O D ELAVSKEGA SVETA
LETO VII. * 1966 * ŠT. 11. in 12.
NOVOTEKS
glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto
1966
Letnik VII.
St. 11. in 12. 1966 (73 — 74) november, december
Izdaja: delavski svet
Ureja:
uredniški odbor
Odgovorni urednik:
Samo Medic
Naslov uredništva:
Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 21-030
< ; /
Zunanja oprema:
Bojan Brovet
Tisk naslovne strani in vezava
Papirkonfekctja — obrat Valvasorjeva tiskarna Krško
Naklada:	J
1000 izvodov
\ • ■ ■ ;' - .■ ; ~
• «	. '	' v .'
- V - ■- '	V
i
’ ■	' r V ,
VSEBINA:
J .	•	/J ■	• * „
—	Iz zasedanj samoupravnih organov
—	Naše samoupravljanje
—	Odgovor tovarišici Sečnjakovi
—	Spremembe predpisov o zdravstvenem zavarovanju
—	Bolezenski izostanki v mesecu septembru in oktobru 1966
—	Nesreče pri delu, na poti na delo in z dela v mesecu septembru, oktobru in novembru 1966
—	Strokovna literatura
—	Občinske delavske športne igre 1966
—	Naša kronika
Z ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV
V	novembru je imel upravni odbor podjetja dve seji, delavski svet pa eno zasedanje. Tudi sveta predilnice II in tkalnice sta se sestala ter reševala probleme svoje enote. Čudi nas le, da v apreturi ne čutijo potrebe po seji sveta, saj smo na sestanku 00 ZZ slišali nekaj problemov, o katerih bi svet enote moral razpravljati.
Na 7. seji je upravni odbor razpravljal o normativih kvalite te, reorganizaciji sektorjev, poslušal poročila o potovanju na Dansko ter o pritožbi tkalk zaradi odškodninskih točk. Razpravljal je tudi o vlogi skupščine občine Metlika o finans ranju PTT omrežja v Beli Krajini. Poleg tega je reševal tudi več vprašanj naših delavcev ter raznih ustanov in organizacij.	'	— •• ••
0 normativih kvalitete tkanin za izvoz je upravni odbor razpravljal že na svoji 6. seji. Da bi lahko določili realne normative, je upravni odbor sklenil, da se rezultati spremljajo še en mesec* Na podlagi dobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da so se rezultati pri raznih dolžinah tkanin v oktobru izboljšali za 6,2 % do 7,7 %. Zato je upravni odbor sklenil, da se pri normativih kvalitete upoštevajo rezul tati, ki so bili doseženi pri komadih, ki so dolgi najmanj 3o m. Če pa so naročeni krajši komadi, s# ti obračunajo kot 3o m komadi. Za vse artikle, razen za artikel Ivan, se je štela pri obračunu nagrajevanja v mesecu novembru kot osnova povprečni dosežek v mesecu septembru in oktobru, zmanjšan za 5 fo. Upravni odbor je namreč menil, da so bili. normativi z£lo visoko preseženi* Le pri artiklu Ivan so bili rezultati nizki, zato je upravni odbor za november postavil normativ 6o % I1 kvalitete. Če pa komerciali uspe prodati k made izpod 3o m dolžine, se vzamejo kot osnova dosežki pri tkaninah nad 2o m dolžine, znišani za 5 %k
Že večkrat srno ugotavljali, da. je naše podjetje v zadnjih letih opravilo ogromno razvojno pot. Spomnimo se samo nekaj večjih dosežkov. Rekonstruirali smo predilnico II, ki je po stala iz zastarele predilnice mikane preje moderna, predilni ca sintetike in volne, povečali tkalnico ter urodili novo pripravo tkalnice* Tudi apretura je dobila nove, lepo ureje ne prostore ter precej novih strojev.
Izšolalo se je tudi precej strokovnih kadrov, ki so delv ' že prevzeli vodenje proizvodnje, delno pa se še strbkovno i popoln ju je j o.
V	nasprotju z vlaganjem sredstev v proizvodnjo pa v organizacijskem smislu vodenja podjetja nismo naredili veliko.
Obstoječa organizacija skupnih služb ne ustreza več sedanje mu povečanemu podjetju in sedanjim pogojem dela tako v podjetju kakor tudi izven njega.
V večini večjih podjetij, so starega sistema organizacije vodenja podjetja že prešli k novim organizacijskim oblikami Vpeljali so nove službe ali pa obstoječo organizacijo bolj povezali z namenom, da dosežejo tako delitev dela, da se prs vilno razdeli delo in odgovornost med vodilnimi in ostalimi delavcii
Za. lažjo presojo so predstavniki našega podjetja obiskali več scrodni-h podjetij, kjer so že vpeljali r *o organizacijo*
Pri temeljitem proučevanju organizacije se je upoštevalo prč vsem naše specifične pogoje in potrebe* 0 novi organizacijski obliki so se naši predstavniki posvetovali tudi z Zavodom za organizacijo dela.
0 novi organizacijski obliki je razpravljal tudi delavski svet podjetja,ter jo osvojil.
Skupne sliižbe bi se kot dosedaj delile na, 7 sektorjev. Finančni in investicijsko-vzdrževalni sektor bosta ostala v isti organizacijski obliki kot do sedaj. V splošnem sektorju se spremeni le to, da odslej spada služba varstva pri delu direktno pod proizvodni sektor.
Največ je soremembe so predvidene v nabavnem, prodajnem in tehničnem sektorju ter v načrtovalno-analitični službi.
Nabavni in prodajni sektor se združite v komercialni sektor kamor bodo spadale službe za raziskovanje tržišča, ekonomsk? propaganda., sestavljanje vzorcev in kolekcij ter dezenatu-ra, ki je bila doslej v tehničnem sektorju. V komercialni sektor bodo odslej spadala tudi vsa skladišča, zunanji trans port ter administrativna, dela komerciale.
Tehnični sektor ter služba za načrtovanje in analize pa se razdele na tri samostojne sektorja.
Sektor za. pripravo dela in načrtovanje bo obsegal ekonomsko-analitsko dejavnost in načrtovanje ter tehnično pripravo de]
Naloge prve službe bodo sestavljanje perspektivnih programom letnega in mesečnega gospodarskega, načrta., razne analize tei statistika in preventivna, služba.
Naloge tehnične priprave pa so: izdelava proizvodnega in operativnega načrta, izdelava potrebne tehnične dokumentacije, izdelava proizvodnih analiz ter spremljanje proizvodnih načrtov.
Pod proizvodni sektor spadajo voe proizvodne enote. Nadalje spada v ta sektor tudi varstvo pri delu in notranji transpoi
Pod razvojno-kontrolni sektor bo spadala vhodna ter izhodna kontrola, kontrola polproizvodov, kemijski, fizikalni ter
3
predilniški laboratorij. Ta sektor bo izvajal tudi tehnološk raziskave,.
Z novo organizacijo bo seveda nastalo vprašanje kadrov, predvsem vodilnih, ki bodo zasedli nova delovna mesta. Na podlagi razpisa bo ustrezna komisija predlagala delavskemu svetu kandidate, do takit pa bo upravni odbor imenoval vršilce dolžnosti razpisanih delovnih mest.
Člani upravnega odbora so'bili mnenja, da je nujno, da se reorganizacija skupnih služb izvede čimprej, tako da bodo te službe lahko kmalu začele normalno delovati.
Po sklepu- upravnega odbora je na Dansko odpotoval poleg zastopnika podjetja Centrotextil tudi tov. Hofbauer kot zastop nik našega podjetja. To potovanje je bilo nujno,^ker sta danski podjetji GrSsten in Suder reklamirali naš artikel Ivan (Randolf) zaradi zakasnjenih dobavnih rokov in nepra.-vilne strukture.
S podjetjem Grasten je bil dosežen sporazum tako, da jim takoj dobavimo 8.000 m blaga v enaki strukturi, to je v mešanici diolen-volna kot smo jim pošiljali do sedaj.
S podjetjem Suder pa sporazum ni bil dosežen, ker je direkto podjetja zavlačeval z razgovori ter se izmikal s svojimi zahtevami .
Na upravni odbor se je pritožilo 8 tkalk, češ da so neupravičeno dobile odškodninske točke za napake, ki so po njihovi trditvi nastale zaradi nepravilno reguliranega stroja, ne pa po njihovi krivdi.
ker je bilo težko ugotoviti krivdo za nastale napake, je direktor imenoval 3-čla.nsko strokovno komisijo. Po mnenju komisije je možno statve regulirati tako, da tudi pri zadnjih komadih, kjer so nastale omenjene napake, ne bo napak. Komis ja pa. tudi priporoča, da se tkalke čim manj premeščajo s stroja ; a stroj. Delavce naj se premešča le v res nujnih pri merih.
