21. štev.
V Ljubljani, sobota 20. septembra 1919.
1. leto.
VrednlStro je t »Narodnem doma“, L nadstropje, bprnvniitro na Marijinem trga St. 8. — Telefon St. 44.
Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsako soboto.
»Narodni Soeijalist"4 velja t Ljubljani in po poSti: celo leto naprej . K 16’— četrt leta .... K 4 — pol leta .... K 8*— en mesec .... K 1*50
Oglase se računa po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust.
Posamezna Številka velja 40 vinarjev.
Nad prepadom!
Daleč smo prišli b svojimi vladami in tudi s svojo državo. Nezadovoljnost v notranjosti, nezadovoljnost, ki je rodila že pri najodkritosrčnejših Jugoslovanih popolno brezbrižnost napram državi. Na zunaj pa smo kot smrkavci, s katerimi ni potreba nobenih besed izgubljavati in s katerimi se ni potreba drugače ukvarjati kot s šibo. Danes stojimo junaki s srbskih poljan, albanskih gora, s soške fronte pred antanto kot paglavec, ki se drži za zadnjo plat, kamor bo priletela šiba gospodov iz Pariza. Veli Jože se smrkavo cmeri in praska po zadnjici, kjer so ga gospodarji ciničpo našvrkali. To smo! Daleč smo prišli! Ne! Ne prišli! Privedli so nas, daleč so nas pripeljali naši tako-zvani voditelji in predstavniki. Le njim se imamo zahvaliti, da je tako, kakor je. Je že res, da je princip antante krivica, toda tako cinično bi se tega principa ne držali, če bi bili mi drugačni. če pa ne vidijo pri nas nobenega dela v korist skupnosti, temveč samo pehanje za strankarskimi in osebnimi koristmi, katerim naj služi cela država, tedaj. pa ne morejo drugače, ko da nas prezirajoč obrcajo.
Sama strankarska in osebna korist
—	te je geslo naše politike. Ne preseneča nas to, ker že prvi dan preobrata je pokazal, kako bo. H krmilu so se poklicali ljudje, o katerih niso govorili policijski arhivi, ki jih ni gostil grad, ki niso trpeli v Mittergrabenu in Ober-hollabrunu. Vsi, ki smo trpeli, ki smo leta 1914 in 1915 trepetali za vsako srbBko vas, ki se nam je srce trgalo ob vsakem poročilu iz Srbije, vsi ti smo šli že prvi večer naše svobode z zlimi slutnjami z ulic. Takratne slutnje so bc izpolnile. Kdor ni Jugoslavije ljubil takrat, ko je še ni bilo, kdor jo ni gojil v svojem srcu takrat, ko so to sveto idejo smešili z otročarijo, zlobnostjo, prenapetostjo in ne vem s čim vse, tisti je tudi daneB ne morejo ljubiti. In kjer ni ljubezni, tam ni nesebičnosti, kjer pa vlada sebičnost, tam se koplje grob državi.
Eno leto bo že, kar smo svo bodni. In kaj smo med tem storili, v koliko in v čim smo prišli naprej ? Odgovor: Naprej ne, ampak nazaj!
Jugoslavija pomenja novo dobo. Nova doba zahteva novih strank in novih ljudi, ki bodo razumeli njene potrebe. Zato proč s starimi obstoječimi razmerami, proč s starimi narodovimi predstavniki, s starimi strankami. Naj nastopijo nove in poskusijo, če se da konkurzna dedščina še sanirati.
Nar. soc. stranka na plan! x
Bodimo oprezni!
Morala je priti najtežja preizkušnja vojnih let, predno so posegle ljudske množice po samoobrambi. Ubijati smo morali nedolžne, stradati in izpostavljati svoje življerije smrti in poginu, predno smo dvignili pest proti onim, ki so nas vodili v nesrečo. V zadnjem trenotku boja za svoj življenski obstanek smo spoznali umazano in brezvestno igro kapitalističnih mogotcev, ki so se igrali z milijoni življenj. Z ogromnimi žrtvami e bilo prisluženo to spoznanje.
Spoznanje je rodilo organizacijo in organizacija moč. Proletarske mase so se združile v nepremagljive vrste. Prišli so tudi oni, ki so še nedavno mislili, da ne spadajo v proletarske vrste, a jih je trdost vojnih let prepričala, da so reveži.
Kapitalizem je doživel polom in izvita mu je bila iz rok največja opora
—	militeralizem. Posamezniki so padli in narodi so ostali. Tudi pri nas. Toda ni še dokončan razvoj. Imamo narodno državo. Nimamo pa države na znotraj svobodne in smo še daleč do cilja, ko bomo lahko trdili, da je jugoslovanska družba gospodar samega sebe in ne podložna kapitalistični zalegi posameznikov.
Organizacije brezpravnih in nepo-sedujočih so dosegle marsikatere uspehe za zboljšanje svojega socijalnega položaja. Vendar dosegle so svoje uspehe edinole zato, ker so bile gospodar situacije. Po razsulu vojaške sile je bil kapitalizem brez moči in pripravljen na | vsako koncesijo. Samo, da 8e ohrani I in reši vsaj tisto, kar se rešiti da. Kar je popustil, ni popustil v spoznanju, da se mora delež produkcije deliti z de-I lavskim ljudstvom, ampak izključno le ) zato, ker je bil prisiljen.
Delavsko ljudstvo si ne sme zato nikakor domišljati, da je vse doseženo z nekaterimi uspešnimi socijalnimi boji, koncesijami kapitalistične družbe. Misliti si ne smemo, da se bo še vedno naprej zboljšavalo socijalno stališče neposedu-jočih, če ne bomo danes, ko je moč v naših rokah, izvedli reformo družabnega reda do onega konca, ko se bo lahko reklo, naše zahteve po socijalni preureditvi so za sedanjost zaključene; za bodočnost je pa podana garancija, da se be vse tako zgodilo, kot mi hočemo.
