Uod^-*-K
a„!bW'-o**>
^'icn
t. 33.
V Gorici, 18. avgusta 1882.
„So6a" izhaja \sak petek in velja b poSto prejemaua ali v Goriei na dom poSiljana:
Vse leU>.....f. 1.40
Pol leta.....,. v.20
6etvrt lets    .   .   .   .   ,. l.io Pri oznanilih in juav tako i>ri ,.pu-stanicah" se placuj* za uavadnu trisiup-' do vrsto:
8 kr. L'i se tiska i krat
Za vecti ciko  po prostoru.
Tecaj XII
Po<amesne 8terilke se dobivajo pa 8 kr. v Goriei v tobakarnici v go-sposki ttl'.d, Wi/.o „treh kron". na storom h-gii; in utuuiki ulici; v Ajdov Sfini piri ngovcu g. Dolencu   •
Uoj i>i naj se blagovoljno posiljajo
urt'«liiiLtvu „f?oue;< v Gnrjei v Hiiarijanski___
tiskinni, wuueiiiiia pa opravni8tvu„So8e" Via RaJatta vRabatififie) St. 20.
Rokopisi se ne yracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo, — Delalceta in drugita neprflmofcjiim se uarocnino zniis, ako se oglasn pri ureduistvu,
Po dezelnem zboru gori&kem.
Dt'Miri zbor goriski je z letosnjim zasedaujem svojo sestletno dobo dovrsil. Kakor druga leta, raz-pravljal je tudi v tej sesiji razua praktieua prasanja, iu je nmogo resil dezeli v korist, zlasti v gmotnein in gospodarskem oziru. Oziral se je na potnbe raz-nih krajev in je odlofiil zlasti zdatne podpore za teste. V tew pogledu je okrajetn zares pomagal, kakor so le biiiiu zeleli. Dtjastvo je tudi letos piav plemenito podpiral, prepriean, da intelegentnih doma-cih moeij je Se vse preraalo v dv2eli. Vee prasanj pa jo izrofil del odboru v pretres, da pridejo v pri-hodnji sesiji na visto, Labi vsaj so jo ukreuili, da prebivalei na Gonskem ne bodo se ulvali razsirjene vulilne praviee v onetn zmislu, v katerem so jo dobi-li po vseh pokraj.nah za duuajski drzavni zbor. Pre-tresati ima del odbor tudi nacit o stavbenein redu za vso de&do; o postavi polieijskega cestuega reda se tudi niso inogli Le letos zjediniti. Enako pride fie je v prihodnje na vrsto ptedlog posl, FovSeta o zavarovauji divine v nasi pokrajini. Sieur pa ziia del zbor tudi doklade nepoaiediijim davkom stavlja-ti; v tern pogledu be nam mkakor tie zdi povsem vzoren, dasi n. pr. akrbi, da bi se htrupena pija&i zabtauila s ptet»blacenjem, Narodtto all, ivcimo tu, de2eiuo gospodatstvo bi »e utfgtiilo morda Se dnigacc urejevati nego z mehaui^iiitai povs^ki, ki ne zuhteva-jo ravno pvuveltke inodrosti. Piiznats pa vendar uio-ramo, da brez potrebe de%. zoor dolodeaih v.sot ne zameta, kakor se to drugod godi, in s tern sino ga devolj pohvalili,
V dtti. zboru goriSkera stranki, v oh(Sct miino delujeti; in dasi je zares tak6 imenovauega liberalue-ga duha vzt na levi, t. j. laSkt stratti, razlocujoti se desnica in levica vendar bolj po narodnosti, nego po naCelih ali principih. Ker potrebujeti stranki druga drugo v vseh drugih pogledih, je razviduo, da si mo-rati prizanasati in medsebojno dovoijevati, Cesar vza-jerano in skupno potrebujeti. Od tod povdarjauje, da na§ zbor deluje nnrno, sloino in v spravi. Taka sloinost ui tezavna, dokler ne z.thteva ena stranka 6*sa, kar bi bolj ujej nego drugi sttanki korisiilo. Ako se potem obe stranki Se posebe ogibljeti namcr, za izvr§enje kuterih bi bilo potrebno nenavadue ah vefiine dveh tretjin glasov, ni se Cuditi, Ce vsaka do-se2e, kar ptilteva svojiin inteiesoiu. Nasprotno pa ni apodiktifino sklep?ti, da je tek zbor v koreninije-