Na podlagi poročila posebne komisije je upravni odbor po dal ši razpravi o tem in podobnih primerih priporočil svetu enote tkalnice, naj o zadevi razpravlja ter omenjenim tkalkam o škodninslce točke briše, ker je po tako dolgem času, odkar so napake nastale, do takrat, ko je komisija slučaj raziskovala težko ugotoviti krivca. Prav tako priporoča upravni odbor svetu enote, da v pravilniku o kvaliteti točno razmejijo, kd; nastane napaka po krivdi tkalke, kdaj pa po krivdi drugih.
0 zadevi je razpravljal svet enote ter sklenil, da se tkalkam Kešetovi in Šetinovi, ki so nastanek "blend" javile že pri prvem komadu, tako da so vzroke nastanka takoj odstranili, odškodninske točke brišejo. Ostalim tkalkam, ki napak niso pravočasno javile ter> so jih ugotovili šele ob^pregle-du surovega blaga, pa se %riše 2/3 odškodninskih točk.
Podjetje za PTT promet v Novem mestu se je odločilo, da v prihodnjem letu avtomatizira telefonsko omrežje na področju Bele Krajine, ki je močno zastarelo. Ker podjetje nima dovo] lastnih sredstev, se je obrnilo na koristnike telefonskih uslug, predvsem na večja podjetja in občinske skupščine, d£ prispeva'o denarna sredstva* Predvidoma naj bi naše podjetje prispevalo 5,000.000 S din.
Upravni odbor se s tem prispevkom strinja, vendar naj bi delavski svet končno vsoto ,določil po zaključnem računu za leto 1966, ker so vsa sredstva iz leta 1965 že angažirana.
f
Tov. Marija Penca, Jože Bratkovič in Lojzka Dvornik so zaprosili za povrnitev stroškov študija na izredni večerni šoli. Ker je v podjetju še vedno premalo ustreznega strokovnega kadra, je upravni odbor njihovim prošnjam ugodil*. Pole,! tega pa je sklenil, da je_.lahko študij na visokih in višjih šolah enkrat daljši kot redni študij.
Nadalje je upravni odbor sklenil, da se prodajo 2o om ostanki tkanin delavcem podjetja po isti ceni kot ostali kilograi ski ostanki, le da ni potrebno čakati na vrstni red.
Na razpis prostega delovnega mesta "vodja menze'1 v predilnici I se je prijavil le Gabrijel Badovinac, zato je upravni odbor njega imenoval na to delovno mesto.
Na 3. seji je upravni odbor razpravljal o komisijski primopredaji direktorskih poslov ter o sprejemu nove delovne sil
Komisija, ki jo je imenoval delavski svet podjetja, je na podlagi poročil vodij sektorjev izdelala primopredajni zapisnik. Ker pa nekaterih poročil komisija, ni dobila pravočasno, poročila o stanju v proizvodnji pa sploh ni dobila, : mogla v zapisniku prikazati celotne situacije podjetja.
Kljub navedenim pomanjkljivostim je upravni odbor primopredajni zapisnik sprejel, ker je menil, da je po tako dolgem času od praktičnega prevzema direktorskih poslov težko sest. viti zapisnik, ki bi vseboval vso problematiko in stanje, kakršno je bilo ob času primopredaje.
Pri izdelavi preje za. izvoz v Sovjetsko zvezo je v pripravi tkalnice nastalo "ozko grlo", zlasti pri križnem previjanju Da bi se to odpravilo, bi bilo potrebno-na novo zaposliti 25 novih delavcev, da bi se lahko uvedlo redno delo v treh menah. Sprejem nove delovne sile v današnjih razmerah pa je zelo tvegana stvar, faradi nejasne situacije okrog deviznih sredstev še vedno ne vemo, kako bomo poslovali v prihodnjem letu. Če bi zaposlili nove delavce, devizna, situacija pa se bi izboljšala, bi nujno prišlo do odpusta, teh delavcev, kar pa ne bi dobro vplivalo niti psihološko niti politično.
Da se reši problem "ozkega grla", je upravni odbor sprejel sklep, da se po potrebi uvede nadurno delo ter delo ob pros-
5
tih sobotah in nedeljah. Za delo v pripravi tkalnice naj tudi ostale enote dajo na razpolago potrebne delavce, ki se jih pri drugih delih da pogrešiti. Za 12-urno delo pa naj svet enote določi nove norme, ker po daljšem delu storilnost pada.
Upravni odbor je sklenil, da na vabilo tovarne Fleisner pošlje na ogled novih strojev za sušenje, termofiksiranje in ter-mosol postopek štiri strokovnjake iz podjetja.
Da bi se preprečila obolenja za gripo, je upravni odbor sklenil, da se v celotnem podjetju izvede zaščitno cepljenje.
Svet predilnice II je na seji obravnaval izpolnjevanje proizvodnih nalog. Letne planske naloge so izpolnili z 91 %• Ugotovili so, da zadnje čase niso imeli posebnih reklamacij zaradi kvalitete preje. Temu je vzrok večja pazljivost pri delu, pa tudi vzorci tkanin, ki so sedaj v izdelavi, niso tako občutljivi; kot so bili prejšnji.
Od obeh "flajerjev" je prispel do sedaj le eden, ki ga Še montirajo. Toda montaža, ne teče tako, kot bi morala, zaradi sestavnih delov stroja, ki niso bili v redu dobavljeni. Nekaterih delov je preveč, medtem ko nekaterih manjka ter morajo čakati na njihovo dobavo.
Po izjavah italijanskih monterjev se drugi "flajer" v njihovi tovarni že sestavija„.Ko bo ta dobavljen, se bo pričelo z de-montažo starega "flajerja". Tedaj bo v proizvodnji nujno nastal izpad, ker kapacitete montiranega "flajerja" ne bodo tako velike, da bi krile potrebe predilnice. Zato bo treba z montažo pohiteti, da bo izpad proizvodnje čim manjši.
V zadnjem času odnosi med posameznimi sodelavci v enoti niso najboljši. Zaradi zunanjih vzrokov je prišlo celo do fizičnega obračunavanja med posamezniki. Take izpade je treba najodločneje preprečevati. Krivci so bili prijavljeni komisiji za ugotavljanje kršitev delovnih dej "nosti. Opaža se tudi, da nekateri delavci prihajajo na delo v vinjenem stanju, To se dogaja, običajno v popoldanski izmeni ter pri istih osebah. Svet je sprejel sklep, da se nad takimi delavci poostri kontrola in se jih v primeru, da se ne poboljšajo, prestavi na drugo delovno mesto oziroma predlaga, delavskemu svetu, da se jih izključi iz delovne skupnosti.
Svet enote je določil dodatne dopuste tistim delavcem, ki delajo v nočni izmeni. Vsak delavec, ki je prebil na nočnem delu v prvi polovici le najmanj 23 1o delovnega časa, je dobil 1 dan dodatnega dopusta.. Po istih kriterijih bodo dobili 1 dan dopusta tudi za. nočno delo v drugem polletju, koristili pa, £a bodo v prihodnjem letu, Ker pa so nekateri delavci dodatni dopust za nočno delo v drugem polletju že izkoristili, je svet enote sklenil, da ga naj nadoknadijo. Če ga ne bodo nadoknadili, se jim bo pisal en dan brezplačnega dopusta.
Delavci iz barvarne se pritožujejo zaradi pomanjkanja vode. Zaradi večje potrošnje vode bi bilo nujno izmenjati vodovodne cevi, da no bo prihajalo do zastojev*
Svet tkalnice je na svoji seji obravnaval stanje proizvodnje ter poslušal poročilo o izvajanju izvoznih nalog ter reorganizaciji sektorjev.
Iz poročila o stanju proizvodnje je razvidno, da se planske naloge v redu izvajajo, mesečni operativni plani pa'se presegajo od 1,5 do lo,9 %• Strojni zastoji v tkalnici so dokaj nizki, zato je izkoriščanje statev visoko. Boljše rezultate pri izkoriščanju strojev beleži le podjetje LETEKS iz Leskovca.
Doseganje norm in s tem število doseženih točk na uro je po oddelkih in posameznih delovnih mestih izenačeno in ni bistvenih razlik. V zadnjih mesecih so v tkalnici in pripravi norme presegali za 7 - 13 %• Tudi normative kvalitet stalno presegajo. Prihranki na surovinah pa zelo nihajo, ker imajo pri tem velik vpliv zunanji vplivi, predvsem vlaga. Pa tudi od stopanje številke preje in točno tehtanje veliko vpliva na ugotovljene dosežke.