Zdi se nam, da se velike množice delavskega ljudstva popolnoma ne zavedajo nevarnosti, ki preti za najmanjšo popustljivost pri novi družabni uredbi. Vse premalo smo še socijalistično vzgojeni, da se ne bi dali premotiti po zvijačah kapitalistov. Kapitalisti prav radi povdarjajo, kadar zahtevamo temeljitih sprememb in zboljšanje za delavski razred, to in to se ne da trenotno izvesti, ker je narod, država in ne vem kaj še vse v nevarnosti, ali reforma ni izpeljiva ker je gospodarsko nemogoča, in da uničimo s tako izvedbo reform vsako produkcijo ter s tem še bolj pahnemo ubogo ljudstvo v bedo in pomanjkanje. Vse polno lepih besed, s katerimi navaduo hoče kapitalizem ogoljufati delavsko ljudstvo in si priboriti zopet nazaj ono veljavo in moč, ki jo je imel pred svetovnim revolucijskim preobratom! Med tem se pa kapitalizem organizuje in prisvaja politične predpravice ter utrjuje militeralistično nadvlado. Proletarskim vrstam naj ostanejo lepe besede, dočim je za kapitaliste moč in gospodstvo. Zato moramo vedno in povsod brezpogojno vstrajati na vseh svojih zahtevah, če hočemo, da ne bomo preklinjali v prihodnjosti svoje borno življenje, kot smo ga v preteklosti. Iz svojih src moramo zruvati vsake predsodke in dostopnost lepim besedam. Zapomnimo, da je vsak izgubljen dan za nas izgubljena bitka. Kapitalizem si hoče pridobiti časa, da se okrepi! Zato toliko obljublja in nič ne stori. Če pride enkrat čas, ko bo kapitalizem zopetna trdih nogah, potem gorje nam. Zopet bodo naše organizacije brez moči in
veljave. Zopet bo neposedujoči živina, ki se jo pretepa in priganja k delu, dokler ne izkrvavi in pade.
Danes moramo izvesti prc-v st roj jugoslovanske družbe v socijalističnem duhu. Vsak kompromis je nemogoč. Poznati smemo smo boj na življenje in smrt; v katerem vstanemo in si priborimo srečno življenje, ali pa pademo. Padli ne bomo, ker nas je večina in je pravica na naši strani! Samo samozavest, solidarnost in skupno st je potrebna nam vsem in bodočnost je naša!
VII. zborovanje ceho-slovaške narodno-soc. omladine.
Praga, 9.sept. 1919.
7. in 8. t. m. se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma na kraljevih Vinogradih veliko zborovanje češkoslovaške socijalistične omladine. Zborovanja se je udeležilo 1088 delegatov in gostov, ki so zastopali 313 organizacij. Sredi z zelenjem okinčane dvorane je stal model za nagrobni spomenik tov. Pfllpdna, ki je umrl malo pred svetovno Vojno. Cehoslo-vaŠka socijalistična mladina bo postavila svojemu učitelju in voditelju dostojen umetniški spomenik.
Zborovanje je otvoril ob 9. uri fov. Emil Špatn^, ki je pozdravil mladi čehoslovaški proletarijat, zastopnika podkarpatskih Rusov dr. Valnickega, zastopnika dunajske organizacije tov. Starega in druge. Govornik se je spominjal zgodovinskega zborovanja v Pardubicah, ki se je vršil v senci bajonetov, kako je bilo prepovedano razširjanje antimilitari-stičnih idej med jugoslovan-skomladino, antimilitarističnih procesov itd. Vse življenje in neumorno delo je bilo posvečeno osvoboditvi čehoslovaškega naroda, ki je stopil sedaj v vrsto svobodnih evropejskih narodov. Danes so narodni socijallsti državotvorni element, ki hoče čuvati narodno in državno svobodo proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom. Nato se je govornik spominjal pokojnega voditelja Pulpana, preganjanj narodno-socijalnih organizacij tekom vojne, internacij in konfiskacij itd. Vkijub antimilitarističnemu duhu so šli narodni socijalisti v prostovoljne legije, da se borijo proti Avstriji na strani entente. Nadalje je pozdravil zastopnike sibirske armade, ki se bori proti ruskemu boljševizmu, italijanske legije, starosto glavnega mesta Prage dr. Baxa, starosta mesta kralj. Vinogradov Pichla, Puipanovo seslro in ministra tov. Klofača. Na shod je prišlo mnogo pozdravnih brzojavk, med njimi ona juglovanske omladine, ki je bila z navdušenjem sprejeta. Zborovalci so poslali pozdravni telegram tudi predsedniku republike Masaryku.
Nato so govorili razni zastopniki in bile sprejete razne resolucije tako glede Dunaja, glede pripadnosti Te-šinjske, kakor tudi glede ustanovitve organizacije na Slovaškem, kjer klerikalci skupno z židovskimi elementi močno intrigirajo proti republiki.
Pozdravni govor ministra tov. Klofača je bil sprejet z dolgotrajnim ploskanjem in navdušenimi ovacijami. Tov. Trnobransky je referiral o na-daljni taktiki organizacije. Enakopravnost proletarijata in kapitala mora tvoriti program. Razpravljal je o razmerju do militarizma itd.
Po končanih referatih se je končal prvi dan zborovanje ob pol 16. Zvečer se je vršil v vseh prostorih Narodnega doma prijateljski sestanek.
Drugo jutro ob 8 se je nadaljevalo zborovanje, katerega so se zopet udeležili vsi delegati. Prišli so novi pozdravni telegrami, med njimi od babice ruske revolucije K. Breškov-skaje itd.
Iz raznih referatov je razvidno, da je bilo pred prevratom 98 organi-ganizacij, danes pa jih je že 408 in sicer na Češkem 328, na Moravskem 58, v Šleziji 11, na Dunaju 19, v katerih je 35.383 članov. Knjižnice ubsegajo 36.806 del.
Zborovanje se je končalo s petjem narodnih himen pod socijalistično zastavo. Po zborovanju so udeležMci obiskali razstavo dela ameriških Cehov za narodno osvobojenje.
Ivan Podržaj.
Varstvo manjšin.
Koliko lepih besed je zletelo v svet tekom zadnjih petih let, razorožitev, zveza narodov, samoodločba 1 Vse pa so imele to najjako, da se mali narodi niso vprašali pri tem prav nič za svet; no pa to se je zdelo samo omalovaževanje duševnih zmožnostih slednjih in suponiranje intelektualne prioritete antante. Zali-bog se je to samo zdelo. Kajti razorožitev se bo sicer izvršila pri malih in premagasih državah — a bo dobila dopolnilo v še večji oborožitvi velesil, samoodločba je dobila smisel, da sme o svetu odločati samo antanta, in zveza narodov bo postala instrument tega odločevanja in kontroliranja.