| din, in da si snalo, veudar ravno dovolj skuSenj ima- |
mo, katere nam de^elnozborske slo^nosti za vazne i1 na Cite ali prenaredbe nikakor no zagotavljajo.   SreCa /
•  je za de.?elnozborsko delovanje saino v tem, da nas I di>t zastop ni pienagel v namerah, katere ka^ejo „li-buralci" drugod I Slovenei pa so kljubu tern relativ-nim ugoduoatitn v del zboru na§e pokrajine v mno-g< m na skodi. Oni imajo sicer zagotovljeno pravieo za rabo svojega jezika v tern zwtopu; ali praktifino se popohiem ne izvrsuje. LaSka stranka ima veSino udov, ki slov. ueumejo ali nmula nekteritudi no6ejo umeti. Slovenei torej sarui sebi govor6, kedar se slo-\<in.ski iziazajo v del xboru, iu zbor no dobi potreb-uega, prvotnega vtisa, kakor slov zastopnik 2eli, Ce tudi vsebino slov. govorov redno raztolmacuje predsed-uik. Vsled teh neprilik tudi slov. pi»slanci najrajSi ltalijan.ski vtemcljujejo svoje predluge, zlasti kedar m jiiu va^ui dozdevajo. Del glavar tudi netolmafii vse-ga idovenBki, kar redno najprt\j pov6 italijanski. Slo-vensaina, dasi v del higi na^eluo priznana, m torej vendar no rabi v enakopravui tncri. Slovensfiirm je preskrdeiia tudi v di 1 uradih, in urudnikov jo tu ta-kih, ki niso nikdar iiipita napravili iz slovensCino. Na ^upanstva slovenskih obcin dopisuje dc2. odbor sieer sloveiifiki, ali zuotianje uradovanje je preveC enostran-sko, da ne reCeino izkljucno italijansko. Zanlkrnost je tu neodpustljiva, in mi ne vemo, kakd del odbor
s svojo vestjo to preziranje trpi. Zanikrnoat je tudi v tern, da de^elnozboiskih poro6ii Slovenei in dolgo o pravem fiasu ne dobivajo, in da ta cel6 po veft let zaostajajo. Na to strait moramo slov. ^upanstva moCno giajati, da se zurad takih nerednostij ne pritoltjejo in kar molL6 ital. poroCila sprejemajo. Nasi poslanei pa tudi muogo zakrivijo, ker so oni poklicani, da uane-reduosti opozarjajo. Dei. zborpriznava naso enako-pravnost, katero enako drago plaCujemo; naj se nam 2e vsaj tam praktiCuo izvrSuje, kjer je lahkomogoCe! Pa za to dobo tsoCemo del zastopstva v glavah in podrejeuih delih nadrobneje opisavati in z naSega stabsca piesojevati. Saj se del zastop za prthodnjo dobo prerodi ali vsaj pouovi, in tedaj bo prilika, od : kandidatov, Cesat je nam potreba, odio^no zahtevati. Ni
*  bilo vse gladko doslej, glejmo, da ne bo hujse -, bodod-nosti. Volitve ne bodo prekasne, pafi pa veliko pre-zgodiijc, ce se ne oborozitno do Casa. Nevarnosti se nam mttoz6 ravno gledS pnhodnje volitve. Pozor to* rej do casal
Dopisi.
USTEK.
Fizika
za ni^je gimnazije, realke, uLitelji§Sa.   Spisal in
zalozil L Cebular, c. k. vi§je realke professor
v Goriei. 1882.
Te knjige se je natisnila ravno kar prva polovi-vica, obsegajoca sledeca poglavja: I. Uvod; II. Obfria svojstva teles; HI. Toplota; IV. Udini niulekularnih ail; V. Kemija; VI. Magnettzem ; VII. Elektrika; tedaj vso tvarino za poueevanje v prihodnem solskem letu. 0 drugi polovici pa nam obeta pisntelj z opaz-ko na zadnji strani, 8da pride v teku pervega seme-sfera prihodnega golskega leta na svitlo." Natisnena polovica ima 90 strani v navadoi obliki solskih knjig.