Da bi se izboljšala kvaliteta izdelkov za izvoz, je delavski svet sprejel začasen pravilnik o nagrajevanju. V ta pravilnik so vključeni režijski delavci, ki lahko s svojim delom vplivajo na kvaliteto. Pri izdelavi predloga, katera delovna mesta naj bodo vključena v to nagrajevanje, pa niso bila upoštevana delovna mesta "vlaganje osnove" in "mazanje strojev", Svet predlaga, da se v nagrajevanje vključi tudi ta delovna mesta.
Tkalke-so mnenja, da niso vedno one krive za napake, ki jih ugotovi kontrola. Do teh napak često pride zaradi slabo uravnanih strojev. Mnenje vodje enote je, da bi se ob večji pazljivosti tkalk take strojne napake takoj ugotovile ter stroji popravili. Dogaja pa se, da se take napake odkrijejo šele pri pregledu sorovih komadov. V bodoče se bodo vse napake, ki bodo znašale več kot 5oo točk, zapisniško ugotavljale. Vsak delarec, ki meni, da je dobil odškodninske točke neupravičeno, se lahko v roku treh dni pritoži na svet enote., 0 njegovi pritožbi bo takoj razpravljala, komisija za prošnje in pritožbe ter o svojih ugotovitvah poročala svetu enote.
Iz poročila o stanju izvoza je videti, da smo do srede novembra izpolnili 71,3 % pogodbenih obveznosti izvoza. Do konca leta pa se predvideva 8o % realizacija. Inozemski kupci so zelo natančni ter od dogovorjenih pogojev ne odstopajo, temveč zahtevajo razne bonifikacije.
Tekstilni izdelki se na zunanjem tržišču zelo težko plasirajo, zato si moramo prizadevati, da bomo na zunanji trg prodrli z dobro kvaliteto ter modnimi artikli. Le na ta n čin bomo lahko dosegli zadovoljive cene.
- 7
Svet enote predlaga, da se uredijo garderobe in sanitarije pod tkalnico. Nadalje predlaga, da upravni odbor odobri nabavo novega kotla za kuhanje škroba.
Ker imajo delavci v tkalnici in pripravi še precej neizkoriščenih dopustov, je- svet enote sklenil, da se morajo ti dopusti do konca leta izkoristiti, ha. pa ne bi prišlo do zastojev v proizvodnji, se bo naredil razpored po abecednem redu. Izven abecednega reda se bo upoštevalo ie upravičene primere.
Svet enote je potrdil predlagane norme za tkanje artikla "Soni" in "Dejan" ter za dvojenje, sukanje in križno previjanje preje za izvoz v Sovjetsko zvez . Norme so ločene za osem in dvanajsturno delo.
Joži Petelin je bilo odobreno prihajanje na. delo z vlakom, medtem ko je bila prošnja Ježice Kump odklonjena.
Več delavk iz enote j c zaprosilo za znižanje odškodninskih točk. Svet enote je sklenil, da se Rozi Hočevar II in Slavku Kavšku znižajo odškodninske točko za 2/3, Dragi Srpe za 1/2, medtem ko se Ladislavi Sečnjak odškodninske točne ne znižajo
Upravni odbor je priporočil svetu enote, da briše odškodnin • ske točke naslednjim tkalkam; Elizabeti Keše, Pepci Set ir. c, Jelki Kralj, Mari Miklavčič, Joži Cesar, Ivanki Sečnjak Zali Turk in Malči Starič,. Svet enote jo sklenil, da se briše odškodninske točke Elizabeti Keše in Pepci Setina, ostalini tkalkam pa je odškodninske točke znišal za 2/3."
Jože Udovič
Z A H V '1 L A
Ob izgubi dragega očeta se najlepše zahvaljujem kolektivu predilnica I Metlika, sindikalni podružnici in kolektivu menza Metlika za podarjene vence in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ~ iskrena hvala!
Cveta Omerzel
NAŠE SAMOUPRAVLJANJE
Obljuba dela dolg, pravi pregovor, saj sem svoj zadnji prispevek oziroma pismo končala z besedami: "Pa drugič kaj več!",
Od tedaj se je nabralo precej snovi, teženj in želja, ki bi jih. rada izpovedala, kakor najbolje vem, saj sem le preprosta tkalka.
Razumite me prav, ne odgovarjajte mi z izbranimi besedami in strokovnimi frazami, predvsem pa ne recite, da vse to ni res.
Bila sem ponižana, ko sem povedala svoje mnaje obratovodju tkalnice tov. Grubišu. Njegov odgovor mi je zapečatil vstop v obratno pisarno, kajti dejal mi je: "Ti si navadna delavka,
Sečnjak Ivanka,št......" Številke si nisem zapomnila. Ni me
prizadel očitek, da sem delavka., pač pa njegova vzvišenost in podcenjevanje delavskega razreda. Ali je tak človek zrel za tako delovno mesto? Vse pritožbe in prošnje, ki prihajajo od strani delavcev, rešuje sam, ali pa tudi ne, iz vsega, se norčuje in samo to je prav, kar reče on. Res smo ga sami izvolili kot mladega tehnika, ki se je takrat pokazal vrednega tega delovnega mesta. Zato nas vse še bolj boli, da nas je tako razočaral. Sprašujemo se, če je sam vsega, kriv, in zdi se nam, da je zato tak, ker ima neko oporo, da se lahko obnaša tako samozavestno in autoritativno.
Oglejmo si na primer, kako je z odškodnino, ki jo mora plačati delavka, če naredi pri svojem delu kakšno napako. Prav gotovo je lahko primerna, odškodnina, pripomoček in vspodbu-da k večji pozornosti pri delu. To je dobra stran odškodnine. Vendar tedaj, ko se postavlja, in izpopolnjuje pravilnik o odškodninskih točkah, se marsikaj spregleda, da je’lahko delavec tudi po krivici oškodovan. Ali je res dopustno, da se neomejena, vsota odškodnine lahko brez vsake podrobne raziskave, kdo je kriv, pripiše samo delavcu. Odškodnine, ki se v zadnjem času pojavljajo, so za naš osebni dohodek zelo velike. Ko bi se tem napakam posvetilo več pozornosti in ko bi imeli boljši strokovni kader pri vzdrževanju strojev, bi se marsikatera napaka odpravila odškodnina pa znižala na tisto raven, ki bi nas sicer prizadela, vendar tudi priganjala, k boljši kvaliteti. Torej pripomorejo k naši slabi kvaliteti tudi višji organi, ko ne ugotavljajo in ne rešujejo teh problemov bolj konkretno. Vzemimo zadnji primer naših odškodninskih točk, ki nam jih je dodelil obratovodja zaradi strojnih blend. Strojne blende so se pojavljale že pred tem, se pojavljajo in se bodo pojavljale vse dotlej, dokler ne bodo stroji strokovno popravljeni. Tega pa ne moremo pričakovati od naših vzdrževalcev, ki so ie priučeni v svoji stroki in nimajo prave strckovne usposobljenosti. Stanje se je v zadnjem času malo izboljšako, ker jih k temu morda priganja nagrajevanje po kvaliteti. Zaenkrat skušajo vsaj delno popra-
viti napako, ki so jo naredili. Torej več pomoči vzdrževalr-cem in delo bo vsem šlo laže od rok kot doslej, me tkalke pa ne bomo plačevale odškodnine od 1 - 6,000 točk, kar znese od 5o do 30.000 S din na mesec., V tem pogledu se mi tudi dozdeva, da je protizakonito od osebnih dohodkov trgati na mesec kar polovico plače, saj tudi pri potrošniškem posojilu ne odplačuješ več kot določen procent od plače. In pri nas? 'Tu se obračuna odškodnina v bruto plači. Na primer: mesečno dosežem 11.000 točk, od tega mi odštejejo l.ooo točk, torej znaša moj mesečni zaslužek namesto 44.000 din . .samo 40.000 din. Ko pa sem na letnem ali bolniškem dopustu, se šteje kot osnova za izračun nadomestilo za osebni dohodek povprečje zadnjega leta, torej sem tu ponovno oškodovana•za točke za vse leto, namesto samo za določen mesec. Ali bi se ne dalo to spremeniti, da nisem oškodovana še pri dopustih?
Vsakdo ima tudi pravico, da se zoper odškodnino pritoži ali jo da v ponovni pretres. To se pri nas često dogaja. Po zakonu se zadeva, ki je še nerešena, tudi ne izvrši. V naši enoti smo pa čisto nekaj posebnega. Pritožbe ležijo po več mesecev pri obratovodju, ki jih sam prouči in odškodnine odtegne.
