pripravi-
mo mdi okusne solate, bodisi su-
rove ali kuhane. Če pripravljamo
surovo korenčkovo solato, lahko
korenček narežemo na res tanke
rezance, še boljše pa je, da ga s
pomočjo strgalnika fino nariba-
te. Takoj ko ste ga naribali, ga te-
meljito pokapljajte z limoninim
sokom in dodajte po okusu slad-
kor, temeljito premešajte in po-
nudite. Iz kuhanega korenčka pa
solato pripravimo tako, da ga, ko
je kuhan, narežemo na poljui3ne
oblike (kocke, rezance) ali grobo
naribamo, nato dodamo osnov-
no majonezno omako oziroma
razrečeno in začinjeno majone-
zo, po okusu še začinimo in po-
nudimo. Kuhano korenje pa
lahko prelijete mdi z jogurtovim
prelivom in prav tako ponudite
kot solato.
Korenje je mdi nepogrešljiva
sestavina pri zelenjavnih zrez-
kih. Pripravimo jih tako, da na-
redimo iz 20 dag vode paljeno ali
kuhano testo. Vodo pristavimo,
ji dodamo 7 dag margarine in
sol. Ko voda zavre, prisipamo 10
dag moke in temeljito mešamo.
Ko se zgosti, odstavimo in ohla-
dimo do mlačnega, nato dodamo
muškatni orešček in 2 jajci ter
zmleto ali sesekljano zelenjavo.
Od zelenjave uporabimo enake
količine vsake zelenjave - pri tej
količini 10 dag korenja, 10 dag
ohrovta, 10 dag cvetače in 10 dag
špinače. Lahko uporabite mdi
dmge vrste zelenjave, ki se med
sabo ujemajo. Dobro pre-
mešamo, po potrebi dodamo še
začimbe in na pomokani deski
oblikujemo zrezke ter jih na
vroči maščobi spečemo. Iz te
mase lahko pripravimo mdi ze-
lenjavne hrustavce, jih paniramo
in ocvremo ter ponudimo kot
prilogo ali kot toplo uvodno jed.
K zelenjavnim zrezkom pa zra-
ven ponudimo zeleno solato.
Še enkrat vas vabim, da nam
čimprej pošljete še kakšen svoj
recept na temo jedi iz korenčka
in mogoče boste prav vi dobili
nagrado podjetja Sladkos - skuti-
no sadno torto. Recepte nam
pošljite na naslov: Radio-Ted-
nik Ptuj, Raičeva 6, Pmj, najka-
sneje do 2. novembra.
•> Hodu Pignar,
udteijica kulrarsiva
Palačinke z zelenjavo
fEDNIK - 30. OKTOBER 1996
ZA KRATEK CAS - 25
Info - glasbene novice !
Info - kviz
Gotovo veste, katera pevka je na
sliki. Izrežite glasovnico, vpišite
odgovor, in če vara bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajalni
Tehnika Emone Merkurja Ptuj
podarili zgoščenko.
Da je bil pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji Pat Boone, je ugo-
tovil tudi Franc Rajšp, Destrnik
55, Destrnik.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj.
Rok: četrtek, 7. novembra.
MTV bo 14. novembra v Londo-
nu organiziral European Video
Music Awards, ki ga bo vodil
Robbie VVilliams. Žal si te super
prireditve na Ptuju ne bomo mo-
gli ogledat, saj v našem satelit-
skem sistemu ni programa MTV.
Glavna nagrada večera je video
ali pesem leta, za katero kandidi-
rajo: Oasis - VVondenvall, Fugees
- Killing me Softly, Garbage - Stu-
pid Girl, Alanis Morrisette - Iro-
nic in Pulp - Disco 2000.
V zadnjih nekaj leuh je vse preveč
priredb, saj ko glasbenikom
zmanjka idej, se preprosto lotijo
kakšne stare uspešnice. Uspeh sko-
raj nikoli ne izostane. Ameriška
skupina BRAIDS izvaja G-funk
glasbo s posebnim poudarkom na
odličnem vokalu, po stilu glasbe pa
malo spominjajo tudi na izredno
popularno skupino Fugees. Novin-
ci na glasbeni sceni BRAIDS star-
tajo z izredno dobro narejeno pri-
redbo BOHEMIAN RHAPSODV
()K)K)K)K)3 ki so jo v originalu izva-
jali Queen in je doživela že kar ne-
kaj preoblek!
Nemški kvartet FUN FACTORV
je ob koncu leta 1995 izdal album
Fun - Fantastic - The Album in z
njega snela štiri super plesne hite:
I Wanna be with U, Celebration,
Doh Wah Diddy, Don't Go Away.
Presenečenje kvarteta FUN FAC-
TORY vas čaka v ljubezenski pop
baladi z naslovom I LOVE YOU
-T-
Zasedba EAST 17 je sestavljena iz
štirih članov: Tony Mortimer,
John Henry, Brian Harvey in Ter-
ry Caldvvell. Skupaj s pevko GA-
BRIELLE (ki je uspela s svojimi
sanjami v skladbi Dreams) so v pop
verzijo priredili skladbo If I Ever
(Fall in Love again) (^t t ^, ki
so jo v acappella stilu boljše zapeli
v izvirniku člani skupine Shai.
EN VOGUE so štiri temnopolte
lepotice, ki so zaslovele s komadom
My Lovin' in so bile nazadnje
uspešne v duetu s skupino Salt N'-
Pepa v komadu Whatta Man. EN
VOGUE ne izvajajo več klasične
soul glasbe, ampak je njihova nova
pesem DONT LET GO (*^)
mešanica popa ter ročka in jo naj-
dete v filmu Set if off.
Babica ročka TINA TURNER po-
novno razmišlja, da bi zapustila
koncertne odre. Zadnji album Wil-
dest Dream je prodala v več kot
dveh milijonih kopijah in kot peta
uspešnica prihaja pesem SOME-
THING BEAUTIFUL RE-
MAINS (^Mel^).
Ameriški pevec MICHAEL BOL-
TON je lani izdal zgoščenko Grea-
test Hits 1995 - 1995 in na njej
združil najboljše skladbe pretekle-
ga obdobja. Novo obdobje pa go-
spod BOLTON odpira z zanj
značilno pop/rock skladbo z nas-
lovom LOVE IS THE POWER
(*«).
CRIS REA je v karieri posnel kar
štirinajst albumov, ki jih je zvečine
produciral Jon Kelly. V pred-
božičnem času bo CHRIS izdal
svoj jubilejni, 15. album in kot na-
poved prihaja dvojna mala plošča z
naslovoma GIRL IN A SPORTS-
CAR in LA PASSION (^MbK).
Novih izvajalcev v glasbi je iz dne-
va v dan več in nekateri hočejo opo-
našati take idole, kot so Elvis Pres-
ley, The Beatles, RoUing Stones...
Tako recimo novi ameriški
pop/rock band THE WONDERS v
skladbi THAT THINGS YOU DO
(^Melf) z večglasnim petjem in sti-
lom glasbe malo spominja na Beat-
le.
Nemška skupina FOOL'S GAR-
DEN je očarala poslušalce z lahkim
rockom v pesmih Lemon Tree in
Wild Days. Z debitanskega albuma
Dish of the Day so FOOL'S GAR-
DEN pripravili tretjo pesem z nas-
lovom PlECES (***).
Besede so premalo, da bi vam lahko
opisal, kako popularna je v Veliki
Britaniji neodvisna ali indie glas-
ba. Specifičen ročk, ki je značilen
za izvajalce z Otoka, počasi osvaja
svet in mogoče bo katera od opisa-
nih skladb osvojila tudi vas:
Fighting Fet - GENE, Plače your
Hands - REEF, What's Come over
me - FRENTE, Ročk it til' Dawn -
ROCKET FROM THE CRYPT,
Flowers in December - MAZZV
STAR, I vvant you - SALAD, What
if - LIGHTNING SEEDS, G. Un-
derground - SNEAKER PIMPS,
Jesus Christ Superstar - LAI-
BACH,Rying-CAST.