V predgovom pisatelj ined drugimi pripomocki imenuje Krist-ova fiztko za ui^je giiuuazijp. Takoj na prvi pogled se vidi, da mu je Kristova knjiga sluzila kot vzor formalm st.ani predmeta. Kristova fizika se je, kar je na svitlem, jako prikupila afiiteljem sred-njih sol zaradi izborne temeljitosti, jasne pisave in posebno s tem, da sluzi u^itelju kot izvrstui vodnik pti predavanjij fizike¦ v niijih raztedth srednjih sol, kjnr pedagogiea druzega ufriega nadna nego iiiduk-tivnega ne dopusca. Kajti induktiven je nacin vsega prvotuega j-pozuavaaja prirode; posamae prikazm so nam stopile najprvo pred ofii, ko smo kot otroci p.i-rodo spoznavati zaceujali, iu se le primerno pozno se zaCaejo iz teh posamnib spozQatkov vazvijati sirjo ub*
Cne resnice, pravila ali zakoni. S tem se popolnem zlaga tudi naredba, da se v visjih razredih isti pred-met poufiuje kolikor mogofie deduktivno, kazaje, kako se iz obi'iiih prirodnih zakonov posamne prikazni z matematiCuo gotovostjo iu natandttostjo izvajati dado, in ako tudi tukaj poskus ptistopi, ima vender disto drug pomen, nego li pri induktivtti ufcbi.
Da je tedaj pisatelj imenovano knjigo si v vz-gled postavil, se mu mora v^akako v hvalo iteti, in je njegovo delo zadobilo vsled tega ucitelju jako v-Sefino lice.
Razt-n oblike pa hodi pisatelj veSinonia svojo pot. Posebno se razlikuje njegova knjiga od Kristove glede skiomtiejse obsirnosti. U&telju se ne more ni-koli prikupiti kujiga, ki prevec na drobno vse razlaga, ki ka2e tako rekoe pisateljevo voljo, pokazati kaj vse da on ve. Taka kniga je se nekoliko opravicena za rabo pri samouCbi, ali kotj pristransko berilo ufienca posebno onega, katerega uka^oljnosti na kratko skr-Cena solska knjiga ne zadostuje; ali iskustvo uci, da zlasti manj nadarjeni mladenici pri citanji preobilne-ga, z drobnosiuu* preobkladanega fizikalnega berila navadno poglavitno misel izgubd in svojo pozornost na zgolj nebistvene opazke obraCajo. Dobro se spo-minjam tukaj povesti ranjeega prijatelja, kako mu je cetrtosolec odgovoril na vpraSanje o vzbuditvi galva-nizma. Fant je bil cital ono obsirno, v vsaki fiziki uvrsfieno|j!ripovedovan,je o Galvanijevth poskusih z 2ab-jimi bedri, * in se v nje tako zamaknil, da je na ufii-teljev^o vpraianje: „Kako uastane galvanskr tok" ? ja-ko toOuo odgovoril;  ^Galvaoski tok nastane, k?dw
V Brdih 0. avgusta 1832, (Izlet v Kobaiiige.) Ako potujeS, dragi brulcc ali draga bralka, dol po Sodlnl dolini od lepega trg& Kauala, kjer vodni iao2 z vilarai kraljuje', do Plavij, male vaui, kjer most stoji in 6aka Ijudij, da bi mu naredili cesto Ctez Gra-dec v Brda in v Karminsko raesto —ako potovaje na pravo zres in svoj bistri vid navzgor obratoi, vidii v dolgi vrsti luihav vili hrib, ki notu na glavi, kakor zdaj Ijudstvo pravi, „svete Geudetce" ccikev. Temu vi.semu hribu so dali p;vi obiskovatci imo Kobaliifie; kdaj so lu iI)oin dajali imena slovenska, ue moiom po-vedati, ker zgodovinopisei o slavnih cntili Sloveucev iz starodavnih C.ihov nmalo ali nifiw ne vedd,
Nekaj ntf.e od eerkviee, v I'.avetni samoti noitav-ijena so u preroo2nega kineta potrebna poslopja; in tukaj prebiva slovensk pustenjuk, obLespo3tovaui Ko-balaf, aegar hiia zarad po^reMjivosU lep6 slovi. — Na to visavo so napravili izlet nekteil rodoljubi iz Bid in g Kanalskega dne 3. avg, t. I. Misel iu ua» Lrt so spro^ili goipodje iz Slovi'eucu, ki so bili pred 12 meseei prvi izlet za poskus naredili. Ker je prvi izlet, kterega se je bilo tuui nekaj Kuuulcev vdole2ilo, dopadel, priredili so letos izlet v diugom, popravlje-nem in pomno^encm uatisu. Pri Gradonskem shodu, v nedeljo po sv. Mohotju, bil jedolocen dan--Cetrtek zarad sol; tajniku Dolenjske 2upanije g. A. Jakoodi-Lu, ki je roceu pisalec, iztoCila se je pa korektura novega natisa.