Po urgenci jih enostavno zavrne, češ da jih lahko pošljemo na upravni odbor, ki jih bo pa itak vrnil enoti. Ali ni to pre kršek in norčevanje iz ljudi? Zo pa obratovodja na opozorilo na hitro skliče suhoparno sejo enote, jo vodi in odloča o vsem sam, poleg ni nikogar razen zapisnikarja in samih delavcev, ki so pa brez moči. Na upravni odbor in na delavski svet so vedno povabljeni ljudje iz vodstva, na svet enote pa ni nikogar, kot da bi tu ne bilo problemov.
In še to! Po pravilniku plačujejo odškodnino tudi predpostavljeni v enoti. Sprašujem se, ali jo res plačajo. Kdo nam to la.hko dokaže in zagotovi, saj prav gotovo naredijo lahko tudi oni še večje napake kot sami delavci. Po vseh teh pomanjkljivosti bi gotovo ne prišlo, ko bi bili bolj seznanjeni vsaj z osnovnimi predpisi v podjetju, Res je tu vprašanje časa.
Tudi sami štedimo čas, ker nas priganja norma, saj nismo delavci nagrajeni samo po kvaliteti, temveč predvsem po učinku. Morda bi bilo dobro, ko bi k izpolnjevanju naših osnovnih nalog prispevali tudi tehniki, in sicer tako, da bi v izmenah enkrat na mesec ali po potrebi skrajšali odmor za dobrih 5 minut in se lepo z nami pogovorili, kakšne sklepe je sprejel ta ali oni samoupravni organ, kje bi bilo treba izboljšati delo, disciplino itd. Tu bi se ljudje bolj sprostili in dajali tudi svoje predloga, ki bi jih tehniki lahko prenašali naprej. Tako pa imamo s tehniki premalo stika. Tudi sam obratovodja kaže premalo zanimanja za naše prebleme, čeprav je to njegova naloga, da posveča vso skrb proizvodnji, ne pa da nas samo terorizira z odškodninami. Marsikdo se težko preživlja, predvsem matere samohranilke. Pri vzdrževanju družine, še posebej hudo občutijo, če jim nekdo odtegne par tisočakov. Dostikrat se mi utrne solza pri delu, ko pomislim, da se mora včasih človek do onemoglosti boriti za svoje pravice, in to samo zaradi nesogla.sja s predpostavljenimi. Ob prejemu mesečne plače mi pač nikoli ne pride na misel, da bi denar potrošila v kavarni ali baru.
lo
Ko bi se vsaj delno izvajala predpisana pravila, bi prav gotovo ljudjfc tako pogosto ne odpirali vrat v upravi, kjer tožijo o krivicah. Pri tem smo imeli tudi priliko spoznati našega novega tovariša direktorja, ki je prišel v naš kolektiv tiho in skromno, skoraj neopaženo. Nihče ga nam ni predstavil, čeravno je bila to naša želja. Predstavljeni solarn bili le ljudje, ki smo jih izvolili iz kolektiva, tu smo bili pa prikrajšani. Ob tej priliki mu izrekam, če ra v no malo pozno, v imenu nas vseh prisrčno dobrodošlico, da bi se počutil kot vodjS našega kolektiva čim bolje med nami.
Vse prepogosto se tudi prijavlja ljudi na disciplinsko sodišče. Prav gotovo, da ga marsikdo polomi in mu je potrebno, da se zagovarja. So pa tudi primeri, ko ti predpostavi je ni že vnaprej obljubi: "Te bom dal pa pred disciplinsko sodišče". Pregovor pravi: brez tožnika ni sodnika. Nekdo bi na primer rad uveljavil svoje pravice ter prigovarja in dopo veduje, dokler se ne razburi. To pa je že vzrok, da gre na disciplinsko sodišče, kjer nihče ne vpraša., ali ni tudi tisti sokriv, ki mu je dal priložnost, da so padle določene besede. V takih primerih naj se oba istočasno zagovarjata. Mi dobro vemo, da tudi predpostavljeni delajo prekrške, vendar smo mi brez moči, da bi zahtevali tudi za njih disciplinsko sodišče. Sodišče je postavljeno za cel kolektiv, ne samo za nas delavce.
Dajte nam vsaj včasih prav. Res je, da nimamo vedno prav, da nimamo nikoli prav, pa tudi ne drži. Če bi ne imeli nikoli prav, kako bi potem lahko volili ljudi v samoupravne organe. Potem bi bilo to odveč in nesmiselno.
Ker gre staro leto ]i kraju, želim, da bi stopili v novo bolj strpni in bolj složni ter s tem podrli vse stare zidove sovraštva in nesloge.
Ivanka Sečnjak
Na zahtevo vodje enote tkalnica Jova Grubiša objavljamo njegov odgovor na gornji članek.
Uredniški odbor
ODGOVOR TOVARIŠICI SEČNJAKOVI
Da bodo bralci imeli možnost objektivne presoje v zadevi Sečnjak - Grubiša, bom tudi sam podal svoje mnenje.
Glede izjave o "zapečatenju /stopa v obratno pisarno" sledeče:
Ko je tehnik pri kontroli gostote ugotovil na njenem stroju preredko tkanje za 8 votkov, je to povedal vzdrževalcu II e r-ju, ta je premaknil uteži na statvah in s tem gostoto popravil. Sečnjakova je bila užaljena, da se njej očita tolikšna nepazljivost pri delu. Na sestanku enote ob 14. uri je obtožila vzdrževalce, da nihče ne zna popraviti strojev, da ni nikogar v obratu in da je to zato, ker se me mojstri in tehniki ne bojijo in jim dajem potuho.
Čez nekaj dni smo v obratni pisarni reševali to stvar. Prisotni so bili: Sečnjakova, Iler, Petrič, Staudoharjeva in jaz,
Vsi ti lahko tudi pstraijo, da so moje navedbe resnične, Sečnjakova se je razburila, povedala je isto kot na sestanku, poleg tega pa še to, da h.oč° več upoštevanja, boljše osebne odnose, bližje sodelovanje ipd. Dodala je še, da je zelo živčna in da ne bi več želela delati v tkalnici. Rekel sem ji, da za njo ne more biti nikakih posebnih privilegijev ali dobesedno: "Vi ste za mene Ivanka Sečnjak, era od tristotih v tkalnici', Sečnjakova je zavpila: "Vi ste za mene premalo inteligentni, pogovarjala se bom samo še z direktorjem.'" in zaloputnila z vrati. Tako je torej bilo to zapečaten je" in vsakdo lahko pre soja, Mo je bil upravičen, da se čuti užaljenega.
0 tej stvari je bil pri tov. Fajfarju, ki je nadomeščal direktorja, narejen zapisnik, v katerem so izjave Petriča, Ilerja in mene. Na žalost je naši;opil a dr - > dan Sečnjakova bolniški dopust, tako da ni bilo mogoče dol Iti tudi njene izjave.
Glede odškodninskih točk naslednje pojasnilo:
Na svetu enote, kjer smo sprejemali popravke pravilnika o kvaliteti, sem jaz edini trdil, da so točkovanja v tkalnici previsoka, niti en član SAreta mi ni pritrdil, ker so "ljudje iz vodstva" trdili, da. morajo biti odškodnine "individualne in rigorozne". Po tem sv tu enote nisem več imel dosti opravka z odškodninami za slabo kvaliteto. V primeru tkalk, ki so se pritožile na upravni odbor, sem vprašal kontrolorja, kaj so izjavile, ko so videle napake. Povedal mi je, da se tkalke sploh niso pritoževale, da pa je slišal, de Sečnjakova po ikal niči nabira neke podpise in da bo že ona stvar uredila. Kako se je naprej vse skupaj razvijalo, se lahko vidi iz zapisnikov sej upravnega odbora in sveta enote. Hočem samo povedati, da jan osebno ne morem nikogar terorizirati. Res je, da so odškodnine zelo visoke, zato jo bilo na zadnjom svetu enote
sklenjeno, da naj napravim predlog, po katerem se ne bi več točkovalo do tako visokih vsot.
Glede ostalih stvari, ki jih omenja tov. Sečnjakova, pa tole:
Na svete enot se vabijo vodja, proizvodnje, vodja tehničnega sektorja in sekretar samoupravnih organov. Pred približno dvema letoma je bilo sklenjeno, da se ne vabi več direktorja in ’-odje finančnega sektorja, ker sta angažirana drugje. Torej s to stvarjo nimam novene zveze. Tudi sam bi rad videl vodilne ljudi na svetu enote, prav tako bi rad, da bi upravni odbor, če obravnava pritožbo, ki je naperjena proti meni osebno, zaslišal tudi mene, ne pa da se stvari obravnavajo enostransko.