David Brezniic
1. It's ali Corning backto
me - CELINE DION
2. Ready or not
- THE FUGEES
3. Pray
- D.J. BOBO
4. Dance inot the LIght
-PHILCOLLINS
5. Flava
- PETER ANDRE
6. Stranger in IVIoscovv
- MICHAEL JACKSON
7. If it IVIakes you Happy
- SHERVL CROW
8. Insomnia / Salva Mea
- FAITHLESS
9. Quit Playin' Games
(with my Heart)
- BACKSTREET BOVS
10. Oh what a Night
-CLOCK
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj.
c^^Mladi dopisniki
HA MEDNARODNEM
IZOBRAŽEVALNEM
TABORU V PIRANU
Ker smo radovedne in rade razi-
skujemo, smo se včlanile v KLUB
UNESCO na naši šoli Ljudski vrt.
Kmalu smo dobile prvo nalogo.
Raziskovale smo o igračah (o tem,
kako agresivne igrače vplivajo na
otroke, in o tem, s kakšnimi so se
igrali naši dedki in babice). Vse,
kar smo ugotovile, smo zapisale,
naredile plakat in vse to so naši
predstavniki z množico drugega
gradiva odnesli v Piran, kjer je po-
tekal sedemdnevni mednarodni
izobraževalni tabor Piran 96.
Kmalu pa je tudi nas pot vodila
proti morju, saj smo bile povablje-
ne v Portorož, kjer je potekala
zaključna prireditev tabora 96. Se-
veda smo se pozanimale, kako je
celotni tabor potekal. Vsak dan so
se v raznih delavnicah pogovarjali
o pokrajinah, v katerih živimo, o
domačih obrteh, o miru in prija-
teljstvu - našem največjem bogast-
vu, o naših vodah, spoznali pa smo
tudi nekaj domačij. Ko smo se
vrnile domov, smo napravile inter-
vjuje z učiteljicama in učenci, ki so
tem preživeli ves teden.
Najprej smo poklepetale z
učiteljico biologije Mariko Perger.
Kako je potekal dan v taboru?
'Delavno. Dopoldan so se vrstile
delavnice, na katerih so učenci
predstavili svoje raziskovalno delo
na področju narave (sladkovodni
ne vretenčar j i), domače obrti in vi-
nogradništva. Po kosilu smo imeli
sprostitve na glasbenem, špormem
in likovnem področju. Potem pa so
Vsak dan tri šole predstavile oseb-
nost svojega kraja. Naša šola je kot
osebnost našega kraja predstavila
pisatelja Ivana Potrča."
Kaj vam je bilo najbolj všeč?
"Težko je strniti vse dogodke in
iz njih izbrati nekaj, kar je naj-
lepše, kajti ta tabor je prijatelje-
vanje in druženje učencev in
učiteljev iz več držav."
Kakšen je cilj mednarodnega
izobraževalnega tabora?
"Cilj je pridobivanje novega
znanja, kjer se drug od drugega
učimo, in prijateljevanje ter mir."
Vam je bila všeč končna prire-
ditev?
,"Da, bila je pestra in zanimiva,
najbolj prisrčen pa je bil zaključek,
kjer so se poslovili vsi, ki so se
družili na taboru."
Tudi profesorico zemljepisa in
zgodovine na naši šoli Mileno
Zafošnik smo vprašale o vtisih.
Kaj vam je bilo najbolj všeč?
"Medsebojni odnosi med ude-
leženci."
Kaj menite vi o končni priredit-
vi?
"Bila mi je všeč. Najbolj všeč pa
mi je bil nastop naše šole, gimnas-
tične točke in točka Norvežanov."
Za konec pa: kakšno sporočilo
bi vi dali svetu?
"Naj si učenci izmenjujejo svoje
znanje, sklepajo nova prijateljstva
ter se zavzemajo za mir v svetu."
Učiteljica Zafošnikova nam je
kot zanimivost omenila še šopek,
ki so ga prireditelji podarili šolam
udeleženkam. Šopek je sestavljen
iz rožmarina, ki je za spomin, iz
oljke, ki je simbol miru, in iz lov-
orja, ki je za jimake.
Učenci Mitja^ Ogrinc, Miha
Požgaj, Barbara Čeh, Tanja Šori in
Alenka Jakomini pa so povedali,
da so spoznali veliko zanimivih
ljudi iz vse Slovenije, Norveške,
Sarajeva, Osijeka in da so se imeli
zelo lepo. Tudi nam je bila zakl-
jučna prireditev, na kateri so sode-
lovale šole iz Celja, Novega mesta,
Ukrajine, Apač, Slovenj Gradca,
Sarajeva, Osijeka, Pmja, Maribora,
Norveške, Ljubljane, Avstrije,
Mojstrane in Pirana, zelo všeč.
Kako pa ne bi bila, ko pa je šlo za
mir in prijateljstvo med ljudmi iz
vsega sveta. Želimo si, da bi vsak
človek na slehernem koraku, ki ga
prehodi na poti življenja, nosil s
seboj mir in prijateljstvo, ki je naše
največje bogastvo.
Ob koncu bi se radi javno zahva-
lili Perutnini Ptuj in Oddelku za
družbene dejavnosti Mestne
občine Ptuj, ki sta naše sodelovan-
je na taboru denarno omogočila.
Saša, Alja, Polona,
Anja in Neda,
članice KLUBA UNESCO,
OŠ Ljudski vrt, Ptuj
POČITNIŠKI ČAS JE
LEP, A TUDI V ŠOLI
NI SLABO
Kot vsak učenec sem se tudi jaz
veselila poletnih počimic. Počimi-
ce so čas, ko me ne budi ura in ko
mi nihče ne pravi, naj se grem učit.
Počitnice mi posebej veliko pome-
nijo takrat, ko imata ati in mamica
dopust in lahko veliko lepih tren-
utkov preživimo skupaj.
Že konec šolskega leta mi je ma-
mica povedala, da se bomo 19. av-
gusta odpravili na morje v Barbari-
go. Te novice sem se zelo razveseli-
la in komaj sem čakala ta dan.
Napočil je trenutek, ko smo se zju-
traj zbudili in se odpeljali proti
morju. Med potjo smo se tudi ne-
kajkrat ustavili in se osvežili.
Po dolgi vožnji smo se le pripel-
jali do cilja - Barbarige. Tam smo v
repecpiji dobili ključe in se odpra-
vili proti stanovanju. Ker smo bili
od vožnje utrujeni, smo se najprej
malo odpočili. Po počitku smo
odšli na obalo, k morju, ki je bilo
zelo čisto in modro. Zvečer sem se
odšla rolkat. Ker nisem bila dovolj
spretna, mi je spodrsnilo in sem
padla. Oddrgnila sem si koleno in
se opraskala po licu. Mamica mi je
rano očistila in obvezala. Drugi
dan mi je slano morje rano očisti-
lo.
Deset dni počitnic na morju je
hitro minilo. Veliko smo se kopali
in se sprehajali s prijatelji. Ko smo
morali domov, smo se težko poslo-
vili, zato smo si izmenjali naslove.
Med potjo smo se ustavili v Izoli
pri sorodnikih. Ogledali smo si to
naše primorsko mestece, ki ima
zelo lepo marino, kjer so privezane
ladje. Sprehajali smo se tudi do Si-
monovega zaliva, kjer sem obujala
spomine na čas iz šole v naravi. Pri
sorodnikih smo tudi prespali.
Drugi dan zgodaj zjutraj smo se
odpravili proti Ljubljani. Ustavili
smo se v živalskem vrtu. Tam smo
si ogledali veliko živali in jih tudi
fotografirali. Od vseh živali sta mi
bila najbolj všeč morski lev in črni
panter. Ta dva sem mdi večkrat fo-
tografirala.