In zdaj bo človeštvo osrečeno še z vartvom manjšin. Beseda ima sicer sama na sebi lep glas in bi kazala, da je ohranila Evropa nekaj kulture navzlic petletnemu klanju — ali prehodnice te besede in zlasti okoliščine, v katerih je nastala, vzbujajo več nego sumnjo. Po analogiji sodeč, bi postala zopet nekako sredstvo gospodstva v rokah evropskih velesil. In v tem nas potrjuje že samo dejstvo, da je zagledala beseda luč sveta na pariški mirovni konferenci leta 1919, ob času, ko je imel glavno besedo — Italijan Tittoni! Kajti smešno je misliti, da bi pripustila Italija vmešavanja kake tuje sile v svoje notranje razmere, ki so že sedaj tako obupno zamotane,da grozijo, da jih ne bo mogel nihče razplesti, ampak se bodo morale razrešiti same ob sebi!
In vendar je jasno, da se je porodilo to varstvo manjšin v italijanskih možganih, ter je samo logična posledica italijanske politike. Ko je 1917. v Brestu Litovskem govoril Trocki na dolgo in široko o samoodločbi, je vstal pruski general Hoff-mann in povedal kratko in rezko, da se nanaša samoodločba samo na kraje, ki jih nima Nemčija zasedenih, v za-
sedenih pokrajinah bo že Nemčija izvršila samoo aločbo, kakor se ji bo zdelo prav in primerno — na vsak način pa se nima Rusija vtikati v razmere teh krajev! Torej kar je naše, vas ne briga nič več, pač pa bomo poskrbeli, da se izvede samoodločba v krajih, ki pripadajo vam, če se vam da s tem kaj škodovati. Tako bo razlagala varstvo manjšin Italija!
Napačno pa bi bilo misliti, da datirajo pruske manire v italijanski politiki še-Ie od Bresta-Litovskega. Prusija je namreč vstvarila Italijo, rabila pa sta eno drugo. Da je zmagala Prusija leta 1866., je bilo treba, da se je nahajalo toliko in toliko avstrijske armade na italijanskem bojišču, in ker je Avstrija podlegla Prusiji, se je združila Italija. Podoben pojav leta 1870, samo vlogo Avstrije je imela tedaj Francija. Tako so bili vedno spori med velesilami, ki so združevali Italijo kos za kosom do končnega združenja — nikdar ni naredila Italija kaj sama iz sebe!
Danes pa vidi Italija, da ne grozijo v doglednem času kaki spori med velesilami, ki bi ji obetali, da če ne razširi, pa saj utrdi svojo moč. Amerika je odšla, Francija in Anglija pa bodeta imeli toliko dela z ureditvijo kolonijalnega vprašanja, da se zaenkrat ne bosta mogli dosti pečati z državami, nastalimi iz nekdanje Avstrije in njih sosedami. V tem času bi imela Italija tu glavno besedo, skušala bi izigravati državo proti državi ter storiti s tem na eni strani ventil za soparni zrak v svoji deželi in na drugi urediti svojo oblast v novo dobljenih pokrajinah. To bi bilo tako-le za prve čase. Medtem bi skušala izločiti iz teh držav skupino, s katero bi gojila vedno bolj prijateljske razmere vse do časa, — da se Nemčija zopet okrepi in začne aktivno posegati v svetovno pol.tiko. Takrat pa upa Italija, da bodo prišla na dnevni red vprašanja, kjer bo Italija mnogo prevažna kot zaveznica, da se ji bo hotel kdo zameriti za malenkostno vprašanje zatiranja par tisočev manjšine, če bo takrat še eksistirala! Italija misli že danes daleč v bodočnost — zato je izumila varstvo manjšin!
Politične vesti.
Jugoslavija nc podpiše miru. Ni dovolj, da nam hočejo odvzeti skoraj vse primorske Slovence, mirovna konferenca še naprej trga kose iz naše žive narodne celote. Radgono z levim murskim bregom hočejo prisoditi Nemški Avstriji. Na ta način izgubimo čez 10.000 Slovencev, ki bi utonili v germanskem, avstrijskem valu. Nadalje zahteva antanta glede varstva manjšin, da pridejo vsi spori pred mednarodno komisijo. Če se bo pri nas dozdevno skrivil najmanjši las dosedanjim našim krvolokom Nemcem, bo o vsakem spornem slučaju odločala mednarodna komisija. To se pravi poseganje v notranje zadeve naše države in brezprimerna kršitev državne suvernitete. Nadalje se nam glede trgovine in prometa stavijo taki pogoji, daje najtežje pri-j zadeto naše gospodarstvo in o samostojnem gospodarskem ukrepanju sploh ni govora. Razumljivo je, da pod takimi pogoji naša delegacija ne more podpisati miru v Parizu, ker bi s tem priznala ubojstvo nad lastnim narodom. Toda ne samo naša delegacija, cel jugoslovanski narod se mora upreti nasilstvu pariških pustolovcev, ki cinično in brezsrčno teptajo naše najprimitivnejše pravice!
Narodno predstavništvo v Bol-gradu. Cel jugoslovanski narod preklinja svoje takozvane predstavnike. Vse je danes prepričano, da je narodno predstavništvo nezmožen stvor, ki nastopa naravnost v sovražnem smislu proti potrebam ljudstva. V predstavništvu se poslanci kregajo za prazne osebne marnje, dočim nam sovražniki trgalo kos za kosom domovine ia nam kradejo najprimitivnejše pravice, kot samostojne države. Vlada za vlado odstopa, ne da bi to ali ono ministrstvo izvedlo prepo-
trebne socijalne in politične reforme ljudstva. Vlada demokratske zajed-nice v zvezi s socijalnimi demokrati je odstopila. Politična kriza je na vrhuncu. Novo vlado hočejo skrpati in privesti dosedanjo opozicijo k soodgovornosti državniških poslov. Toda dokler ne bo narod z volitvami posla! poslancev v parlament, od Katerih bo zahteval resno delo za ljudske potrebe, toliko časa nimamo pričakovati od vlade kaj prida. Zato s komedijanti stran in v parlament ljudi, ki bodo odgovorni ljudstvu in svoji vesti, da delajo v dobrobit celote, naroda in države!
Nesramna namiga/auja. Nekateri meščanski listi so prinesli vest, da se zna zgoditi, da bo imenovano uradniško ministrstvo z generalom na čelu. Skratka:	vojaška diktatura.
Vemo, da se to ne bo zgodilo, ker se ne sme in ne more. Vendar skrajna predrznost je, da si upa danes sploh kdo govoriti o diktaturi. To je nesramnost prvega reda. Ali si je narod zato ustvaril državo, da dočaka diktaturo? Je baš jasno, da imajo meščanske stranke demokratizem le na svojem požrešnem jeziku in so ga pripravljene vsako uro zatajiti. Dan obračuna ni daleč s političnimi hijenami, ki v trenotku, ko zavozijo s svojo nezmožnostjo vsako resno državniško delo, pograbijo po policijskih in absolutističnih sredstvih.