Režijski delavci v tkalnici se točkujejo po pravilniku o načinu ocenjevanja kvalitete v tkalnici in pripravi kakor vsi ostali. 0 tem se lahko vsak prepriča v obratni pisarni. Od sedaj naprej pa se bodo vse takšne odškodnine objavljale tudi na oglasni deski, tako da bo vsem zadoščeno.
Prošnje ležijo pri meni do prve seje sveta enote, ker drugače biti ne more.
Kar se tiče prisotnosti v tkalnici oziroma prizadevnosti mislim, da za tehnike ali mene nihče ne more trditi, da smo pri delu malomarni ali da v tovarni ne delamo tega, za kar smo plačani.
Vsakdo lahko razume, da pri vsem delu človek nima časa še z vsakim posebej debatirati o njegovih osebnih problemih. Če pa je kdo kaj želel, mu je bilo vedno ugodeno, seveda, če zaradi tega ni bil potem prizadet nekdo drug. Mislim, da bi se vse te težave lahko rešile z malo več vljudnosti in strpnosti.
Jovo Grubiša
Pripis uredniškega odbora:
Menimo, da do obravnavanih in podobnih nesoglasij ne bi prišlo, če bi se samoupravni organi posamezne enote večkrat sestajali in odkrito obravnavali tudi medsebojne odnose v enotah. Pri reševanju teh problemov pa bi lahko večjo vlogo odigrala tudi sindikalna organizacija.
SPREMEMBE PREDPISOV O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
Osebni dohodek? ki je podlaga za izračun nadomestila in za izračun pokojninske osnove,
Po temeljnem zakonu o osebnem dohodku se za izračun nadomestila in pokojninske osnove vzame osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delo na svojem delovnem mestu po osnovah in merilih, ki jih je delovna organizacija določila v splošnem aktu o delitvi osebnih dohodkov. Upošteva se osebni dohodek po letnem obračunu, kot je izkazan v evidenci o osebnih dohodkih, to je obrazec ER 1 (potrdilo o osebnem dohodku in delovnem času). To potrdilo mora vsaka organizacija izpolniti za vsakega delavca, ker je podlaga za izračun nadomestila, ter ga poslati tudi na zavod za socialno zavarovanje, ki hrani te obrazce in kontrolira pravilnost podatkov. Upošteva se tudi dodatek za borce, ki ga po posebnih predpisih dobivajo zaposlene osebe, katerih osebni dohodek je nižji od 78.ooo din„
Zaposlenemu delovnemu invalidu II in III. kategorije invalidnosti, ki dobiva nadomestilo osebnega dohodka po predpisih o invalidskem zavarovanju, se vštevajo v osebni dohodek tudi nadomestila, ki jih je dobival po predpisih o invalidskem zavarovanju. Delovnemu invalidu II, kategorije invalidnosti, ki je invalidsko upokojen, zapesten pa je s skrajšanim delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti oziroma invalidskemu upokojencu, ter vojaškemu zavarovancu, ki dela najmanj polovico polnega delovnega časa in na podlagi take zaposlitve uveljavlja novo pokojnino, se upošteva v pokojninsko osnovo za odmero nove pokojnine osebni dohodek, ki bi ga dobil, če bi delal poln delovni oas0 Njegov osebni dohodek, dosežen z delom v skrajšanem delovnem času, se torej preračuna na poln delovni čas.
Osebni dohodek, dosež eri v podaljšane m _a i i skrajšanem delov-
nem času
Osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel z delom v času, ki je daljši od polnega delovnega časa (nadure), se upošteva za pokojninsko osnovo samo 'tedaj. če je tako delo opravil v primerih in ob pogojih iz 43, do 46., člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (elementarne nezgode: poplave, potresi itd.).
Osebni dohodek, ki g^ je delavec dosegel v delovnem času, ki je krajši od polnega, se upošteva za pokojninsko osnovo po splošnih določbah.
Osebni dohodek, ki ga delavec doseže z delom v polnem, daljšem ali krajšem delovnem času v posameznem letu, se za ugoto-
vitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza osebnemu dohodku za delavčev poln delovni čas. Ta preračun se opravi tako* da se skupen znesek osebnega do-hodka^ ki ga je delavec prejel za eno leto in ki se všteva v pokojninsko osnovo, deli s skupnim številom ur, ki jih je delavec prebil v zadnjem letu na delu s polnim, krajšim ali daljšim delovnim časom. Tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur za poln delovni čas v organizaciji v določenem letui Tako dobljeni znesek se upošteva kot osebni dohodek za izračun pokojninske osnove.
Za izračun pa se ne upoštevajo zneski osebnega dohodka, ki niso bili doseženi po osnovah in merilih iz splošnega akta delovne organizacije, n.pr„ nagrade za delo izven okvira svojega rednega dela na delovnem mestu, nagrade za priznanje itd.
Mimica Seničar
ZAHVALA
Ob izgubi naše hčerke Mojce izreka naša družina zahvalo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, vence in nam nudili obilno pomoč - hvala vsem za izrečeno sožalje.
Globoko žalujoča družina Jakše
BOLEZENSKI IZOSTANKI V MESECU SEPTEMBRU IN OKTOBRU 1966
Naslednja tabela nam bo prikazala razmerje med bolezenskimi izostanki v mesecu septembru 1966 in v mesecu septembru 1965:
September 1965____________________S eptember 1966
Oddelki	Štev. vseh boln„ dni	% na del. dni	Štev. boln„ dni brez porod.	% na del, dni	Štev. z eh bo] n. dni	%> na del. dni	Štev. boln. dni brez porod.	% na del. dni
Skup.službe	164	7, oo	112	4,78	71	3,35	71	3,35
Tkalnica	431	§,o4	3o2	4,23	469	7,H	4o2	5,84
Predil.II	158	8,55	83	4,44	227	6,76	114	3,39
Apretura	8o	2,42	8o	2,42	133	4,98	76	2,84
Inv.vzd.sek	. 71	3,59	71	3,59	73	6,16	78	6,16
Predilnica	I 421	8,o5	245	4,68	327	7,14	235	5,15
Skupaj	1325	6, o?	892	4,08	1325	6,35	976	4,35
Iz tabele je razvidno, da je odstotek bolezenskih izostankov v mesecu septembru precej nižji kot v mesecu avgustu, vendar pa nekoliko vi5ji kot v istem mesecu lanskega leta.
Najvišji odstotek ima v mesecu septembru investicijsko-vzdr-ževalni sektor (6,16 %), sledi +k«lnica (5,84 %), predilnica I (5,15 &), predilnica II (3,59 %), skupne službe (3,35 %') ter apretura (2,84
Vzroki bolezenskih izostankov v mesecu septembru so bili:
—	nesreče izven dela	151	dni
—	nega družinskega čJana,	148	dni
—	razne ženske bolezni	138	dni
—	revmatizem	99	dni
—	druge bolezni raspiratornega sistema	45	dni
—	nesreče pri delu	44	dni
—	angina	39	dni
—	bolezni živcev	34	dni
—	bolezni urinarnega sistema	31	dni
-	ostale bolezni kože	31	dni
- 16
Naslednja tabela pa nam bo prikazala razmerje med bolezenskimi izostanki v mesecu oktobru 1965 in mesecu oktobru 1966:
Oktober 1965_______________________■_____Oktober 1966
Oddelki	Štev. vseh boln. dni	% na del. dni	Štev. boln. dni brez porod.	% na del. dni	Štev. vseh boln. dni	% na del. dni	Štev. boln. dni brez porod.	% na del. dni
Skup.službe	124	6,33	9o	4,59	95	4,33	72	3,44
Tkalnica	423	6,8o	261	4,29	592	8,66	39o	5,7o
Predilnica	II 133	7,23	91	5,82	234	7,06	131	3,95
Apretura	112	4, o4	112-	4, o4	193	7,23	lol	3,78
Inv.vzd.sekt. 58		3,51	58	3,51	25	1,94	25	1,94
Predilnica	I 413	9,52	216	4,98	256	5,62	165	3,62
Skupaj	1243	6,77	828	4,51	1395	6,67	884	4,26
Iz naslednje tabele je razvidno, da je odstotek bolezenskih izostankov v mesecu oktobru nekoliko nižji kot v mesecu septembru. Tudi v primerjavi z istim mesecem lanskega leta se je odstotek nekoliko znižal.
Najvišji odstotek bolezenskih izostankov ima v mesecu oktobru tkalnica (5,7o #>), sledi predilnica. I (3,95 $), apretura (3,78 1o), predilnica II (3,62 %), skupne službe (3,44 %) ter investicijsko-vzdrževalni sektor (1,94 %).