Ker smo se med potjo velikokrat
ustavili, smo domov prispeli ko-
maj zvečer. Na domačem dvorišču
sem bila zelo srečna, saj so me poz-
dravili moji muci in pes Valdi.
Spet sem ugotovila, da je lepo, če
kam odpotuješ, še lepše pa je, ko se
vrneš domov. Pa tudi s počitnica-
mi je tako. Vsi jih težko pričakuje-
mo, proti koncu pa že mislimo na
šolo in sošolce, s katerimi bomo
znova preživeli marsikateri lep tre-
nutek.
Janja Zohar, 6. b,
OŠ Gorišnica
NA LADJI
Na dopustu smo bili na otoku
Korčuli v Prižbi. Ker radi potuje-
mo, smo se odločili, da bomo z lad-
jo Priščapac odpluli do sosednjega
otoka Lastovo. Ko smo pluli proti
otoku, so nas spremljali delfini. Po
eni uri in pol vožnje smo prispeli
na otok, kjer so nas zelo lepo spre-
jeli. Čez čas smo si še šli podrobne-
je ogledat ta otok in izbrali plažo,
kjer smo se sončili in kopali. Tam
smo imeli še kosilo in nato smo se
odpravili nazaj na Korčulo. Po
poti nas je dobilo hudo neurje.
Začelo je zelo pihati. Od velikih in
močnih valov je zelo škropilo. Pre-
metavalo nas je sem ter tja. Mislila
sem, da bomo potonili, zato sem
komaj čakala, da smo prišli v ho-
tel. Zame je bilo to zanimivo
doživetje, ki se mi je vtisnilo v spo-
min, v upanju, da še kdaj obiščem
Lastovo.
Aleksandra Hutinski, 5. a,
OS Kidričevo
ROLKANJE NA CESTI
Bil je lep sončen dan. S prijatelji-
cami in prijatelji smo se dogovori-
li, da se gremo rolkat na cesto,
čeprav vemo, da cesta ni igrišče.
Na cesti, ki je manj prometna,
smo se dogovorili, da gremo tek-
movat v hitrem rolkanju. Pripravi-
li smo si start in cilj in seveda na-
grade za tri najboljše. Proga je bila
dolga okrog petdeset metrov.
Kmalu smo se pognali v hiter tek.
Že na začetku je bil najhitrejši
Matjaž, druga sem bila jaz in tretja
Tina. S takšnim izidom smo tudi
končali prvo disciplino. Najboljši
je dobil kekse, drugi je dobil bon-
bone in tretji žvečilne gumije in li-
zalko.
Sledili so skoki s skakalnice. Prvi
se je nanjo podal Matjaž, druga
sem bila na vrsti jaz. Bilo me je
tako strah, da sem kar trepetala.
Pogumno, kolikor sem zmogla,
sem se pognala na skakalnico. Te-
daj pa, joj! Zmedla sem se in z vso
svojo težo telebnila na tla. Nisem
se mogla več pobrati. Od daleč se je
zaslišalo brnenje tovornjaka. Zelo
hitro se nam je približeval. Ležala
sem na cesti in si mislila: "Z menoj
je konec!" Tedaj je k meni skočila
Teja in me z vso močjo zvlekla s
ceste v travo. Od tovornjaka do
mene je bilo samo še deset metrov
razdalje. Od strahu in sreče nisem
mogla spregovoriti.
To nam je bilo v poduk, da cesta
ni igrišče.
Maja Leskovar, 6. b,
OŠ Cirkovce
NAJLEPŠE JE V MOJI
SOBI
Stojim med odprtimi vrati in
opazujem našo dnevno sobo. Pros-
tor se mi zdi kar malo pust, saj sko-
zi okno ne kuka niti en sončni
žarek. Veliko okno krasi bela čip-
kasta zavesa, ki sega do tal. Ozrem
se po sobi. Za vrati stoji čma peč s
tremi vratci. Zraven peči je lesen
zaboj za drva. Sedem nanj.
Začutim nežno toploto, ki seva od
peči. Ob steni stoji svetlo rjava
omara s pomičnimi vrati, na kate-
rih je ogledalo. Ob drugi steni slo-
ni regal z vitrino, knjižnimi poli-
cami in predali za oblačila. Sredi
regala je televizor. Vitrina s štirimi
policami je napolnjena s kozarci,
porcelanom in dvema okrasnima
škatlicama za nakit. Na regalu
stojijo okrasni kurent, glinasta po-
soda, dva okrasna lesena sodčka in
dve podobi svetnikov. Na steni ob
oknu sta dve sliki. Prikazujeta delo
na polju. Ob četrti steni leži kavč.
Ob njem sta dva oblazinjena fotel-
ja. Nad kavčem visijo tri slike.
Prva prikazuje naravo, na drugi sta
dva ptiča, na tretji pa je neka žen-
ska. Sredi sobe pa stoji podolgova-
ta mizica. Prekrita je s prtom, na
katerem stoji kristalna vaza z
rožami. Ob vazi leži bel plišast
mucek. Ima rdeč smrček in sinje-
modre oči. Njegov nežen pogled
me spominja na pravega mucka. V
kotu stoji moja pisalna miza. Na
njej je mnogo zvezkov in knjig.
Vsak dan me vabijo k učenju.
Tako izgleda naša dnevna soba.
Zame je najlepša, saj se v njej pri-
jetno počutim.
Marjana Skok, 7. r.,
OS Leskovec
jmN
Pride in odide,
rok trajanja je tri mesece.
Pride s paleto,
ki jo uporablja
pri svojem hobiju.
Predvsem tople barve
so ji všeč.
Shka kot Picasso,
to je naravni talent.
Pomje brez pomega lista,
ko poteče rok.
Je nagajiva,
saj se poigrava
z vremenom.
Ja - jesen je pač jesen
vsako leto
domišljava in razigrana.
Potem pa nastopi
zima,
ki je zelo prima.
Peter Štrafela, 5. a,
OŠ Hajdina
MOJ SKRITI KOTIČEK
Kadar hočem pobegniti pred ci-
vilizacijo, se zaprem v delavnico,
ki je svet prostorov za moje pojme.
Ta prostor mi je zelo blizu, ker vli-
va vame nove moči, toplino, srečo.
V delavnico, natančneje za cister-
no, se potuhnem, ko sem jezen. Tu
lahko počnem vse: se učim, raz-
mišljam, izvajam svoje poskuse in
podobne reči. V delavnici so be-
tonska tla, dve luči (eno sem si na-
redil sam), orodje od A do Ž, lepil-
ni trakovi, police, na kateri so ke-
mikalije, moj lastni izdelek -
avtoradio, ki še celo dela, škatle,
stol, miza, razne naprave ...Ta del-
avnica ima šest sten, na katerih so
načrti in vse drugo. Moj prostor za
cisterno mi daje občutek, kot da
sem na morju, v gorah, na cesti, v
gozdu, za ribnikom ... V tem pros-
toru nihče ne sliši in jaz ne slišim
nikogar. Ima samo en vhod in iz-
hod. Ni preveč svetel. Njegov mo-
drikastosivi strop me spominja na
nebo, siva tla na ceste, stene pa na
obale tik pred nevihto.
Tu v tem prostoru, v tej državi,
na tem koščku planeta, v tem ve-
solju je ta prostor in upam, da bi si
ga še kdo, ki je bolj pustolovske
narave, želel deliti z menoj.