Ob dolocenem dnevu se vzdignemo z doma s po-trebnimi jedili in pijadami ter pripihamo srecao k Kobalarju od juga in severja, vzhoda, iz Slovrenca, Gradnega, Vedrijana, Biljane, Kojskega, Zapotoka, Ma-rijacel, naj vec iz Kanala—vseh je bilo 22 oseb, Dan je bil lep, druzba vesela. — Po odlozbi jedil in pijac, ki smo jth s sebo prinesii, stopimo vih KobalisLa in pozdravimo cerkvico nsv. Gendercc" (Gertrud), ka-mor hodi i. g. vikarij iz Zapotoka vcasih masavat. Take po pol ali 1 uro ih veC od srediSCa oddaljene na visave iu v samote postavljene eerkviee nimajo navadno nobene posebne krasote, in je skoro ne smejo imeti, da storijo telesu in du§i trpeti. Cerkvtca „sv. Gendercea je sicer nizka in ponizna, vendar ji pride vefkrat obiskovanje od zgoraj z neba, obiskuje jo boi-ja strela, ktera vcasih razmetuje, da je jojl Due lau-
se 2aba odira.K Temu podobnih, akopram manj pi-kantuih odgovorov mora vsak ucitelj fizike toliko sli-sati, da pad tnarsikrat globoko vzdihne.
Kazkladanje na drobno je naloga ustmenega uka, kjer se z zivo besedo in z vednim naglasaujem bist-venega stavka lehko raarsikaj miCnega temu doda, kar je utna knjiga v kratkih potezah naertala, in zraven se vadijo ucenci razumevanja govorjene besede, in so tudi navezani na pazljivo posluianje predavanja; pri domacem ponavljanji pa bodo mu kratki stavki v knji-ki popolnem zadostovali, da vsebino po glapih mislih zapopade, in se pri njih ditanji se malo ne vsega spomni, kar je uettelj bolj obSiruega o isti stvari po-vedal. Naj bi ucna kniga z ustmenim ukom se zla-gala se le v eno ecloto, ne da bi eno bilo golo po-navljanje drugega. Ako tedaj o g. Cebularjevi knjigi opomnim, da je pisana vseskozi kratko, izogibaje se obilnega besediCeuja in obsirnih razprav, moram tudi to lastnost knjige pohvalno omeniti, zlasti pa bo v okom ptisla navaduim pritozbam uCiteljev, rabeeih Krist-ovo fiziko, da je iyen obseg preSireu, tako da ni mogoCe vsega dokoncati, ampak se mora tako re-koc le iz nje izbirati. V ravuokar razlozehem smislu hvalevreduo je tudi to, da je pisatelj po vzgledu muo-gih nemskih fizik posamidnim tofikam v drbbnejsem tisku dndal imena stvari, o kterilt je tukaj uuiestud kaj spregovoriti, ali ki se po ravnokar dokazanem zakonu naravno razloliti dajo, kakor tudi vprasauja, ki so ufiitelju dobro doSlo vodilo, uCencu pa povod k samostojnemu premiSljevanjUi
Naj Yftinejsa %m sloTeaske SoUfee koji^e gnlo^
skega izleta se je bila tadi ona spustila k „sv. Gen-derci* na izlet, pajeslabvtisnaredila; letos nipriSla. Od eerkvice gremo po ravnn ze pokoScni senoie-ti naprej, nastavimo daljnoglede in obandujemo mi-kavm wet, ki je on Barbaoe in Grada ua raorju do Krna in Karnije razpet. Na vse kraje ima KobaliSjfc lop razgled; na ednistrani lepa priljubl jena Kanalska dolina z obra&enimi hribovi, zad zeleue plauine z gozdovi, in poslednjic visoke pecine z golimi robovi; na drugi strani Brda s cerkvami posejaua in z mno-gimi vasrai, pod njimi lepa, Siroka pianola, kjer le-Sijo ali sedijo mnogi trgi in mesta; to ti jeprava krasota za zdrave ofii. Toda objokanim oeem, ki vi~ dtjo ˇ tej planuti slovenske grobove z iraeni sloven-skirai, spremioja se krasota * pustoto. To 3e spo-minjam krasne GregoriiL-«?e peani: „Na potujceni zeralji", kjer peva:
„In vcndar, rajska ti ravan,
Ko na-te potnik se ozirarn,