Vzroki bolezenskih izostankov v mesecu oktobru so bili:
-	nega družinskega	člana	131	dni
-	nesreče izven dela	lo2	dni
-	revmatizem	87	dni
-	bolezni živcev	68	dni
-	nesreče pri delu	59	dni
-	druge bolezni urinarnega sistema 4o dni
-	druge bolezni raspiratornega
sistema.	4o	dni
-	bronhitis	34	dni
-	obolenje ven	28	dni
-	psihonevroza	24	dni
Mirko Jakša
NESREČE PRI DELU, NA POTI NA DELO IN Z DELA V MESECU SEPTEMBRU, OKTOBRU IN NOVEMBRU 1966
26.	septembra se je ponesrečila ns poti na delo Marija,
Slak, izšivalka.
Imenovana je šla iz stanovanja po stopnicah na delo. Nenadoma pa ji je spodrsnilo, tako da je padla in si poškodovala desno nogo v gležnju.
2. oktobra se je ponesrečil na poti na delo Jože Murn, delavec v predilnici II.
«
Imenovani se je peljal s kolesom iz vasi Sela pri Zajčjem vrhu v službo. V va,si Orehek mu je na slabi in izprani cesti spodneslo kolo, da je padel in si poškodoval desno roko v zapestju.
5. oktobra se je ponesrečil pri delu Prane Rauh, delavec v predilnici II.
Imenovani je delal na predpredilnem stroju "flajer". Ko je držal levo roko med vreteni, je z desno roko pognal stroj. Zaradi tega ga je vretenc? udarilo po levi roki nad zapestjem.
25. oktobra se je ponesrečila na poti z dela Marija Klemenčič, delavka v apreturi.
Imenovana je šla po dvorišču tovarne z dela domov. Zaradi razkopanega cestišča se je spotaknila v kamen, padla in si poškodovala stopalo leve noge.
27.	oktobra se je ponesrečila pri delu Zlata Arabadžič, de-
lavka v predilnici II.
Imenovana je med pogonom prstančevega stroja vezala odrtgano nit. Na sosednjem vretenu.se je odtrgal tekač in ji zletel v levo oko ter ji ga lažje poškodoval.
9. novembra se je ponesrečil pri delu Martin Pust, delavec v barvarni.
Imenovani je bil pri rezervoarju za barvo, da bi barvo izpustil v aparat za barvanje. Med odpiranjem ventila, se je le-ta pokvaril. Ker je bilo treba seči globokpv rezervoar, je nataknil rokavico. Kljub opozorilu odgovornega vodje, da. ne sme pregloboko seči, je to storil, pri tem pa mu je vroča barva stekla ob rokavici ter mu poškodovala prste na levi roki.
12. novembra se je ponesrečil na poti na delo Jože Kastelic, delavec v predilnici II.
Imenovani se je peljal z mopedom iz Žabje vasi na delo. Ker mu je na Glavnem trgu v Novem mestu zaprl pot osebni avtomobil, se je zaletel vanj in padel. Pri tem si je poškodoval nogo v gležnju in kolenu.
14. novembra se je ponesrečil pri delu Branko Piro, ključavničarski vajenec.
Imenovani je žagal okroglo železo v skladišču pomožnega materiala. Med žaganjem pa se mu je nenadoma, snel ročaj. Pri tem se je z zobom žage zbodel v palec desne roke.
Mirko Jakša
STROKOVNA LITERATURA
Omeh Muhič: Reguliranje cen ostane še nadalje glavni problem razvoja naše družbe in gospodarstva (Produktivnost lo/66, str. 627-633)
Avtor razpravlja o organski povezavi med ceno blaga in uslugami ter instrumenti sekundarne delitve. Poudarja tudi nujnost enotnega reševanja obeh problemov na principu delitve proizvodov, V nadaljevanju govori o blagovnem značaju gospodarstva, o delitvi po delu, izenačenju pogojev dela in vlogi cene v sistemu. Sestavek se končuje s tabelarnimi pregledi in primerjavo raznih vej gospodarstva glede skupnega dohodka na enega zaposlenega, s katerim razpolagajo gospodarske organizacije, z ugotovitvijo, da družba kot celota in družbeni organi kot instrument družbe ne morejo ostati ob strani pri reševanju ključnega vprašanja razvoja socialističnih odnosov in samoupravljanja ter vprašan ja. reguliranja delitve narodnega dohodka po delu.
Friedrich Berndt: Dosežki na področju sodobnih postopkov kontinuiranega barvanja (Tekstil lo/66, str. 739-765)
Avtor članka ugotavlja, da. v glavnem skušajo vsi novi postopki v industriji oplemenitenja tkanin povečati proizvodnost.
S tem želijo pokriti vse večjo porabo tkanin in doseči čim cenejšo proizvodnjo. Manjše in srednje tovarne se bodo v bližnji prihodnosti bavile le s proizvodnjo modnih in specialnih tkanin, za ka.tere je povpraševanje manjše in s katerimi
se doseže višja cena. Razvoj na področju tekstilnega oplemenitenja pa gre v smer, da se vsepovsod tam, kjer je to tehnično in kalkulativno mogoče, začne s kontinuiranim postopkom barvanja. V nadaljevanju opisuje članek specialne novejše postopke za kontinuirano barvanje, kot n.pr. postopek impregniranja na fularju, parjenja, potem postopke za fiksiranje obarvanih tkanin z vročo paro, kar je v zadnjem času privedlo do zelo zanimivih ugotovitev.
Franjo Rečnik; Modifikacija volne na površini vlakna s pomočjo polimerizacije reakcij dveh tekočin (Tekstil I0/66, str. 766-772)
Obdelava volnenih tkanin po postopku Wurlan-IFP, je zelo enostavna. Navadno se na ta način apretirajo tkanine za ženske obleke, športne srajce in podobno. V članku avtor opisuje celoten postopek apretiranja volnenih tkanin po tem načinu, nato pa še isti postopek apretiranja za česanec in česano prejo.
Proizvodnja kemičnih vlaken v Jugoslaviji (Tekstil I0/66, str. 787 - 788)
Člane, obravnava razvojno pot proizvodnje kemičnih vlaken v naši državi. Leta 1958 se je začela proizvodnja kemičnih vlaken v podjetju Viskoza v Ložnici. V nadaljevanju govori članek o strukturi proizvodnje po posameznih vrstah viskoznih vlaken. Dosedanja proizvodnja kemičnih vlaken je premajhna tako po količini kakor tudi po asortimentu. Zaradi tega prejšnje količine vseh vrst kemičnih vlaken uvažamo. Posebna tabela, prikazuje proizvodnjo kemičnih vlaken v Jugoslaviji od leta 1958 do 1964, kjer je lepo vidno stalno naraščanje proizvodnje.
Miša Jovanovič: To so kemična vlakna (Tekstil I0/66, str. 813) V sestavku opisuje avtor naslednja vlakna:
-	Vlakno EF - 121 je kombinacija poliamida in poliestra. To vlakno proizvaja tvrdka Allied Chemical Corp.
-	Vlakno ELURA britanskega proizvajalca Polythane Fibres je zelo elastično in prožno. V mnogih primerih celo prekaša gumo. To vlakno se uporablja za izdelavo vseh tistih artiklov, pri katerih se zahteva velika, elastičnost.
-	Multi-lobalni filament nylon tvrdke American Emka Corp. se uporablja za izdelavo predmetov gornje trikotaže (ženske obleke, športna oblačila, srajce itd.). To vlakno se na tržišču pojavlja pod imenom Enkalure (enkaljur).
-	Vlakno Buroacril (euroakril) je novo italijansko poliakril-no vlakno, ki ga proizvaja tvrdka ANIC po licenci japonskega proizvajalca Asahi Chemical Industry Co.Ltd. Euroacril je mehka in lahko vlaknina, ki ima topel otip. Dobro se barva., uporablja pa se za izdelavo gornje trikotaže, peri-
2o
la, zaves, tapet, pregrinjal itd.
- EVLAN-M (evien.em). Britanska tvrdka Courtaulds Ltd. je na tržišče dala izboljšano kvaliteto "Evlan" vlakna.Trajnost tega vlakna je večja za 5o - 60 %, vlakno je boljšega otipa, večje elastičnosti in je odpornejše proti umazaniji, Evlan M se lahko uporablja za tako imenovane axmin-sterske in druge preproge,
Radoslav Vesič: Izpopolnjen postopek predenja sintetičnega vlakna v mešanici z volno (Tekstilna industrija I0/66, str.