Pustolovec d’ Annunzijo na Kek:. Reka je za Jugoslavijo po izgubi Trsta živijenskega pomena. Srdit boj je med nami in Italijani za Reko, ki si hočejo na krivičen način prisvojiti tega edinega našega izhodišča na morje in v svet. Razne vesti so že razburjale svet o rešitvi reškega vprašanja in ker so bile po večini za nas neugodne, najtežje prizadele jugoslovanski narod. Italijani, ki imajo sedaj Reko vojaško najmočneje zasedeno, so uprizarjali po mestu najtežja na-silstva proti jugoslovanskemu življu. Laška fakinaža je uničevala jugoslovansko imetje, preganjala in ubijala naše ljudi. Pri svojih nasilstvih so prišli italijanaši v ostro nasprotje celo s Francozi, Angleži in Amerikanci, ki so tudi na Reki. Toda ni jim bilo dovolj. Že danes hočejo italijanaši nasilno in končnoveljavno odločiti, da je Reka njih. Oficijelna italijanska vlada ni mogla našlo pati v Reki tako, kot so zahtevali iialijanski imperialisti, ker je bila kolikor toliko vezana na sklepe mirovne konference. Zato se je poslužila d’ Annunzija znanega italijanskega pustolovca, ki je s tropo italijanskih band zasedel Reko in anekciral v imenu Italije. Italijanska vlada se dela danes nedolžno in ne-udeleženo pri ravnanju d’ Anuozija. Vendar farizejskemu obrazu italijanske politike nihče več ne verjame. Z nasilno okupacijo Reke hočejo postaviti mirovno konferenco pred gotov čin, ki naj odloči pripadnost Reke za večno Italiji. Sedaj ima mirovna konferenca priliko, da pokaže, koliko njena beseda zaleže. Brezpogojno se mora enkrat za vselej napraviti konec italijanskih pustolovščin.
Iz češko-slovašk*'ga narodnega presiavulSt/a so izstopili: Narodni-socijalist Juri Stfibrny; na njegovo mesto pride voditelj narodno socija-lisiičnih železničarjev Burival. Izstopila je nadalje hčerka predsednika republike dr. Al ce Masarykova, ki se posveti „Rdečemu križu" in pesnik J. S. Macher in tajnik Šanal. Na mesto Masarykove pride češko slovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je sedaj v Parizu.
Wilsonovo varanje V amerikan-skih krogih preobvladuje čimdalje bolj naziranje, da pomeni mir varanje vsega sveta in da je tudi predsednik Wilson varljiva prikazen. Predsednik Wilson je obetal amerikanskim Nemcem, da se hoče bojevati proti Hohen-zollerncem, proti nasilni samopašnosti; Amerikanskim Ircem je obljubil, da hoče delovati za enakopravnost doslej tlačenih narodov; vsemu prebivalstvu iz Amerike je zagotovil, da bo vojna naredila konec angleški nadvladi na morju in paševanju Japoncev na Kitajskem. Sedaj pa mir sko-
ro onemogoča obstoj nemške ljudo-vlade, svobode morja in Irske niti ne omenja in izroča Šantung Japonski. Amerikanski narod si je mir predstavljal popolnoma drugače.
Stališče francoske zbornice ua-pram miro-ni pogodbi. Večina francoske zbornice je v soglasju z vlado sklenila, da odgodi ratifikacijo mirovne pogodbe z Nemčijo do dne, ko ko se bo Wilson povrnil s svojega potovanja in ko bo končno znano, kakšno stališče zavzema v vprašanju ratifikacije ameriški senat. Ako bi ameriški senat zavrnil ratifikacijo, tedaj bi Francija zahtevala druga jamstva zx svojo, varnost pred Nemčijo.
Francoski socijalisti in miroma pogodba. Kongres francoskih socija-listov je s 1427 proti 490 glasovi sprejel resolucijo sudruga Maurina, po kateri naj se enajstim socialističnim poshncem, ki so še po sklepu premirja glasovali za vojaške kredite, izreče graja, toda brez izključenja iz stranke. Rienthaler in drugi člani skrajne levice so glasovali za izklju-čenje. Vsled omenjene resolucije je edinstvo stranke rešeno. Obenem se je pa sklenilo, da se bo v bodoče vsak poslanec, ki bo glasoval za vojaške kredite oziroma za ratifikacijo mirovne pogodbe, s tem dejanjem sam izključil iz stranke.
Madžarska podpiše mirovno pogodbo z R-jinuaiJo po izjavi madžarskega ministrskega predsednika. K temu koraku sili Madžarsko držanje antante, bi sedanji madžarski vladi ni prijazno.
Ameriški senst je pričal raz-pra zijati o mirovni pogodbi. Senat je otvoril senator Jones, ki je izjavil, da mora ameriški senat sprejeti pariško pogodbo brez izprememb. Predpriprave za zvezo narodov so za toliko časa ustavljene, da se Amerikanci ne izjavijo za mirovno pogodbo.
Kananda je sprejela mirovno pogodbo. Poslanska zbornica se je izrekla s 162 proti 70 glasovi, da Kanada podpiše mirovno pogodbo.
Mirovno pogodbo z Bolgarijo je vrhovni svet v Parizu končnoveljavno ugotovil.
Pred preobratom na Nemškem. Na železničarskem shodu radikalne zveze so grozili, da se bodo prihodnji teden zgodili važni dogodki. Vsi vodje strokovnih zvez da bodo odstranjeni s silo in da se mora obstoječo državo vreči. Zborovalci, katerih je bilo okoli 8000, so zapustili shod zelo burno.
Bivši nemški cesar Viljem pred mednarodnim sodiščem. Lioyd George izjavlja, da ne zapusti Pariza toliko časa, preden vrhovni svet ne izda končnoveljavnega sklepa glede izročitve bivšega nemškega cesarja po nizozemski.
No >a romunska vlada. Sestava nove romunske vlade je poverjena Manulescu Rimmiscanu. Kabinet bo prehodnega značaja. Izvedel bo volitve in poskusil spraviti se z entento.
Poslanikom poljske republike v Beogradu je imenovan Erazmo Pilz, ki je že nastopil svoje mesto.