Moj duh teman je in mraCan
In solte iz oii otlram. Nag bil nekdaj je ve«* la raj,
Ocetom naSim domovina;
Tuj narod toJ m liri zdaj,
Nas raj je tojce? zdaj lastoina." Uprlo je naSe drnStw svoj pogled tadi v inejno retfco Idrijo, ki lofii Italijo od Avstrije in trga be-ncSke Slovence od goriikih. Govordo se je o patuj-cevanji slovenskih otrdfc (in mladine sploh) v Doleuji takraj in v Prapotnem onkraj Idrije. No v Soli ne ˇ cerkfi ni podncevauja za slovenske otroke, kterih je waj toliko, kolikor laSkih; zarad tega so priinn-rani sloveaski starSi svoje otroke v laSkera jeziku, kolikor se da, izuriti in potem ? laSko Solo poSiljati. Ali ni to straSno barbarstvo?—Ali sine sloveoski ro-doljub k tej krivici moleati?!—Tuinoat in srd obcu-tilo je naSe srce, ko je spozualo to grozuo goije. Da bi tern obcntkom dali izraz, se pevci v kolo zberd in na tes glas „? boj" zapoj$; zapeli so §e nektere, in postali smo zopet veseli. Ako bi bili sliSali beneSki Slovenci sprelepo petjc Kanalskega pavskega zbora, gotovo bi se bili nadejali, da jim ie 2ari reSilnega dwra zora.   Naj bi jim kdaj prav blizu popevalt f
Med tern mine poldan. O/crem > se Se malo okrog, oMudujemo Starogoro, bcneSkih Slovencev romarsko cerkev, ktera tain blizn na strmi stimuli v nebo Str-li, ter ji priporocimo, naj Brda beneSka Slovencem ohrani, kakor naSa sv. Gora goriSka Brda brani I
Zapustimo vrh KobaliSca in pridrdramo dol cVez grin in strm h Kobalarju, ker je nam vrocll g. ekse-kutor ^elodec svoj „opominski list", kteri se ne da brez kazni prezirati. ViSi kubar g. M., nadelntk po-zarne straze v Kanalu, naznani, da je kubano vsc, ter ukaze prirediti mizo in nsesti se. ToCno se je to zgodilo, in miza je bila natla^ena z gosti. Pred-sednikom mize je bil enoglasno izvoljen starosta, go-npod fikarij Ukmar, 77 ietni fant, ki se ui zgnbil sTOje mladeniSke Saljivosti. Poleg njega je sedlo 5 duhovnikov (Slovrenski, ZapotoSki, Gradenski, Kanal-ski podruznik, Biljanski kaplan,) en bogoslovec, zu-pan Vedrijanski, tajnik Dalenjske zuptinije, posestnik ErzetiC se sioom, Kobalar, Kanalski pevski zbor (se svojim izyrstnim pevovodjem Zego), pri kterem je so* deloval Cargo, Kocjanfiic, Kofol, Huaik, Kriznic, pa Ciril Metod iz Kojskega. Diugi so sedeli pri drugi mizi. Eosilo je bilo kakor pri kaki dobri zenituini, toda z vinom bi se bilo skoro godilo,  kakor v Kaui
in posebno fizike pa je se ve da jezikovna. Y teh kratkeh letib, kar se je slovensko slovstvo zaiielo razcvitati, se je naS pismeni jezik po spretnih pisa-teljih ie tako ogladil, da smo zastran lepe pisave ie nekoliko izbirCai postali; Se bolj pa nas zanima pi-sava v znanstveni knjigi, novi slovenski srednji Soli naroenjeni. Kajti tn gre za odgovor na vpraSaoje: Ali bo mogoce, zoanosti v sloveaskem jeziku ravno tako gladko tolma«5iti, kakor smo tega v nemSkein jeziku vajeni, ali ni morda vpeljatev naroduega jezika v srednje Sole, kakor trdgnaSi nasprotniki, velik ko-rak s prave poti na stran, velika ovira izobrazenju uCencev samih in posredno eelega naroda? Ie li mo-goce iz jezika, kojega yt do pred kratkim Ie sam pri-prosti knxttiS pri svojih priptostib opraviiih govotil, odbrati dovolj besed za toiiko znanstveuih konkret-nih in abstraktnih pojmov? In zadnje vpraSanje se jiam vsiljuje ravno pri prirodozoanstvenib strokah.