481 - 486)
Avtor članka uvodoma ugotavlja, da v jugoslovanski tekstilni industriji ni neke posebne organizacije, ki bi se ukvarjala s študiranjem specifičnih procesov in tehnologije predenja sintetičnih vlaken. Problemi, ki nastajajo, ne vplivajo samo na organizacijo, temveč v veliki meri tudi na proizvodne stroške, kvaliteto, kvantiteto in plasman proizvodov. V nadaljevanju članek podrobno obravnava posamezne delovne operacije v procesu predelovanja volnene preje v mešanici s sin-tetiko od mikanja, česanja, predpredenja, klasičnega postopka predpredenja, novega skrajšanega postopka predpredenja, predenja in dvojenja do sukanja. Na. koncu avtor članka navaja v tabeli pregled prana predenja, v dveh nadaljnjih tabelah pa predilni načrt za predenje po klasičnem načrtu in predenje po skrajšanem načinu,
Andreja Rajsman: TS tkalski stroji za tkanje volnenih tkanin (Tekstilna industrija I0/66, str. 487 - 49o)
Avtorica članka navaja poznano italijansko firmo za izdelavo tekstilnih strojev ŠMIT, ki je pričela s proizvodnjo novega tipa tkalskega stroja za tkanje volnenih tkanin brez klasičnega čolnička, in udarnega mehanizma. V članku navaja glavne karakteristike stroja s posebnim poudarkom na vnašanju votka v zev. Obravnava tudi vzdrževanje stroja, dodatne naprave na stroju, tehnične podatke ter ceno za stroj.
V	tuji strokovni literaturi ne uporabljajo več izraza "statve'1. To ime se je ohranilo le za klasične mehanične statve s čolničkom in brez avtomata. Za. avtomatske "statve"
se uporablja izraz "avtomatski stroj za tkanje", za statve brez čolnička pa "stroj za tkanje brez čolnička".
Dimitrije Boki <5: Nekatera teoretična vprašanja - barvanje tekstilnega materiala (Tekstilna industrija I0/66, str.
497 - 5ol)
V	članku piše avtor o netilci barvanja, hitrosti vezanja molekul barve za vlakno, vezanju molekul barve za vlakno med postopkom barvanja, prodiranju barve v globino vlakna ter navaja Dickov zakon in tabelo difuzije za različne sisteme barva-vlakno. V drugi tabeli navaja energijo aktivacije
za različne sisteme barva-vlakno, V nadaljevanju piše o migriranju barve in času polovičnega migriranja.
ffliadra.g V. Cehič: Svetovno tržišče volne v sezoni 1965 -1966 (Tekstilna industrija I0/66, str. 527 - 528)
Avtor članka piše o sezoni kupoprodaje volne, ki je odvisna od področja proizvodnje in se začne in končuje v različnem času leta. Vendar je trgovina z volno v bistvu najaktivnejša v času od septembra do aprila. Glede na raziskovanje tržišča moramo obvezno spremljati številčno stanje ovac, posebno pri velikih svetovnih proizvajalcih volne. V nadaljevanju v tabelarnem pregledu prikaže številčno stanje ovac za nekaj let nazaj, nato svetovno proizvodnjo surove bolne, strukturo svetovne proizvodnje volne, svetovno porabo surove volne in drugo.
Milentije Arundović: Nekaj o fizikalno-kemičnih lastnostih volne, kemičnem e ostavu in značilnostih volne (Tekstilna industrija 11/66, str. 53o - 534)
V	sestavku našteva avtor fizikalne lastnosti volne s posebnim poudarkom na finoči, dolžini in prožnosti vlakna. Nato obravnava kemični sestav in zančilnosti volnenega vlakna.
Tako govori o volneni masti oziroma lanolinu ter o pridobivanju lanolina iz kopeli) v katerih se je prala volna. V nadaljevanju govori o znoju, ki se nahaja na površini volnenega vlakna, o vsebini vlage volnenega vlakna ter navaja tabli-■co dovoljenih vlag za volno v Evropi.
V	članku govori tudi o volni kot prevodniku toplote, higro-skopičnosti volne in pepelu, ki ostane po izgorevanju volne. Nato govori o kemičnem sestavu volnenega vlakna-, količini žvepla v volni, vplivu mraza na volno, o plastični lastnosti volne, vplivu alkalij in soli na volno. Končuje pa z mikroskopskimi in fizikalnimi lastnostmi volne in strukturo kože.
Nikola Taušanovič: Vloga vretena, prstana in tekača (trave— lerja) za doseganje večjih hitrosti na. predilnih strojih (Tekstilna industrija 11/66, str. 54o - 546)
Avtor članka ugotavlja, da sta.zadnji dve svetovni razstavi tekstilnih strojev (v Milanu leta- 1959 in v Hanovru leta 1963) jasno dokazali borbo proizvajalcev tekstilnih strojev za izdelavo visoko produktivnih strojev v vseh sektorjih tekstilne industrije, V nadaljevanju avtor primerja stari tip vreten z novim, hitri razvoj predilnih strojev v borbi za dosego čim večje produkcije je vplival tudi na proizvajalce vreten, prstanov in tekačev. Nato navaja, nekaj konstrukcij vreten in njihove lastnosti. Kot na. j nove j šo konstrukcijo prstana, ki je omogočila največje hitrosti tekača, istočasno pa tudi največjo dovajanje predpreje, navaja "Auti Wedge" prstan, ki ge podrobno opiše. Nato pa še opisuje tekače raznih oblik za razne kvalitete in številke preje ter njihove lastnosti.
Sestavek zaključuje z opisom, kako uvajati nove prstane s priporočilom proizvajalca.
Dragomir Stojkovič: Usklajevanje kapacitet med ključnimi fazami v proizvodnji (Tekstilna industrija 11/66, str. 561 - 568)
Avtor članka izhaja iz predpostavke, da so ključne proizvodne faze v neki vinarski tekstilni tovarni sledeče:
-	predenje v predilnici mikane volnene preje,
-	predenje v predilnici česane volnene preje in
-	tkanje.
Predpostavlja, da so vse ostale faze dela usklajene z navedenimi fazami. Nato navaja potrebne podatke o tkaninah v primeru reševanja nastalega proglema. Za primer je vzet slučaj, da mora podjetje izbrati tak asortiman proizvodnje, pri katerem se lahko doseže maksimalni dohodek. Z drugimi besedami, moramo ugotoviti količine posameznih artiklov, ki jih moramo proizvesti, da dosežemo optimalni finančni rezultat v poslovnem letu.
Dragan Trifunovič: Svetovno tržišče tekstilnih surovin (Tekstilna industrija 11/66, str. 569 - 57o)
Avtor članka ugotavlja, da v prvih devetih mesecih tega leta obstaja tendenca porasta cen na. svetovnem tržišču volne. Nato analizira proizvodnjo volne podržavah. Tabelarno prikazuje svetovno proizvodnjo volnenega vlakna, na bazi neprane volne, nato pa porabo volne po državah ter uvoz volne največjih svetovnih uvoznikov.
Danilo Kovačič
ZAHVALA
Vsem članom kolektiva, ki so ob smrti moje drage mame in očeta sočustvovali z mano ter podarili cvetje in vence, se iskreno zahvaljujem.
Prane Blažič
OBČINSKE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE 1966
Letos so v Novem mestu ponovno oživele delavske športne igre. Udeležilo se jih je dvajset sindikalnih podružnic.
Med njimi je bila tudi ekipa naše sindikalne podružnice. Udeležili smo se tekmovanj v vseh panogah, razen v plavanju. Tudi letos je premočno zmagala sindikalna podružnica Pionir, na drugo mesto pa se je presenetljivo uvrstila Krka.
Končni skupni vrstni red je: Pionir (152 točk), Krka (137 točk), Novoteks (128 točk), IMV (119 točk), Gozdno gospodarstvo (lo3 točk), Novoles (lo2 točk)t INIS (99 točk), Skupščina občine Novo mesto (75 točk), Železničar (68 točk), Iskra Novo mesto (55 točk) itd.
V	posameznih panogah se je tekmovanje odvijalo takole:
V	plavanju je pri moških zmagal Pionir pred INIS, Iskro in IMV. Novoteks se ni udeležil tekmovanja.
V	plavanju pri ženskah so zmagale tekmovalke Pionirja pred Novolesom.