Naše vojaštvo se odpokliče iz Soluna. V kratkem se odpokličejo iz Soluna tudi delavske čete in drugi oddelki, tako da ostane v delu solunske luke le najpotrebnejše vojaško osobje.
Romanovi ša vedno upajo na Russijo Veliki knez Mihael Romanov, ki je ubežal iz ujetništva v Permi se sedaj nahaja v glavnem stanu Kolča-kove armade. Veliki knez hoče baje kandidirati za ruskega carja.
Macedonske homatljc. V Sofiji sta se obe stranki Macedoncev sporazumeli, da-se dela v soglasju z bolgarsko vlado za samostojnost Mace-donije. Pri tej priliki so prišli do zaključka, da stoji bolgarska stvar tako, da more imeti le omenjena rešitev nade na uspeh. Sklenili so tudi komitaško akcijo nadaljevati.
Amerika Italiji. Zedinjene države so dovolile Italiji posojilo v znesku 9 milijonov dolarjev, da bo reška fakinaža še naprej pretepala Amerikance na Reki.
Tedenske vesti.
— Železničarji Nemške A/strije so se izrekli proti temu, da se uvede po železniških delavnicah akordno delo. Akordni sistem ni mogoče pravilno izvesti.
— Železničarji v Alzaciji štraj-kajo in vozijo le živilski vlaki.
— Kongres zaščitnikov dece se
vrši začetkom prihodnjega leta. Državni oddelek za zaščito dece je sklenil, da pozove na sestanek vse prijatelje dece in vse strokovnjake za detinsko vprašanje in dečjo zaščito.
— Nor list. Državno odelenje za zaščito dece začne s 1. oktobrom t. 1. izdajati službeni list za zaščito dece, ter strokovni list za razpravljanje vprašanj, ki se tičejo dece.
— Zračni polet Praga - Pariz-Pretekli teden sta preletela dva češka častnika iz Prage v Pariš. Polet je bil prav posebna vsled tega težaven, ker sta morala preleteti celo Nemčijo, ne da bi se ustavila.
— Preizkušnje za pomočnike.
V smislu odloka bivše deželne vlade za Kranjsko z dne 15. februarja 1918, št. 3515, se naznanja, da se vrše preizkušnje za pomočnike pred obrtno-oblastveno preizkuševalno komisijo v Ljubljani meseca marca, junija, septembra in decembra vsakega leta.
— Pri gospodarski poslovalnici v Celju so se vršile razne nerednosti in so dosedaj zaprli posestnika Kiirbi-scha, trgovca Pemiča in uradnika Pi-broutza.
Brezposelnost v Nemški Avstriji
je zelo velika in mora država plačati za brezposelne 390 milijonov, to je3/s avstrijskih državnih davkov.
— Odprava prekega soda. Od* rejeno je ukinjenje prekega soda, proglašenega dne 13. maja v političnih okrajih Celje, Maribor, Radovljica, Slovenji-gradec in v avtonomnih mestih Celje ia Maribor.
—• Vojaška pokojnina. Žene in otroci vojakov, ki so že delj časa,pogrešani, prosijo lahko brez ozira na svoje gmotne razmere za provizorično vojaško preskrbnino (pokojnino), akorarno rojak še ni bil uradno od vojaške oblasti proglašen za pogrešanega. Občinski in župni urad morata potrditi, od kdaj se vojak že pogreša. Radi sestavitve prošnje za preskrbnino naj se zglasi vsakdo pri svojem županstvu.
Velika stavka delavcev v Indiji.
V 86 bombaževih tovarnah v Indiji je delavstvo za povišanje plač štrajkalo tri tedne. Stavka sc je uspešno končala in je delavstvo doseglo 200/0 povišek plač.
— Brezposelnost v Evropi se
ceni na 15 milijonov družin.
— Odkup rudnikov na Angleškem. Angleška vlada hoče izvesti nacionalizacijo rudnikov na ta način, da prisilnim potom odkupi od posestnikov vse rudnike. Organizirano angleško delavstvo se je izreklo proti temu, da se rudnike odkupi. Delavstvo zahteva, da se nacionalizirajo rudniki brez nagrade.
— Žrebal uradniki in uradnice Slovenije se opozarjajo, da ne hodijo v Zagreb si iskat službe, ker vlada v Zagrebu velika brezposelnost.
—	Društvo zasebnega uradništva Slovenije.
— Organizacija bančnili uradnikov v Bosni se je v boju za službeno pragmatiko proglasila solidarno s tovariši na Hrvatskem in v Slavoniji.
— Nočno delo pri pekih odpravljeno. Na enketi dne 30. julija in dne 4. avgusta t. 1. pri poverjeništvu za socijalno skrb se je sklenilo med zadrugo pekovskih mojstrov in med Osrednjim društvom za živilske delavce in sorodnih strok za Slovenijo v Ljubljani, da se nočno delo odpravi in se začne dogovorno obojestransko z dnem 15. septembra, t. j. prihodnji pondeljek z delom v vseh delavnicah v pekovski obrti od 4. ure zjutraj.
— Cela pošlljatev tobaka je bila ukradena na progi Novomesto-Črnomelj. Tatovi so razni verižniki, ki sedaj skrivoma prodajajo tabak po Hrvaškem.
Deželni dobrodelni zarodi na Kranjskem se s 1. avgustom izroče v državno upravo pod pogojem, da ostane lastninska pravica vsega premičnega in
nepremičnega premoženja pridržana deželni upravi.
— Francoski kmečki dninarji
so se združili in zahtevajo osemurni delavnik.
— Državna posredovalnica za delo. Delo iščejo: pisarniške moči, knjigovodje in kontoristi (331), trgovski sotrudniki in sotrudnice (318), poljski delavci in delavke, tovarniški delavci in delavke (130), služkinje in kuharice (121), vajenci raznih strok (125), dninarji in dninarice (102), peki, mlinarji in mesarji, šivilje, krojači, čevljarji, natakarji in natakarice, rudarji, ključavničarji, strojniki, ekonomi, oskrbniki, mekaaikarji, sluge, vratarji, hišniki, pazniki, hlapci, kovači, plavžarji i. t. d.
— Za KaJfcžeTO podjetje v I£o če v ju je okrajno glavarstvo odločilo, da se s 15. septembrom upelje 8 urno delo. Dolgo časa se je Kajfež branil uvesti 8 urno delo. Sedaj je vendar na pritisk N.S.Z. okrajno glavarstvo pojasnilo Kajfežu, da zanj tudi zakoni veljajo.