Samo Kralj, 7. a,
OŠ Olge Meglic
^^upina učencev OŠ Ljudski vrt na taboru v Piranu (od leve): men-
^rica Milena Zafošnik, Barbara Čeh, Alenka Jakomini, Mitja Ogrinc,
^iha Požgaj, Tanja Šori in mentorica Marika Perger
26 - ZANIMIVOSTI IN ŠPORT
30. OKTOBER 1996 - TEDNIK
KOLESARSTVO
Uspešni mladi lro/«sar/l
Kolesarski klub Pmj je v sodelo-
vanju s Športnim zavodom Pmj
organiziral na kartodromu v Haj-
došah medobčinsko prvenstvo za
mlajše kategorije, to je učence
osnovnih šol. Nastopilo je veliko
število mladih. Najboljša je bila
OS Grajena, seveda pa moramo
pohvaliti vse druge šole in ude-
ležence. Mogoče je nerazumljiva le
poteza vodstva OŠ Mladika, katere
tekmovalci bi lahko v skupnem
seštevku bili visoko, a jih niso pus-
tili na tekmovanje.
Rezultati - letnik 1982: 1. Matjaž
Finšgar, OŠ Ljudski vrt, 2. Kristi-
jan Lorenčič, OŠ Grajena, 3. Mitja
Kmetec, OŠ Ljudski vrt; lemik
1983: 1. Denis Petek, OŠ Grajena,
1. Uroš Gojkovič, OS Breg, 3. Bo-
jan Belšak, OŠ Olge Meglic; lemik
1984: 1. Primož Petek, OŠ Graje-
na, 2. Jani Belšak, OŠ Domava, 3.
David Dominko, OŠ Hajdina; let-
nik 1985: 1. Denis Osenjak, OŠ
Breg, 2. Maks GajŠek, OŠ Grajena,
3. Primož Finšgar, OS L[udski vrt.
Skupna uvrstitev: 1. OS Grajena
90, 2. OŠ Breg 66, 3. Hajdina 43
točk.
KK PERUTNINA •
Opravili zadnje
tekmovanje
Kolesarji KK Pemtnina Ptuj so
prejšnji teden nastopila na držav-
nem prvenstvu, ki je štelo za gor-
sko prvenstvo. Dirka je bila zelo
naporna, saj so tekmovalci imeli
težak vzpon (24 %), zraven tega pa
je višinska razlika proge bila več
kot sedemsto metrov. Pri mlajših
mladincih so ptujski kolesarji do-
segli tele uvrstitve: 17. Iztok
Kovačec, 23. Gregor Gazvoda, 29.
Matej Marin, 31. Marjan Kelner,
37. Matjaž Finšgar 43. Jernej
Finšgar. Pri starejdših mladincih
je Daniel Prša odstopil zaradi
okvare na kolesu. Pri članih so
ptujski kolesarji bili solidni. Uvr-
stitve: 5. Iztok Melanšek, 22 Gre-
gor Zaje, 12. Marko Baloh. V kon-
kurencih do 23 let sta bila 8. Mitja
Mahorič in 10. Miran Kelner. S to
tekmo se je praktično končala ko-
lesarska sezona tekmovanj v Slove-
niji.
D.KIainšek
Od leve: Del ekipe Grajene: Kristijan Ijorenčič, mentor pro-
fesor Marjan Šimac, Prinnž Petek in Maks Gajšek.
NAMIZNI TENIS / PRVA
DRŽAVNA LIGA - ŽENSKE
Petovia - Merkur 5:2
Igralke Petovie so bile premočne naspromice za
kranjski Merkur. Dve točki za Merkur si je pribori-
la Fojkerjeva z zmagama proti Tini Zalezina in Bre-
di Mojsilovič, za Petovio pa je dve točki proborila
Špela Luknrer. Še vedno je neporažena prva igralka
Petovije Katarina Golič.
Posamezni izidi: Golič - Hol>'nski 2:0, Zalezina -
Fojker 0:2, Lukner - Petrič 2:0, Golič, Lukner -
Fojker, Petrič 2:1, Mojsilovič - Fojker 0:2, Lukner -
Vidic 2:0, Zalezina - Petrič 2:0.
^ Vrstni red: Ilirija Meditrade 8, Kajuh-Slovan 8,
Šampionka 4, Petovia 4, Vektor-Olimpija 4, ŽNTK
Ljubljana 4, Merkur O, Rakek 0.
DRUGA DRŽAVNA LIGA -
MOŠKI
v
Petovia - Šampionka 6:1
Tokrat je zraven stalnih igralcev ^Marinka Grbiča
in Grega Zafošnika, ki sta oba dosegla po dve točki,
zaigral najmlajši igralec Petovie, še osnovnošolec
Nejc Janžekovič, in upravičil zaupanje trenerja in
igralca Marinka Grbiča, saj je premagal po*kakovos-
ti drugega igralca Šarapionke iz Nove Gorice Faga-
nela.
Posamezni izidi: Grbič - Baje 2:0, Janžekovič -
Saltarini 0:2, Zafošnik - Faganel 2:0, Grbič,
Zafošnik - Saltarini, Faganel 2:1, Grbič - Saltarini
2:1, Zafošnik - Baje 2:1, Janžekovič - Faganel 2:1.
Petovia - Škofije 5:2
v derbiju kola med prvouvrščeno Petovio in dm-
gouvrščenimi Škofijami Scripti so ob spodbudi šte-
vilnih ljubiteljev namiznega tenisa zasluženo slavili
domačini in so tako prvaki jesenskega dela druge
dr^vne namiznoteniške lige. Po prvih treh dvoboj-
ih ni kazalo najbolje za Petovio, saj je Šampionka
povedla z 2:1 in je Petovia potrebovala še tri točke
za skupno zmago, vendar se igralci Marinko Grbič
ter brata Grega in Marko Zafošnik niso predali in v
nadaljevanju zmagali v vseh štirih dvobojih.
Posamezni izidi: Grbič: Semolič 2:0, Zafošnik G.
- Jerman 1:2, M.. Ribjačenko 0:2, Grbič, Zafošnik
G. - Ribjačenko, Jerman 2:1, Grbič - Jerman 2:1,
Zafošnik M. - Semolič 2:1, Zafošnik G. - Ribjačenko
2:0.
Vrsmi red: 1. Petovia 18, 2. Era 16, 3. Škofije
Scripta 14, 4. Mavrica_Ilirija 12, 5. Gralan 8, 6.
Fužinar Interdiskont 8, 7. Šampionka 6, 8, Kajuh
Slovan 4,9. Merkur 2,10. Škofja Loka 0.
SELEKCIJSKI TURNIR SV
REGIJE ZA PIONIRJE
Regijski kapetan je na selekcijski turnir, ki je bil v
Murski Soboti, povabil tudi pet pionirjev Petovie. V
prvi skupini je zmagal Danilo Piljak, Tomaž
Janžekovič pa je bil sedmi. V drugi skupini je prijet-
no presenetil Urban Ovčar s tretjim mestom, v tretji
skupini pa je bil Jan Janžekovič četrti in Tine Pelcl
peti. Še mlajši pionir Danilo Piljak je z odlično igro
in prvim mestom opozoril nase in verjamemo, da si
je prislužil mesto na dražavnem selekcijskem tur-
nirju.
UR
PTUJ / PLAVANJE ZA NAJMLAJŠE SKOZI IGRO j
'V vo«ff nam f e fepe"!
Otroci, stari med štiri in pet let, so se že v maju srečali v
ptujskih Termah, ko sta Center interesnih dejavnosti in
Plavalni klub Terme zanje organizirala prvi del projekt-
nega programa priprav na plavalni tečaj. V novembru se
ta program nadaljuje dvakrat tedensko, otroci pa naj bi
ponovno - skozi osnove plavanja in igro - pridobili več
motoričnih spretnosti.
"Posebej smo ta program pripra-
vili za tiste otroke, ki niso
vključeni v institucionalno
predšolsko vzgojo. Za izvajanje
programa smo potrebovali trenerje
plavanja in otroški bazen v pmj-
skih Termah, kar ni bilo težko
urediti. V CID-u na projekt ne gle-
damo kot neko novo špormo dej-
avnost, ampak le kot eno od vzgoj-
no-izobraževalnih dejavnosti.
Najmlajšim želimo omogočiti, da
začno razvijati tudi spretnosti v
vodi. Program delno subvencioni-
ramo sami, starši pa ob vpisu
plačajo 30 odstotkov za stroške.