No res je, da tukaj se pisateij slovenske knjige viasih malo poti in, mhlefi si pisatdja nemSke knjige, za ktero je vsa terminologija ie davno udomaCena in privajena, se sporainja z vzdihljajem nemSke prislovice: BWer ira Roar sitzt, hat leicbt Pfeifen sebneideo.* A ie smo tako daleC, da nam sposobnosti naSega je* zika zi znanosti sarao oni Se odrekati more, ki ga niti ne pozna. Ni treba dolgo brati v g. Cebularjevi fiziki, in ie se nam zdi, kakor bi se nikoli tega pred-mete uemSki ne bli ufili, tako naravno, gladko in nepri-Biljeno teCe zoanstvena beseda tudi v slovenSChii. Ako se tn pa tarn najde kakSen stavek, ki bi bil Se pile jpotreben, s tern gotovo ni ona trditev ovi^ena. In kar se znanstvenih terminov ti^e, zadostovat* mora opom-i>a v predgovora, da jim je kum neovrgljiva avtori-4«to g* prof, Erjavec,f
Galib'jski; doSlo je namrefi gostov ve6. ko se je mi-sljlo_grejat da ni bil Kobalar §e vsega vina prodal. Tako bi se bil kmaln pri drngem natisu izleta isti pogreSek vrinil, kakor pri prv«m. Korektura je pac aitna kot slaba ura. BI> d kosilom je p«vski zbor rano-go lepih sprelepo popeval ter nasa area za sloveasko rec razgreval. Kdor sliSi take peti, mora se za narod vneti. Ko rake * ognjeni barvi na mizo prineso, za5nejo napitniee goreti. Prvo izpnsti g. tajoik Do-lenjske 2npanije na zdravje g. znpanu Wdrijanskemn, ki je tako ogromno Stevilo rudtekarjev priskrbel. Dal jib je namreg poloviti v csodepalnem potoku, Reki, ki teSc ob meji nied Vedrijanskim in Giadenskini vi-karjatora, ker s« trma^w trdili, da ni ta voda nevar-na—za Vedrijanske n&'nce.
Gospod K. K. K. K. (Kanalski kovaft) brat ne-pozabljivega Ko*jan«eat pcvovojje in sklatlateljin na-pye celi groncregulinMgik»Ln»;jiji. Tajnik Dolenski napijc potem predsednikn mize. obieljubljenemn go-spodn MirijaceJsk«»m«, pnw'it Gradenskema g«>sp»di. in drngim. Tadi K*fol, Krizmi in diugi go-p>dje so napivali; splob je bilo naptluic f*e iwbio. Naj Ie Se edno imved»»m. B'kel je nckdo (menda Gradenski gospod) tako-le: Danes je tnkaj lepo in veselo, ka-ker pri kaki 2«nitnini; zdi se mi, da je v resnici i^ nitna veselica, kajti feniu je tn in nevesta zastopana. Zenin so Brda, nevesta jt* Kinalska d Aim. Jaz ze-lim, da bi ti dve dezVliet trdno zvezo rned sebi im«»-li, v ljubezai ziveli in edna drugi k sregi pri pom-»gli. In zato reeem: Big ^tvl zvezo mtr,l Bnci in Kitatci! Potem predlaga g. Krizufc nsy bi tak iztet §e drugo leto napravili, ako nas Bog Si vi; in predlogje bil enoglasno sprejet z dodntim pogojem. Ob petibjn pol zapustimo veseli kiaj pevaje ter se poiiovuno in ra> idemo na vse kraje, od koder Mno se bili gor prigu-zali v dveh urab smo bili vsi dotna. Hvaia Bogu za tak lep dan!                 _______                   Jakoslav.