— Nora knjiga o zgodovini Jugoslovanov. V prihodnjih dneh izide v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, Anton Melikova Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Knjiga je namenjena onim, ki se hočejo obširneje poučiti o naši preteklosti in obravnava Jugoslovansko zgodovino enotno in ne ločeno po plemenih. Jako okusno opremljena knjiga bo veljala 10 K, po pošti 80 vinarjev več. Naročila sprejema že sedaj Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6.
— Naš ©las. Savez javnih namje-štenška u kraljestvu SHS izdaja vsaki mesec po dvakrat strokovno glasilo „Naš Glas“. List je po svoji vsebini zelo zanimiv in jasno spričuje težek socijalni položaj javnih nameščencev. Priporočamo list, ki stane za celo letošnje leto K 7 in se naroča Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5, I. nadstropje.
— Naselitev na veleposest-u. Na veleposestvu grofa Jankoviča, ki spada pod agrarno reformo, je kolonizirala vlada 200 družin iz Gorskega kotora. S kolonizacijo se uspešno nadaljuje.
— Duuaj morajo zapustiti do 20. t. m. vsi oni, ki so se tamkaj naselili po 1. avgustu 1914 in si doslej niso pridobili avstrijskega državljanstva.
— Na Poljskem je brezposelnih
451.000	delavcev.
— Nesrečna smrt. Na cesti iz Kotorja v Kambor so našli dne 15. julija t. I. umorjenega stoževnega strojevodja Franca Kripica. Vzrok nesrečne •smrti še ni zan.
— Velika tatvina se je izvršila v zagrebškem poštnem uradu na Wil-sonovem trgu. Ukradeno je bilo 2900 kron in 30.000 znamk. Tatovi niso znani.
— Stavka v Marseille. Veiika stavka pristaniških delavcev je končana in delavskim zahtevam ugodeno.
— Štrajk vojvodinskih učiteljev. Učitelji v vojvodini so ustavili pouk, dokler parlament ne reši njihovih zahtev.
— Glavna skupščina družbe Sv. Cirila in Metoda se je vršila pretečeno nedeljo v Ljubljani. Ugotovilo se
. je, da pojema zanimanje za družbo, akoravno bi družba potrebovala največje podpore, ko je velik del našega naroda še vedno zasužnjen in s tem navezan na podporo osvobojene domovine. Celo vojno dobo so bili družbeni stroški veliko višji od dohodkov in izkazuje zadnje štiri mesece tekočega leta družbina blagajna 72 tisoč kron primankljaja. Za družbo se bo vsem narodno zavednim Slovencem vsekakor zavzeti, da bo razpolagala z denarnimi sredstvi za šolstvo neodrešenega ozemlja.
— Zagreb brez časopisov. V ondeljek in torek preteklega tedna v agrebu ni izšel noben časopis, ker
je zmanjkalo časopisnega papirja. Sedaj izhajajo časopisi zopet redno.
— Delavski dopusti v Nemški Avstriji se urede zakonitim potom. Vsak delavec bo opravičen do gotovega dopusta vsako leto. Za čas dopusta, dobi delavec vse svoje običajne prejemke in naj bodo to v denarju ali na-turalijah.
— Eksplozija v Zemunu. Na
kolodvoru v Zemunu je eksplodiral en vagon eksplozivnih snovi. Bile so tri
velike detonacije, ki so se v Beogradu dobro slišale. Neki izvošček, ki se je slučajno nahajal v bližini, je bil dvignjen v zrak istočasno z dvema drugima osebama.
— Tihotapel. Na Koroškem so zalotili več prekupcev, ki so utihotap-ljali živino iz naše države v Avstrijo. Naše oblasti so jim živino zaplenile, tihotapce pa občutno kaznovale.
— Tatovi. Velik del ameriških darov, ki so bili namenjeni za niški okraj, je ukradenih; Pri več trgovcih so našli ukradeno blago ter dotičnike zaprli.
Narodno soc. stranka.
Shod. nar. soc. stranke v Hrastniku. Preteklo nedeljo dne 14. t. m. se je vršit v Hrastniku shod Nar. socialistične stranke v svrho ustanovitve krajevne strankine organizacije.
V	kljub terorju, ki ga izvajajo socijalni demokratje napram pripadnikom drugih strank, je bila šolska soba, ki se je v njej shod vršil, polna delavstva obojega spola, ki je z živini zanimanjem sledilo izvajanjem tov. Zorka Fakina, ki je zastopal izvrše-valni odbor stranke. Očrtal je v kratkih potezah program in cilje stranke, njen odnošaj napram državi in kulturne naše cilje. Povdarjal je potrebo ustanovitve NSS. in navedel tehtne vzroke, zakaj da dosedaj obstoječe naše stranke ne morejo ali nočejo zastopati koristi delujočih in izkoriščanih. Za svoja izvajanja je žel splošno odobravanje in na njegov poziv so vsi udeleženci shoda priglasili svoj pristop k krajevni organizaciji NSS. — V Hrastniku je za odbor kraj. organizacije sicer težavno a obenem tudi jako hvaležno polje za delo v prospeh in resnično korist našega delovnega proletarijata.
Narodflo-sacijalaa Zveza.
Vse podružnice NSZ. osrednje vodstvo nujno poživlja, da najkasneje tekom treh dni predlože seznam vseh redno plačujočik članov. Navesti ja. samo ime! Vsi člani dobe od prihodnjega tedna naprej list „Narodni Soci-jalist". Naročnina za list bo vračunana v članarini. Natančneja navodila slede pismeno.