Več dodatnih informacij staršem
ponujamo na tel. številki 771-721,"
pravi direktor CIDa Jure Šarman.
Spomladi je prvi del programa v
dveh skupinah obiskovalo 12
otrok. Predsednik Plavalnega klu-
ba Terme Pmj Fran j o Rozman
med dmgim pravi: "Skoraj polovi-
ca otrok je bila na začetku boječih
neplavalcev, ki si niso upali v
vodo, po končanem programu pa
so izgubili strah pred vodo. To je
le priprava na plavalni tečaj in na
tak način v našem klubu pridobi-
mo kakšnega tekmovalca več. Mo-
ram pa poudariti, da pa so tečaji
plavanja v osnovni šoli pripravlje-
ni tako, da otroci že morajo biti
vsaj malo spretni. Tako pa se
srečujemo z dejstvom, da so gibal-
ne spretnosti pri otrocih zelo slabo
razvite."
Nekateri starši so se že odločili
pripeljati svoje najmlajše v družbo
trenerjev plavanja, drugi pa bodo to
priložnost imeli na začetku pri-
hodnjega meseca 6. novembra ob
18. uri bo v pmjskih Termah vpisni
dan, potem pa bodo otroci nekaj
dni spoznavali osnove plavanja in
igre v vodi.
Ts Mohorico
MALI NOGOMET/
TURNIR ALPE ADRIA
Športne i^re^
združujeio ljudi
Telekom Slovenije in Športni
zavod Ptuj sta poskrbela za
imenimo športno in družabno
srečanje, na katerem so se tek-
movalci iz telekomunikacijskih
podjetij Italije, Hrvaške in Slo-
venije pomerili v malem nogo-
metu. V dvorani Center so nas-
topile ekipe iz Telecom Friuli
Venezia Guilia, Telecom Vene-
to, Telecom Trentino Alto
Adige (Italija), HPT Hrvaška
in Telekom Slovenije.
Vrstni red: 1. Hrvaška, 2. Slo-
venija, 3. Veneto, 4. Trentino,
5. Venezia.
IvoKorniic
ZANIMIVOSTI
Kolerabi^
velikanki
Letošnja jesen je s svojimi darovi
še posebej bogata. Tako so v pone-
deljek popoldne v uredništvo Ted-
nika prinesli na ogled pravcati ko-
lerabi velikanki, ki sta zrasli na
njivi Martina in Marije Čoki iz
Pristave 32. Bodoči zet Alojz Turk
nam je ob tem povedal, da kolerabi
tehtata 9 in dobrih 7 kg. In še to je
dodal, da bo gospodarju Martinu
kolerabji uspeh ostal še dolgo v
spominu, saj je nevsakdanji pride-
lek pobral na svoj 68. rojstni dan.
Za oboje seveda mdi čestitke
našega uredništva.
13-KILOCRm-
SKAPE5A
Tudi krmna pesa je letos pone-
kod rodila nenormalno velike plo-
dove. Kmetu Francu Pauku iz
Jiršovcev 49 pri Destrniku se je
obraz zagotovo na široko raztegnil)
ko je na svoji njivi potegnil iz
zemlje primerke, težke od 10 do 13
kg in morda še več. Takšne letine
pa že dolgo ne, pravi gospodar, in
dodaja, da je k temu zagotovo pri-
pomogel tudi domač konjski gnoj-
Fetozapis: M. Ozme<
STRELSTVO / I. DRŽAVNA LIGA
Ptvpmni premasuli hvorite
v drugem krogu I. državne lige so strelci Ptuja gostili
državne prvake in zmagovalce I. državne lige, strelce iz
Rečice. Ti so prišli v Ptuj po zmago.
Ptujski strelci v letošnji sezoni
nimajo sreče: Trstenjak je presto-
pil v Celje, državna reprezentantka
Majda Raušl in član prve članske
ekipe Ludvik Pšajd ml. pa se še
nista prijavila trenerju prve ekipe
Ludviku Pšajdu sr. Pšajd je sesta-
vil ekipo, ki je v prvem krogu glad-
ko izgubila v Velenju, ista postava
pa je bila na mrnirju v Rušah
slabša. V Ptuj je prišla najboljša
ekipa Slovenije, ki je imela v
Rušah v play ofifu vse člane prve
ekipe, Pmjčani pa nobenega. Lud-
vik Pšajd st. je sestavil standardno
ekipo in tretjič so Ptujčani nasto-
pali v sestavi: Janez Štuhec, Franc
Bedrač in Sašo Porok. Trener in
člani so verjeli, da je to dovolj za
zmago.
Ptujčani in strelci iz Rečice so
bili boljši vsak v treh serijah. V
prvi seriji so gosti vodili s krogom
razlike, v dmgi seriji je odlično
streljal Janez Stuhec, kar 96 kro-
gov od možnih 100, in Ptujčani so
bili boljši za štiri kroge, tretjo seri-
jo so Ptujčani dobili z novimi štiri-
mi krogi in so vodili z osmimi kro-
gi. V tretji seriji je postavil rekord*
serije trikrami mladinski državni
prvak Sašo Porok s 97 krogi - se-
dem desetk in tri devetke. Prva po-
lovica je bila za Ptujčane
uspešnejša. V četrti seriji so bili
strelci Rečice boljši in so zmanjšali
razliko na tri kroge. Peto serijo so
Ptujski strelci nastreljali 97 kro-
gov ter povečali razliko na devet
krogov. Z zadnjo serijo je bilo ja-
sno, da so Pmjčani zmagovalci:
zmagali so 1670. kr.: 1666 kr.
Ptujčani so zmagali tudi posa-
mezno: Janez Šmhec je bil prvi s
564. kr., dva kroga boljši od dmgo-
uvrščenega Petra Tkalca, tretji je
bil Franc Bedrač pred državno
prvakinjo iz Rečice Ksenijo
Maček, mladinec Sašo Porok pa je
s 549 krogi za krog prehitel Dam-
jana Sajoviča iz Rečice.
Organizacija je bila odlična, sod-
nik Kondrad Kramberger izreden,
najboljši pa trener Ludvik Pšajd
st.
Tretje kolo bo 10. novembra.
SI
II. DRŽAVNA LIGA
% SD Ptuj Petija-
SD Dušan Poženel
II. Reiiia
1604:1627
Ekipa Pmj Petij a je gostila drugo
ekipo SD Dušan Poženel iz Rečice.
Ptujčani so nastopili v sestavi Mi-
lan Stražišar 545, Slavko Ivanovič
536. in Pavel Fabrici 523. Zmagali
so gostje, čeprav so Ptujčani iz kro-
ga v krog boljši. Posamezno je
zmagal strelec Rečice Vinko Lo-
vrinc s 555 krogi pred Milanom
Stražišarjem iz Ptuja.
SI
ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA
f f f«gimnazija Mwli»9t -
eimnmsita Pfw/ 37:3«
Konec oktobra seje za srednješolce začela nova sezo-
na tekmovanj v Šolski košarkarski ligi. Letos bo nasto-
pilo 40 šol. 40 fantovskih moštev bo merilo svoje moči v
8 ligah, 20 dekliških ekip pa v petih.
Kot edini predstavnik s ptuj-
skega območja letos v ŠKL tek-
muje Ginmazija Ptuj. V uvodni
sezoni so Ptujčani dosegli lep
uspeh - Z uvrstitvijo na 2. mesto
v svoji skupini so za las zgrešili
nadaljnje tekmovanje.
V lanski sezoni so Ptujčane s
svojim košarkarskim znanjem
predstavljali le fantje, letos pa se
bodo tekmovanj udeleževala mdi
dekleta.
Ker je namen ŠKL-ja združitev
košarkarskega, plesnega in navi-
jaškega tekmovanja, bo tudi letos
košarkarje in košarkarice
spremljala plesna skupina. Ses-
tavlja jo 12 deklet, ki s plesom in
navijanjem vedno poskrbijo za
dobro vzdušje v dvorani.