Tr8t, 15. avg. Kakor src povsod pesek v oft mefie, da bi s hinavskiin dekorom na videz potrdil tn ali oni, da ni kriv, eaako je storilo to tukaj§:ije laSko delavsko druStvo ffSocieta Operautt. V neki sejt (Ta seja je bila presneto kasna na vrsti, in gospuda uaj se izgnvarja kolikor hofte da je toliko &wa fiakala — opravicila vendar ni te zatnude, in vse kali% da so zares se oglasili sarao k «trahu, ker se boje, da bi se jim uti'gnilo Su kaj neprij«tneg.i ponoviti. V>\) U-reklo se je kar na vsa usta, da to druStvo graja boin-bni atentat in odvrafri od sube s tern v-jak sum. Naj veruje, kdor bote, Ijndstvo je pri deinonstraciji obs»)-dilo enako druStvo ^Operaia1*, kakor flIndipeiidentatt in „Irred^ntorf. Zgrajalo je pred hiSo, kjer stoluje 90peraiaa, in gotovo bi bilo tabio snelo, da ni tako visoko obeSena. Ker pa jim gre nekoliko za kozo, bodi si „Indipendentitt ali pa 9Operaia9, stisnila sta oba rep; prvi je tako pohlevuo pisal, kakor otrok, ko se mu Siba ka2e, drugi pa je hinavaki sklep na velik zvon obesil, ie§, da bo Ijudstvo videlo, da v .droStvu ni Iahon*kega gnezda. Rtzburjenost se Se ni polegla; posebno se mnogo med okolifeini govori, kako staliSde bodo Slovenei zavzeli, ako bi se §e k;«j pripetilo. Po mojsm menenji bi to pa ue Slo prav vljudno.
Vsak okolifian pravi, naj se poskusijo kaf v me-stu lahoni poCenjati, potem jih pa bomo mi nauctli, po 6em je (zmaht).   Mnogo so wie lahonov v luknjo
Tezko da bo naSa terminologija ie kmaln do-vrSena; ona potrebuje ravno tako delj 6m& za svoj raavoj, kakor Rim ni bil v enem dnevu zidan, dostt jezikoslovnega gradiva jeSe.skri tega med narodom, ki se bo moralo Se le iztaknitt in za terminologsjo po-rabiti; a vender je napredek is dozdaj jako velik, in posebno je treba omeniti, da se je zadnja leta mnogo zboljSal okus naSili pisateljev za fortnalno Iepoto jezika. To pricajo zlasti Iepi kratki, dosti krat eno sarao slovko imajo5i samo>talniki, ki se jako prijot-no odlikujejo zraven starih monstroznih obiik, kakor npr. „pokopali§ee, zistavfjavniea* itd. Primerj:»jte ta-kim izrazom nekatere iz naie fizike, n pr: prekap (Dest;llation), izblap (trockene Destination == Ghsetit-wicklung), var (Siedeprocess), vrvef, (Gabrung) vpojnost (Endosmose), raztop (Aufldsung), talitev (Schmekung) itd.
Da se nabaja v knjigi pisatelja, ki noSdja svoj prvi poskns med svet, Se marstkaj, kar bi bilo popra-ve vredno, temu se menda nikdor Cudil ne bo. Tako n. pr. mi ne dopada prevec m>ka pedanti&ia do-slednost v rabi nekterih izrazov, ki so Casi na pravem mestu, Casi pa se glase prisiljeno. Tako n. pr. se pisateij ogiblje strogo vseh nasradnth pogojnih (kon-dicionalnib) veznikov: 5e, ko in ako, katere nado-mestuje z besed ico 1 i.