Dogodki ua Reberci. Nihče se ni zmenil za uboge reveže v tovarni papirja in celuloida na Reberci pri Železni Kaplji. Bili so popolnoma zapuščeni. In še danes bi se ne slišalo nič o njih, da ne bi bilo Nar. socijalne zveze, ki se je z vso vnemo lotila dela v svrho izboljšanja razmer tamkajšnjega delavstva. Zadostovalo bo ako omenimo, da zaslužijo delavke pri 8 urnem delu komaj 7 kron in to z doklado vred. Delavci pa imajo povprečno 10 do 12 kron. Pri teh plačah ne morejo živeti človeku dostojno. Primorani so, da žive ob samem nezabeljenem krompirju. Dne 7. t. m. je bila ua Reberci ustanovljena organizacija. Takoj drugi dan na to je strokovni tajnik tov. Brandner interveniral pri sekvestru tovarne g. Krenerju v Kranju v zadevi povišanja plač. Zahteval je tudi, da se delavstvu takoj pošlje yečja možina slanine in masti, kar se je tudi zgodilo. Glede zvišanja plač pa so se prejšnji teden na podlagi vložene spomenice vršila pogajanja in je g. sekvester končno povabil tovariša Brandnerja za četrtek, 18. t. m. v tovarno na Reberca, da se zadeva skupno in definitivno reši. Kaj se je med tem godilo na Reberci? Takoj drugi dan po shodu NSZ. je neki soc. dem. organizator začel hujskati proti ravnokar ustanovljeni organizaciji s tem, da je ta organizacija krščansko-socijalna, da je bil tov. Brandner sam preoblečen duhovnik, ki da je prenočil pri g. župniku itd. (Infamnejše laži si niso mogli izmisliti ; tov. Brandner je prenočil v gostilni Weitzer). Razburjal je delavce, da je to kapitalistična organizacija, ki za delavce ne bo nič storila, kvečjemu položaj še poslabšala. V istem času torej, ko se je NSZ. trudila, da zboljša položaj omenjenega delavstva, so soci jalni demokrati hujskali proti naši organizaciji. In to na Koroškem, kjer bi
za časa plebiscita morala biti vsaka hujskanja izključena in kljub temu, da je zastopnik soc. dem. organizacije zastopniku naše organizacije na dan shoda NSZ. priznal, da se na Koroškem ne sme izvajati ista praksa kot drugje in delavstvo razburjati s hujskarijo ene organizacije preti drugi. Temu dosledno je NSZ. tudi odklanjala že organizirano' delavstvo tako iz soc. dem. vrst, kakor iz vrst Jugoslovanske strokovne zveze. Delavci in delavke so z ozirom na soc. dem. hujskarije proti NSZ. zahtevali za nedeljo, 14. t. m. shod, kjer naj bi se ovrglo zgoraj navedena sumničenja soc. dem. agitatorja. Narodno soc. zveza je želji delavstva takoj ustregla. Pomen bi imel ta shod tudi za to, ker bi se na njem poročalo o poteku pogajanj. Povabljeni so bili tudi soc. demokratje. Sedaj pa čujte, kaj seje zgodilo. Neki ljubljanski soc. dem. agitatorje v soboto zvečer priredil shod pred tovarno, tam blatil NSZ. in jim velel, naj potrgajo plakate NSZ., ki so bili nabiti naokrog, naznanjajoči nedeljski shod. Končno je delavec pozval, da se noben izmed njih ne sme udeležiti shoda NSZ. Med drugim je dclavcom slikal dobrote nemško-av-strijske republike, kjer gospodarijo socijalni demokratje in jih navduševal zanjo. Kako je to učinkovalo, o tem se je imel priliko prepričati v nedeljo naš zastopnik. Kaj monarhistična Jugoslavija, Nemška Avstrija, to je vse nekaj drugega, tam vladajo delavci, tako so se navduševali. S tem so socijalni demokratje storili veliko uslugo podjetnikom tovarne, ki se vesele tega razdora med delavstvom. V času so to storili, ko je pričela NSZ. mezdno gibanje! Na dragi strani pa so zelo oškodovali ubogo delavstvo na Reberci in so odgovorni za vse posledice. Tako od vlade nastavljeni soc. dem. agitatorji delajo za plebiscit na Koroškem!
Shod NSZ. v Žireh. Naroduo-soeijalna ideja gre svojo zmagovito pot naprej. Vse delavno ljudstvo se opri-jenilje narodno-socijalnik organizacij, v katerih edino vidi svojo rešitev. Skoro ga ni večjega kraja v Sloveniji, kjer ne bi bilo bodisi strokovne organizacije NSZ., ali politične krajevne organizacije NSS. Iz vseh krajev pa prihajajo pozivi za prirejanje shodov in za ustanovitev strokovnih in političnih narodno-socijalističnih organizacij in to v tako velikem številu, da more vodstvo komaj vsem ustreči. V nedeljo dopolndne se je vršil shod v oddaljenih Žireh v telovadnici „Sokola“. Glavni poročevalec predsednik NSZ. tovariš R. Juvan je v skoro dveuraem govoru polnoštevilnim zbranim delavcem, malim obrtnikom in kmetom razložil pomen nar.-socijalnih organizacij. Prav obširno je tudi razpravljal o sedanjem položaju in pojasnil razliko med nami in obstoječimi strankami. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornika, mu pritrjevali in ob zaključku viharno odobravali. Tovariš Ivan Mohorič je v daljšem govoru utemeljeval potrebo narodno-socijaliStičnih organizacij in priporočal, da vsi delavci, kakor tudi mali obrtniki in kmetje pristopijo k Narodno-socijalni Zvezi. Tovariš L. Mlakar je razložil pravila in poslovnik Narodno-sooijalne Zveze. Večina navzočih se je takoj priglasila v NSZ. in se je izvolil sledeči odbor: predsednik tovariš Mohorič Ivan, podpredsednik Šubic Lovro, tajnik Demšar Alojzij, blagajnik S t e r i i č Matija in odborniki Pivk Marija, Erznožnik Franc, Mlinar Leonard in kot pregledovalca računov tovariša J e-senko Luka in Kavčič Ivan. Razvila se je prav obširna razprava o raznih zahtevah delavstva in malih obrtnikov, katerih je v Žireh veliko število in kateri so vsled sedanjih slabih razmer proletarci v pravem pomenu besede.
Shod mesarskih pomočnikov v Ljubljani. V soboto zvečer se je vršil v gostilni „pri Pepi“ blizu klavnici shod ljubljanskih mesarskih po-moJnikov, ki ga je sklicala mesarska skupina N. S. Z. Otvoril je shod predsednik mesarske skupine tov. Pust, poročal pa strok, tajnik tov. Brandner, ki se je temeljito bavil s strokovnimi vprašanji mesarske stroke, posebno pa z razmerami v državni vnočevalnici
za živino in mast, nakar je bila sprejeta enoglasno sledeča resolucija: Ugotavljc se, da se nahaja med mesarskimi pomočniki v Ljubljani veliko število brezposelnih. Vzrok brezposelnosti je iskati predvsem v povratku mesarskih pomočnikov v domovino; deloma tudi v beguncih, vsled zaprtja mej, padli produkciji in nastavljanju tujih državljanov. V svrho izboljšanja ieh razmer smatrajo mesarski pomočniki v Ljubljani za potrebno, oživiti v zadrugi mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani pomočniški zbor, ki naj med drugimi važnimi vprašanji temeljito proučeva zlasti vprašanje brezposelnosti. Od deželne vlade zahtevajo takojšnjo ugoditev spomenice, ki jo je poslala mesarska skupina N. S. Z., dne 2. avgusta 1.1. na deželno vlado in v kateri se zahteva odstranitev tujih državljanov v vnočevalnici za živino in mast. Brezpogojno pa zahtevajo takojšnjo vpeljavo popolnega nedeljskega počitka in najstrožjo kontolo pri izvrševanju istega. Ker je najboljše sredstvo proti raznim krivicam močna organizacija, se poživljajo vsi ljubljanski mesarski pomočniki, kakor tudi oni na deželi, da se združijo v mesarski skupini N. S. Z. v Ljubljani- Po shodu se je vršilo vpisovanje članov. Želja mesarskih pom. je, da se priredi v kratkem veselica. Odbor skupine mesarskih pomočnikov ima vsako soboto zvečer svojo redno odborovo sejo.