V okviru projekta ŠKL na
Gimnaziji Ptuj poteka več dejav-
nosti, v katere je vključenih več
kot 50 dijakov. Poleg košarke in
plesa so tu še foto krožek, video
krožek in marketing.
Žreb, ki je potekal konec sep-
tembra, je določil, da igralci
Gimnazije Ptuj tekmujejo v ligi
Maribor - II, igralke pa v ligi
Maribor. V njihovih skupinah
imajo predstavnike mdi L, II.
in III. gimnazija iz Maribora
ter Gimnazija z Raven na
Koroškem
Pmjčani imajo v svoji ligi zelo
dobre nasprotnike, kar je dokaza-
la že uvodna tekma s III. gimna-
zijo iz Maribora. Pmjčani so
prišli na gostovanje v Maribor
polni optimizma. Kot določajo
pravila SKL, so prva na parket
stopila dekleta, ki letos tekmuje-
jo pod vodstvom Lovra Beraniča.
Pokazala so zelo borbeno igro,
vendar se z močno mariborsko
postavo niso mogla enakovredno
kosati. Tekmo so izgubila z re-
zultatom 5:52.
Naslednje minute so pripadle
fantom. Ptujčani so tekmo začeli
zelo nezbrano. Gostitelji so izko-
ristili nekaj uvodnih napak in
kmalu prevzeli pobudo ter prešli
v vodstvo. Po nekaj nervoznih
začetnih minutah se je igra
Ptujčanov zaradi napotkov tre-
nerja Igorja Soline izboljšala. Po
nekaj lepih potezah Frangeža, Ja-
garinca in Centriha v napadu in
zaradi dobre obrambe je razlika
začela kopneti. Do konca polčasa
so se Pmjčani domačinom pri-
bližali le na točko zaostanka -
polčas se je končal z rezultatom
22:21 za gostitelje.
Na začetku drugega polčasa je
po nekaj koših domačinov razli-
ka spet narasla. Nato sta obe
moštvi igrali konstantno. Proti
koncu polčasa pa so pobudo
prevzeli" Pmjčani. Dosegli so ne-
kaj lepih zadetkov in zmanjšali
razliko na 34:37. Ptujčani so nato
poskušali izenačiti rezultat z me-
tom izza črte, a zaradi čvrste
obrambe gostiteljev niso dosegli
zadetka. Kljub košu v zadnji se-
kundi tekme so Ptujčani tekmo
izgubili z rezultatom 36:37.
Novo priložnost za zmago bodo
Ptujčani imeli 7. novembra, ko
bodo ob 13. uri nastopili pred
domačim občinstvom v dvorani
Center. Srečali se bodo z ekipo I.
gimnazije iz Maribora
Črtomir Goznik
30 - POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV
30. OKTOBER 1996 ■ TEDMIK
pis pomeni slovo od projekta
CHD v prostorih sedanje kasar-
ne.
Preseneča nas, da so po pisnem
pristanku ministrstva za obram-
bo, da bo preselil učni center v
letu 1999, na Pmju posamezniki
pričeli z aktivnostmi za drugo
lokacijo, namenjeno izgradnji
gimnazije. Prepričani smo, da bo
izgradnja gimnazije na novi lo-
kaciji poleg drugih problemov
imela za posledico veliko večje
finančno breme za občinski pro-
račim kot prvotna rešitev.
Podpis dogovora o dograditvi
in obnovi mestnih osnovnih šol
pomeni slovo od namere, da na
Ptuju dobimo novo, času in
prostoru primemo osnovno
šolo. Nova osnovna šola naj bi
stala v bližini blokovskih naselij,
da osnovnošolcem ne bi bilo po-
trebno prečkati nevarnih in zelo
prometnih cestnih vpadnic.
Mestne šole so že sedaj prevelike
in z dograditvijo se bo koncen-
tracija učencev na kupu še
povečala. V strahu se sprašuje-
mo, kako to, da niti ravnateljem
niti učiteljem povečevanje OS ni
moteče.
Negativnost velike koncentra-
cije dijakov v SŠC očitno še ni
dovolj veliko opozorilo in še
vedno nekateri želijo mdi danes
graditi male centre.
Oba podpisa nakazujeta, da ne-
formahia koalicija med LDS in
SDS v mestni občini uspešno
deluje in zato je čas pred volitva-
mi ravno primeren, da pokažeta
svojo moč in da se požvižgata na
vse predhodne odločitve. Ti dve
stranki sta do letošnjega aprila
mdi sami podpisali skupne do-
govore, sedaj pa "salto mortale"
in tem spremembam nihče ne
nasprotuje.
Dogovori so narejeni, vendar
še ni vse izgubljeno. Prvo pri-
ložnost ima mestni svet, da na
22. seji podpisov ne podpre.
Druga priložnost pa bodo sko-
rajšnje volitve, ko se bodo zbrali
rezultati dosedanjega dela in za-
nesljivosti v pmjski politiki.
Predsednik OO SKD Ptuj:
Peter Prilxxtič
OB ODPRTJU
ZDRAVSTVENEGA
DOMA
TRNOVSKA VAS
V nedeljo smo se krajani
Trnovske vasi ob žegnanju in
krajevnem prazniku zbrali na
slovesni otvoritvi novozgrajenih
prostorov zdravstvenega doma.
Dejansko še to ni zdravstveni
dom, saj še ni zagotovila za delo-
vanje zdravnika in zobozdravni-
ka.
Gospod Vtircer (predsednik
sveta KS), ne morem pa raziune-
ti vaših hval, da je ta objekt zgra-
jen s sredstvi krajevnega samop-
rispevka, kar pomeni samo s
sredstvi krajanov. Ne raztunem
vaš^ hvaljenja (v drugi številki
Občana in v Tedniku št. 42, z
dne 17.10.19%), ko navajate, da
ste zdravstveni dom izključno
zgradili z lastnimi sredstvi. Izja-
vili ste tudi, da občina ni nič so-
financirala gradnje, pa me zani-
ma ali ste to sploh zahtevali. Ko-
likor mi je znano, so mdi razpisi
za sofinanciranje v Uradnem lis-
tu RS "šli mimo vas". Zakaj se
nanje niste prijavili? Pa tudi ne
vem, ali je prava poteza krajev-
nih politikov, da za gradnjo
takšnih objektov "gtilijo" samo
krajane. Kaj ni dovolj, da morajo
krajani za vodovodni priključek,
telefonski priključek in asfaltno
prevleko odšteti par tisoč mark?
Ce bi za gradnjo zdravstvenega
doma pripeljali dodatna sredstva
iz drugih naslovov, bi v sami KS
verjetno tudi lažje asfaltirali ces-
te, gradili vodovode itd.
Najbolj nejasna vaša poteza pa
je nedeljska otvoritev. Zakaj ste
otvoritev spolitizirali? Ni mi
znano, kaj sta bivša učiteljica in
stranka LDS doprinesli k hi-
trejši izgradnji zdravstvenega
doma Trnovska vas (razen rože,
ki jo je kandidatka prinesla v ne-
deljo), da ste jo tako ponosno po-
vabili k besedi. A ni v kraju lju-
di, ki so za ta zdravstveni dom
naredili več kot ona, ki je kandi-
datka za volitve v državni zbor
na listi LDS?
Franci Pukšič, ing. str.,
Trnovska vas
TRNOVSKA VAS / PRAZNIČNO OB KONCU TEDNA
Nove priihbHve m boK^mko nedb/io
Ljudski godci, pevci in plasaici Slovensidti goric so se ob
koncu tedna srečali na drugi kulturno- abavni prireditvi
Slovenske gorice pojejo in plešejo. Domačin Marjan Potrč
je ob tej priložnosti predstavil svojo prvo pesniško zbirko^
Slovenskim goricam v pozdrav. Ob farnem žegnanju pa jej
bilo še posebej praznično: naslovni škof dn Vekoslavl
Grmič je blagoslovil spominsko ploščo žrtvam 2. svetovne I
vojne, nov zdravstveni dom in prenovljeno zgradbo ob i
župnišču.