Rezultati so bili naslednji: Moški:
5o m prosto: 1.	Stojan Hrovat (Pionir)	32,6
2.	Marjan Lapajne (Pionir)	33,8
3.	Branko Rot er (INIS)	33,9
5o m prsno:	1.	Marjan Lapajne (Pionir)	42,6
2.	Zdravko Mestnik (INIS)	43,o
3.	Dane Puc (IMV)	43,4
Ženske:		
5o m prosto: 1.	Florijana Uhl (Pionir)	57,3
2.	Ljuba Henigman (Pionir)	57,5
3.	Majda Furlan (Novoles)	59,-
5o m prsno:	1.	Stanka Dokl (Pek.in slašč.)	55,7
2.	Mija Janc (Novoles)	1 : oo,2
3. 4 x 5o m prosto	Cvetka Knap (Pionir) : 1.	Pionir	2	:	19,8 2.	Železničar	2	:	35,2 3.	INIS	2	:	35,8	1 : o3,3
V tenisu je zmagala ekipa Novoteksa pred Krko in Skupščino občine Novo mesto.
Rezultati naše ekipe so naslednji:
Novoteks : železničar	2 : 1
Novoteks : ObS Novo mesto	3:0
Novoteks : Krka	2 : 1
V balinanju je zmagala ekipa Železničarja pred Pionirjem in Novoteksom.
Rezultati naše ekipe so:
Novoteks : Novoteks : Novoteks : Novoteks : Železničar Železničar
Iskra
Pionir
ONZ
Kovinar
I	: Novoteks
II	: Novoteks
3
4 13
3
13
13
0
13
8
4
10
11
V malem nogometu je zmagala ekipa INIS pred ekipo Krke, Pionirja in Novoteksa.
Rezultati naše ekipe:
Novoteks : ObS Novo mesto 3 : 0 NOvoteks : INIS 1 : 3 Novoteks : Gozdno gospodarstvo 3 : 0 Novoteks : Kremen 0 : 5 Novoteks : Pionir 3:4
V odbojki je pri moških zmagala ekipa Novoteksa II pred Pionirjem in INIS, pri ženskah pa ekipa Pionirja pred Novoteksom.
Rezultati naše ekipe:
Moški:
Novoteks II : Pionir	3	:	0
Novoteks II : INIS	3	:	0
Novoteks II : Novoles	3	:	0
Novoteks II : Krka	2	:	0
Novoteks II : Novotehna	2	:	0
Novoteks I : Iskra	2	:	0
Novoteks I : INIS	0	:	2
Ženske:
Novoteks : Pionir	0 : 3
V streljanju je zmagal Pionir (6o7 krogov) pred IMV I (562 krogov), Krko I (558 krogov), Gozdnim gospodarstvom 6534 krogov), Novoteksom I (532 krogov) in Novoteksom II (245 krogov) *
Najboljši strelci so bili: Marjan Kos (l6l krogov), Peter Eems (159 krogov), Janez Berlan (154 krogov), Alojz Hrastar (148 krogov), Andrej Petrič (133 krogOv), Miha Irt (L32 krogov), Roman Grobelšek (l3o krogov). Slavko Kavšek (121 krogov) in Andrej Smrekar (113 krogov).
V kegljanju je pri moških zmagala ekipa^IMV I (281 keglejv), sledijo ji Krka I (28o kegljev). Iskra Šentjernej (276 kegljev) in Novoteks (227 kegljev).
Najboljši kegljači so bili:	Slavko Dravinec (6o kegljev),
Gljeb Karpljuk (65 kegljev), Jože Mrzlak (59 kegljev) in Ivan Pate (45 kegljev).
V lahki atletiki je zmagal pri moških Novoteks pred Pionirjem in INIS.
Rezultati so naslednji:
Štafeta 4 x
Skok v višino;
Skok v daljino:
Met krogle:
Istenič (INIS)	11,8
Somrak (Novoteks)	11,9
Sečen (IMV)	12,3
Bratkovič (Novoteks)	12,6
Černelič (iskra Šentjernej)	' 2 : 51,6
Sikovič (Pionir)	2 : 51,8
Duh (Pionir)	2 : 59,5
Judež (Novoteks)	3 : 14,2
Štine (Novoteks)	3 : 32,8
1. Novoteks	49,o
2. INIS	5o,6
3. Iskra Šentjernej	52,4
1. Turk (IMV)	165 cm
2. Aš (Novoteks)	165 cm
3. Štrumbelj (TNIS)	16 o cm
4. Somrak (Novoteks)	15 o cm
1. Istenič (INIS)	6,3o m
2. Somrak (Novoteks)	5,86 m
3. Sečen (IMV)	5,8o m
4. Aš (Novoteks)	5,69 m
8. Koprivnik (Novoteks)	5,19 m
1. Durja.va (iskra Šentjernej) lo,84 :	
2. Resnik (Novoteks)	lo,72 m
3. Jarc (Gozdno gospodar.)	lo,2o m
4. Aš (Novoteks)	9,56 m
Pri ženskah je v lahki atletiki zmagala ekipa Pionirja pred Skupščino občine Novo mesto in Novoteksom,
Rezultati so bili naslednji:
Tek na	6o	m:	1.	Henigman (Pionir)	9,2
2.	Renko (ObS Novo mesto) 9,4
3.	Novak (Krka) x	9,9
7-8. Kovačič (Novoteks)	lo,6
9.	Motika (Novoteks)	lo-,8
Štafeta	4	x 6o:	1. Pionir	38,4
2.	Krka	42,2
3o Novoteks	43,8
Tek na 4oo m: 1. Korasa (Pionir)	1	:	17,9
2, Gazvoda (Pionir)	1	:	18,o
3.-4. Kleider (ObS)	1	:	19,o
3.-4. RifelJ (Novoteks)	1	:	19,o
6. Jakša (Novoteks)	1	:	26, g
Skok v daljino: 1.	Berkopec (Pioniri	3,7o	m
2e	Henigman (Pionir)	3,66	m
3.	Bele (Novoteks)	3,38	m
lo. RifelJ (Novoteks) 3,- m
Skok v višino:	1. Novak (Krka)	12o cm
2.. Renko (ObS N,m)	12o	cm
lo,B o.e (Novoteks)	115	cm
Met krogle:	1. Osolnik (Pionir)	7,6o m
2.	Mrvic (Krkai	7,39	m
3.	Bele (Novoteks)	7,32	m
4.	Kovačič (Novoteks)	6,81	m
V	vlečenju vrvi so nastopile tri ekipe. Zmagal Je Pionir pred Gozdnim gospodarstvom in Opekarno Zalog.
Rezultati naše ekipe:
Železničar : Novoteks	0 : 2
Novoteks : Gozdno gospodarstvo	0 :	2
V	šahu Je zmagala ekipa Krke pred Inisom, Prosveto, IMV in Novoteksom.
Rezultati naše ekipe:
ObS Novo mesto : Novoteks	2 : 2
Krka III : Novoteks	3 : 1
V	namiznem tenisu Je zmagala ekipa Novoteksa pred IMV in Ncvolesom.
Rezultati naše ekipe:
Novoteks : Krka IV	3:0
Novoteks : Gozdno gospodarstvo	2 : 1
Novoteks : Iskra Šentjernej Novoteks : Krka I Novoteks : Novoles Novoteks : IMV
2 : 1 2 : 1 3 : 0 3 : 0
Kljub temu, da smo letos dosegli z osvojitvijo tretjega mesta razmeroma dober uspeh, se moramo v prihodnjem letu bal j potruditi, saj imamo vse možnosti za osvojitev vsaj drugega mesta v siru pni uvrstitvi.
Poročili so se:
Rozalija Ve.rček in Ivan Špringer, Jožica Cesar II in Jože Pemec, Angelca Rešetič - poročena Cerovšek, Anica Radež - poročena Bobnar, Anica Adamič - poročena Štaudohar, Darinka Hudor.ovac in Peter Hudorovac, Marija Penca in Martin Aš in Viktor Papež.
Novoporočencem želimo veliko sreče in zadovoljstva ter najlepše čestitke!
Rodile so:
Kristina Starec - deklico, Marjeta Turk II - deklico, Mil ka Božič - deklico, Bani Blatnik - dečka in Anica Pungart nik - deklico.
Mladim mamicam in novorojenčkom želimo veliko zdravja in najlepše čestitke!
V podjetje je prišel- Stanislav Makše.
Novemu članu našega delovnega kolektiva želimo mnogo uspehov pri delu in veliko osebnega zadovoljstva!
Podjetje je zapustil Branko Pogelšek.
Dne 16.1.1967 je stanje zaposlenih 9o7. Od tega je 6o6 žensk in 3ol moških.
POPRAVEK
Zadnji odstavek naše kronike v številki 7, 8 se pravilno glasi:
Dne 25.8.1966 je stanje zaposlenih 92o. Od tega je 613 žensk in 3o7 moških.
Si M*
NASA KRONIKA