Dopisi.
Šmihel-Stopiče. Tudi pri nas je vse polno nesrečnežev, ki so brez lastne krivde brezposelni. Nikogar ni, ki bi nam pomagal. Še županstvo, ki ima nalogo, da redno izplačuje podpore, nas pri vsaki priliki zapostavlja. Tako na pr. že v petek podpišemo prejem denarja, dočim se nam izplača šele takrat, ko ima župan čas, ali če občinski sluga ne pozabi. Navadno mine do osem dni po podpisu prejema, da. dobimo bore kraj-cerje podpore. Človeku se tako zdi, kakor bi živeli od milosti mogočnih županskih gospodov. Okrajno glavarstvo mora napraviti že enkrat konec temu ponižujočemu zapostavljanju, Dela nam dajte in se bomo lepo zahvalili za podpore.
Narodno gospodarstvo.
Vrednost franka hoče uvesti madžarska vlada v Budimpešti na Ogerskem.
Ponarejeni drekronski bankovci krožijo po naših krajih. Bankovce je izdala še bivša ogrska boljševiška vlada in se razlikujejo od pravih po tem, da imajo serijske številke čez 3000, dočim ne bi smeli biti označeni bankovci s serijskimi številkami čez 2000.
-	Tovarna olja r Koprivnici je
sklenila zvišati delniško glavnico od
500.000	na 2 milijona kron.
Angleži kup jo vsa parobrodna dr ušiva na Donavi in se tozadevna pogajanja že vrše v Budimpešti, Dunaju in Belgradu. Namen Angležev je monopolizirati plovbo na Donavi.
Carina se vsaiža za vse za življenje neobhodne potrebščine, katere moramo uvažati.
Redna plovba med Požunom in Beogradom se je pričela 15. t. m.
Proti, tihotapcem. Minister za finance je podpisal naredbo, po kateri se one osebe, ki se jih bo zalotilo pri tihotapstvu najstrožje kaznovalo, vtihotapljeno blago pa prodalo na javni dražbi. Izkupiček prodanega blaga zapade v korist državne blagajne. Uradniki, ki bi bili na ta ali oni način soudeleženi pri tihotapstvu, bodo tudi najstrožje kaznovani.
No 4 denar. Iz Pariza se prihodnje dni pripelje v Beograd tretji transport državnih bankovcev. Bankovce se tiska tudi v Zagrebu in Pragi. Dosedaj je natisnjenih 1200 milijonov bankovcev.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Tavčar.
Tiska »Zvezna tiskarna- v Ljubljani.
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni inžener.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, ietezobe~ tonske in vodne zgradbe
r Ljubljani, Hllierjeva ulica it. y.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železo-betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske re-zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. 933
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrt«
stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadevah
BARVA in KEMIČNO - (ISTI
vsakovrstno blago	obleke
in PERE in SVETLOLIKA
domače perilo (poklja po isto na dom)
ovratnice, zapesnice in srajce
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3.
Jmpoti.
1
Metat
£xport.
Baterije, žarnice vseh tipov elektrotehn. predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg štef. 25.
Pristne kranjske klobase
razpošiljam v vsaki množini
Franc Fister, prekajevalec, Ljubljana, Zaloška cesta 10.
Dar uan trgovska,špedicijska in u 11L111111 komisijska delu. družba
Podružniea v Ljubljaiii. -■ Atrijska glavnica K 1,510.090.
Špedicija vsakega blaga. — Vskladišienje. — Za-carinanja. — Reekspedicija.—Prevažanje pohištva.
Lastnica I. ljubljanskega skladišča
KRISPER & TOMAŽIČ
Direktna zveza s progo juž. železnice. - Tel. St. 100.
Pravi firnež
v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti.
Usa vrste barv, barva 30 obisk«, suhih in oljnatih, mavec (Cipe), rr.astcr.ec (Tederueiss), strojno oljo, prašno ofjo, karbolinej, steklarski in mizarski klVt pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmeta irr.c Se vedno v zalogi tvrdka
2ankh sinovi
■ --------	JLjubljana.	=====
Ceniki sc za časa vojske na razpošiljajo.
%
■C«««®
V Ljnbljano potnjočemn j občinstvu se priporoča re- 1 stavracija v Prešernovi ul. 9. '
K. Linhart, urar
Mariji Terezija e. 7.
Velka zaloga zlatih, srebrnih in niklastih ur kakor Omega, Schaffbausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990
Plačajte naročnino za „NAR0DNEGA „S0CIJALITA4<, drugače se Vam list ustali! Pridobivajte naročnike!
r
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,
n
je imela koncem leta 1918 vlog in rezervnega zaklada . . . .
K 80,000.000 » 2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
J
Jadranska banka
Delniška glavnica: K 30,000.000—, Rezerva nad K 10,000.000—. Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, Solit, Šibenik, Trst, Zader.
Ekspozitura: Kranj.	Brzojavni naslov: Jadranska.
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek: plača iz svojega. Kupuje in prodaja: menice,devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Pelnlžfca glavnica 20,000.000-- kron. Stritarjeva UliCSl ŠteV. 2»	Rezervni fondi 8,000.000-- kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru.
afflT Sprejema “M
vloge na knjižice in tekoči račun
proti ugodnemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev,
valut in dovoljuje
vsakovrstne KREDITE. ~Wf
1
Glavnica: 200,000.000 kron.
Rezerve okrog 150,000.000 kron.
Podružnica kreditnega zavoda za trgovino in obrt ? Ijnbljani
Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju.
Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd.	^