Gasilci iz Biša so svojo zabav-
no prireditev posvetili so 90.
obletnici smrti domačina in ro-
doljuba Jakoba Gomilška.
Trnovska vas pa je od sobote
prvič po letu
1920, ko je ro-
jak Matija Be-
lec izdal pe-
sniško zbirko,
bogatejša še za
eno. Marjan
Potrč je pesmi
pisal in zbiral
19 let, največ
jih je posvetil
domačemu kra-
ju in slovensko-
riškemu člove-
ku, vse pa so
nekako izpoved
srca in mnogih
življenjskih
trenutkov. Prva
priložnost, da
jih izda v
knjižici, se mu
je ponula v
letošnjem letu,
veliko pa sta
mu pri tem po-
magala Danilo
Muršec in
Zmago Šala-
mun.
Pri cerkvi sv. Bolfenka v
Trnovski vasi pa je bila še pose-
bej slovesna minula "žeg-
nanjska" nedelja, saj so se tega
dne spomnili padlih vojakov v
nemški armadi in umorjenih tal-
cev. Mašo zadušnico je imel nas-
lovni škof dr. Vekoslav Grmič.
Kari Vurcer, predsednik KS
Trnovska vas, pa je med drugim
povedal: "S spominsko ploščo v
srce kraja zapisujemo narodno
in mnoge osebne človeške trage-
dije. Vsi, ki jih spominja pom-
nik, so umrli nasilne smrd kot
žrtve največje človeške zmote -
vojne. Iz znanih in neznanih
grobov Evrope in domovine jih
sprejemamo domov, tja, kamor
so hitele njih zadnje misli, ko so
ugašala življenja. Krajani Trnov-
ske vasi obžalujemo in se jih spo-
minjamo."
Bolfenčani so se v nedeljo raz-
veselili še odprtja zdravstvenega
doma, ene od večjih investicij
zadnjih let (o tem smo poročali
pred kratkim). Za gradbene dela
in notranjo ureditev so potrebo-
vali več kot 24 milijonov tolar-
jev. Že v decembm bodo lahko
ljudje poiskali pomoč v ambu-
lanti splošne medicine, pozneje
pa še v zobozdravstveni ordina-
ciji.
Blagoslovili so tudi večna-
menske prostore ob župnišču, ki
so nedavno dajali videz propada-
jočega gospodarskega poslopja.
Domači župnik Jože Rajner in
farani so poslopje prenovili, za
dela potrebovali blizu 5 milijo-
nov tolarjev, v novih prostorih
pa bo odslej garaža, orodjarna in
večnamenska učilnica, namenje-
na otrokom, mladini in članom
pevskega zbora Jakob Gomilšak.
Trnovska vas je z novimi prido-
bitvami polepšana in daje temu
koncu občine Destrnik - Trnov-
ska vas prijaznejši videz.
Tekst in fotografija:
Tatfana Mohorko
"OBŽALUJEMO
m SE
SPOMINJAMO"
Ob vhodu v farno cerkev je od nedelje
nameščen pomnik v spomin na žrtve 2.
svetovne vojne
MAKOLE / ŠESTDESETI DAN GLA-
DOVNE STAVKE JANKA KOLARJA
Od sobote odkla-
nju tudi vodo
Danes mineva šestdeset dni, odkar je Janko Kolar iz
Makoi zaradi zapletov pri gradnji svoje male hidroelek-
trarne na Dravinji pri Makolah pričel gladovno stavkati.
Čeprav sta se konec minulega tedna predsednik vlade dr.
Janez Drnovšek (v posebnem pismu, ki ga je Kolarju mi-
nuli petek izročil premierov posebni odposlanec) in pred-
sednik državnega sveta dr. Ivan Kristan zavzela za
rešitev njegovih zahtev, Kolar vztraja pri svojem.
V nedeljo, 27. oktobra, ga je na njegovem domu obiskal
zdravnik dr. Miran Arbeiter in pri tem ugotovil, da se že
kažejo očitni znaki dehidracije. Kolar je namreč v soboto, 26.
oktobra, 55. dan svoje gladovne stavke pričel odklanjati tudi
vodo. Sicer je še pokreten in po besedah dr. Arbeiterja lepo
in zbrano odgovarja na vprašanja.
Ob tej priložnosti je stavkajoči ob navzočnosti žene l-lelene
podpisal izjavo, da ob poslabšanju svojega zdravstvenega
stanja ne dovoljuje posega v bolnišnici oziroma prevoza s
svojega doma. Izjavo sta potem podpisala dr. Arbeiter ter
Kolarjeva žena. Njegov osebni zdravnik ga je ob tem opozoril
na posledice, ki bodo temu brez dvoma sledile (zaradi dehi-
dracije odpoved ledvic), vendar Kolar vztraja pri svojem. Dr.
Arbeiter ga redno obiskuje tudi v teh dneh.
VT
Hotiik ih pokopaBšia
Končno bodo Ptujčani
dočakali izgradnjo pločnika do
mestnega pokopališča na Ro-
goznici, ki bo omogočil
pešcem varen prihod na kraj
zadnjega počitka njihovih svoj-
cev, prijateljev in znancev.
Pločnik bodo zgradili na sever-
ni strani ceste, in sicer v
dolžini približno 500 metrov od
Kokolove ulice do pokopa-
lišča. Širok bo 1,6 metra, ob
njem pa bo speljana tudi javna
razsvetljava. Investitor, Sklad
stavbnih zemljišč Mestne
občine Ruj, bo za pločnik in
razsvetljavo odštel 12,5 milijo-
na tolarjev, izvajalec del pa je
podjetje Tampon.
Ob zaključku naše redakcije (v
ponedeljek) je bilo ob omenjeni
cesti še vse razkopano, vendar je
Stane Napast, vodja občinskega
oddelka za okolje in prostor, po-
vedal, da naj bi bili na dan mrtvih,
prvega novembra, položeni vsi
robniki, znotraj njih pa nasipan
gramoz, po katerem bodo lahko
pešci prišli do pokopališča.
Načrtovali so sicer, da bi do dne-
va mrtvih pločnike že preoblekli z
asfaltom, vendar bo zaradi pose-
gov arheologov in dodatne na-
peljave elektrike asfaltna prevle-
ka nekoliko zakasnila.
Če Tamponu ne bo uspelo
položiti robnikov in nasuti gra-
moza do praznika, bo običajna
gneča proti pokopališču še nez-
nosnejša. Zaradi omenjenih del
je namreč vozišče nekoliko
zoženo, severna bankina pa za
pešce, kot vidimo na fotografiji,
ni uporabna.
Milena Zupanič
V ponedeljek je bilo ob cesti proti mestnemu pokopa-
lišču gradbišče, ki je oviralo promet. Napovedujejo, da
bo na dan mrtvih že zgrajen gramoziran pločnik.
Sola s€riptum
v nedeljo je bila v Ormožu
svečana proslava ob dnevu refor-
macije, ki jo je organizirala hu-
manitarna organizacija ADRA.
v kulturnem programu so nasto-
pili mladinski pevski zbor
osnovne šole Ormož pod vodst-
vom zborovodke Alenke Šala-
mun, dekliška tamburaška sku-
pina pod vodstvom Maje Fran-
gež, Klavdija Zorjan in Maja
Frangež ter vokalna skupina
Maran-Atha. Program je pove-
zovala Tanja Vnučec z besedami
o Svetem pismu in iz njega, ki
naj bo v - duhu reformacije - edi-
no vodilo vseh kristjanov.
vk
IVIESTNA OBČINA PTUJ
vabi na osrednjo komemorativno svečanost ob dnevu spomina na mrtve.
Svečanost bo v spominskem parku v petek, 1. novembra 1996, ob 10. uri.
VOZNIK PADEL IZ
AVTOMOBIIA
V torek, 22. oktobra, nekaj
pred 16. uro se je po lokalni cesti
skozi naselje Draženci peljal z
osebnim avtomobilom 43-letnl
Dušan S. iz Lancove vasi. V le-
vem ovinku je najprej zapeljal v
desno, potem je zavil levo čez
bankino na travnik, kjer se ja avto
večkrat prevrnil. Med prevračan-
jem je Dušan S. padel iz avtomo-
bila in se hudo ranil.
Z MOPEDOM
POVOZIL SVOJEGA
SINKA
s kolesom z motorjem se je
32-letnl Dušan K. z Brega pri
Konjiški vasi v torek, 22. oktobra,
zvečer odpravil po opravkih.
Med vožnjo po dovozni cesti,
okoli 200 metrov od doma, je na
cesti opazil svojega dveletnega
sinčka. Poskušal je moped usta-
viti ali se vsaj izogniti, vendar za-
man, fantka je zadel in ga hudo
ranil.
TRČIL NARAVNOST
V DREVO
v četrtek, 24. oktobra, ob
22.40 se je po lokalni cesti od
Prepolj proti Staršam peljal z ne-
registrirano stoenko 21-letni Pre-
di R iz Rač. V blagem ovinku je
zdrsnil s ceste, avto je še okoli 50
metrov drsel po nasipu, potem
pa čelno trčil v drevo. V nezgodi
se je voznik Fredi R hudo ranil.
POVOZIL CA JE VLAK
Enainšestdesetletni Franc
Kmetec iz Ruja je v četrtek, 24.
oktobra, zvečer hodil med želez-
niškimi tiri od nadvoza magistral-
ne ceste proti železniški tovorni
postaji Sermin pri Kopru. Tedaj je
za njim pnpeljala lokomotiva
brez vagonov. Strojevodja je
pešca zagledal, dajal zvočne sig-
nale in začel zavirati, a vseeno ga
je zadel in ga zbil po progi. Kme-
tec je hudo ranjen obležal med
tiri. Prepeljali so ga v izolsko bol-
nišnico, vendar je že med prevo-
zom umrl.
KOLESAR UMRL NA
KRAJU NESREČE
Po magistralni cesti od Hoč
proti vstopni postaji na avtocesto
se je v soboto, 26. oktobra, okoli
2.30 peljal s kolesom 54-letni
Franc Kosi iz Trnič na Dravskem
polju. Kolo je bilo brez luči, ces-
tišče ni bilo razsvetljeno, povrh
pa je po tistem delu ceste prepo-
vedana vožnja s kolesi. To delno
opravičuje voznika tovornega av-
tomobila italijanske registracije,
24-letnega Christiana M., ki je
pripeljal za kolesarjem nekoliko
prehitro, da ni mogel ustaviti ali
prehiteti kolesarja, ampak je trčil
v kolo, kolesar pa je padel po
cestišču in se še okoli 60 metrov
kotalil. Pri tem je dobil tako hude
posledice, da je umrl na kraju
nesreče.
ARETIRALI
OSUMLJENE KRAJE
AVTOMOBILA
Prejšnji ponedeljek so krimina-
listi UJV Maribor odvzeli prostost
in privedli k preiskovalnemu sod-
niku okrožnega sodišča v Ptuju
23-letnega Damjana T, 23-letne-
ga Borisa T, oba iz Maribora, in
24-letnega Boruta S. iz Razvanja.
Utemeljeno jih sumijo, da so sku-
paj z Aleksandrom K. ukradli od-
stavni avto, last podjetja Keor,
d.o.o., Maribor.
OSUMLJENA
ROPARSKIH
NAPADOV IN TATVIN
v ponedeljek, 21. oktobra, so
policisti v Mariboru prijeli 17-let-
nega M.V. iz Jakobskega Dola in
A.M. iz Slovenske Bistrice, ker
sta tega dne v Iztokovi ulici v Ma-
riboru opopala Marijo Š. Ugotovi-
li so, da sta prav ta dva "neznan-
ca" v soboto, 19. oktobra, v mari-
borskem parku napadla Zofijo
D., ji iz rok iztrgala torbico in jo
hudo poškodovala. Oba tudi su-
mijo, da sta storila še več podob-
nih kaznivih dejanj, zato o tem še
zbirajo obvestila in dokaze.
FF
RODILE SO - ČESTITA-
MG: Jožica Hiržin, G.
Višnjica 14, Ivanec - Marine-
lo; Mateja Lovrenko, Hardek
14, Ormož - dečka; Sonja
Slodnjak, Dornava 82, Dor-
nava - ' nka; Marija Šmigoc,
Potrče >, Ptuj - Katjo;
Magdalena Kidrič, Kupčinji
Vrh 24, Stoperce - dečka;
Tatjana Vajda, Mala vas 32/a,
Gorišnica - Aljaža; Dušanka
Plaveč, Loperšice 15, Ormož
- dečka- Smiljana Cernezel
Hrastar, Janežovci 11/a,
Destrnik - Evo; Smiljana
Flajsinger, UI. 5. prekomor-
ske 14, Ptuj - deklico; Andre-
ja Fišer, Dol pri Stopercah 8,
Majšerk - Ernesta; Jožica
Požar, Orešje 95, Ptuj - Tajo;
Olga Kelenc, Bresnica 45/a,
Podgorci - Leo; Milena Verd-
nik, Padeški Vrh 14, Zreče -
Jana; Leonida Skuhala, Ko-
lodvorska 36, Ljutomer -
Barbaro; Silvija Kuhar, Slo-
venska 65, Središče ob Dravi
- Blaža; Renata Emeršič,
Ormoška 108, Ptuj - Žana;
Darja Galun, Stoperce 7, Sto-
perce - Maj o.
POROKE PTUJ: Peter
Kristl in Suzana Dominko,
Strmec pri Destrniku 11;
Zvonko Kolednik, Gruško-
vec 59, in Marica Ban, Para-
diž 59; Branko Kolarič, Mala
vas 1/b, in Anita Abraham,
Mezgovci ob Pesnici 2/c.
UMRLI SO: Jožefa Kerneža,
roj. Polajžer, Stoperce 36,
1907, t 16. oktobra 1996;
Ana Bratušek, roj. Kolednik,
Gorenjski Vrh 46, ;|' 1920, t
18. oktobra 1996; Marija
Kropeč, roj. Pšeničnik, Slo-
venja vas 66/a, -i: 1903, t 17.
oktobra 1996; Verona Voršič,
roj. Špilak, Mala Nedelja 24,
1912, t 18. oktobra 1996;
Zofija Ornik, Zg. Ročica 12,
1907, t 18. oktobra 1996;
Marija Prešeren, Leskovarje-
va 1, Slovenska Bistrica, ^'
1907, t 20. oktobra 1996.
ORMOŽ • 2. novembra
bo v Unterhundu Ročk Un-
derground Festival, na ka-
terem bodo poleg doma-
čih skupin Decayed Ca-
tacomb, Skytower, VVee-
ping Willow, Dae Monicus
in Razzie Dazzie nastopili
tudi gostje iz Nemčije (Flo-
wing Tears & VVithered
Flovvers), Hrvaške (Head-
banger) in Avstrije (Mastic
Scum).
ORMOŽ • Danes bodo
ob 17. uri v avli občine
Ormož odprli razstavo
"Čas klopotcev".
PTUJ • V razstavišču pod
gradom je na ogled raz-
stava začetnika sloven-
skega stripa in risanega
filma Mikija Mustra.
KINO PTUJ • Do 3. no-
vembra je ob 18. uri na
ogled film Skrivnost jezera
Loch Ness, ob 20. uh pa
film Od mraka do zore.
Prihodnji teden, 5. in 6. no-
vembra, bo ob 20. uri na
sporedu Golo mesto.