Tu pa tam pa je Se ta izostala, in potem na-stane hud germanizem, n. pr. str. 83: mislirao si... plava5a, odkloni se several pol...; po vsakem po-skusu stojt dosleduo nodtod izvajamo4, kar vCasib ni prav uraestno, ker ni nobenega izvajanja treba, ampak le golo konstatovanje, kaj da se je videlo na I pr. str. 23. Poskus kaze, kako postane para v posodi I kapljiva, in potem stoji:  „odtod izvajarao, da posta,-
po tegnili, toda oiltegncno je javnosti Se vse, ker je vec oseb kompromitirauifc, kar se bode scasoma obe-lodanilo. Zdaj je cas, da se zacne razSirjati misel med narodom za zdruz>rje vseh Slovencev admini-strativno pod jedpim dpzelnim zborom v Trstu ali v Ljtibljani, naj bode uze ime Sloveuija ali Ilirija. Le s tem se bo izdrlo Irredeuti zeio, ako Slovenei za-dobimo narodne Sole, da se ne bojo vec" polaScevali uaSi ottoci v Trstu.
Priprave za blagoslovljenje zastave ^Delavskega podpornega druStva" delajo se na veliko. Dreherjev s-.ilun (v boSketu) prepustl je za koiicert g. Dreber brezplafino; dvorana je takd prostorna, da obse^evec tisoc ljudij. Tam bode banket popoludne in koncert zveeer. Zunaoja druStva se ved»io oglaSajo, zlasti iz Kranjske in Stajerske in Priinorske; tudi vrli Hrvatje odposlali bjdo na stotine svojih najodlicnejih narod-njakov. Vse se zanima za to slavnost, JCvigku si-novi primorskih planin! Hrvatje od Save, Stajerci od Drave, Primorci od bistre Soce, severni Cehi in Moravci, junaSki Srbi od jugi bratili se bodo prijazno ua jadrauskih ob ihh ter poka^ali, da smo triaSki Slovenci vejii veliccga debla, kat^rega braniti je voljen braniti ves slovanski narod.                          Borilec.
IZ Ljubljana. 16[8. (Nvkoliko o JurCieevt stavno-sti.) Vzprejinite par vrstic o velikauski tej sve^anosti, vistic napisanih v uaglici, da bodo Citatelji VaSi nit iz tega listu nSofie" nukaj malega izvedeli, Natanfino poroeilo dobite gotovo od posebnega svojega dopisnika.
Jurciceva slavnost vrSlla se je ob najhipSem vzornem redu. Vdek'zitev od vseh stranij je bila res velikannka, bilo je gotovo kakih 7000 — 9000 ljudij. Kakih 400 v6/ pripeljaljo seje na Muljavo, iz same Ljnbljane nad 50. NavduSenost je bila tolika, ta» ko iskreua, neprisiljena, nepouarejena, kakorlne do-zdaj Se pri nobenem narodnem shodu videl niaent. Krsnikov slavnostni govor in p'iglcd aa staro Jurci-eevo, pol'g govornikaplakujoco ratter privabil je mno< gim iz muozice odki'itosrcuo solzo v oko.
HfSa Jurdiceva na prijaznem holinci stojoCa je nizka, skroinua se slamnato stieho krita, a sna2nn koea. Nizka ji; hiSa, toda firna v njeuo belo steno vzulana ploSLa, ki so zl.itimi eik.nni pripoveduja, di pod to uborno streho je tekla zibel duS^vncga veiikana Jurc^a, dela to ni/ko hiSieo zdaj imeuitnujSo, kakor mnogo visoko palafio bogatinov.
Pri skupwm obeduv|ZatiLin>, kjer je Ijubljanski vrli podznpaii Foitima goste kaj dobro preskrbel z izvrstuo poitre^bo, bilo j« tolika vdele2cncev, da j» skoro sede^ev zmanjkovalo. Napitnie jc bilo muogo in to lepih in res uavduSenih. Govorili so dr. Zarnik, dr. VoSnjak, g. posl.moc in notar Luca Svetec, Krsnik, Suklje, nek Poljak, g. vitez Smolskf, redaktor «TribU-ne" (v poljskein jezikti) i. dr. Meni je zlasti imponi-ral krepki, zivi, ognjeni govor prof. Sukljeja.
Nar.'inCeij pupis mi je nemogoe. Le Se to naj omeuim, de so bill Jur6icevi Ccstilci na poti k sveca-nost in od uje gredoci povsod najs'jajuejp vsprejeti: povsod slavoioki, streljunje, pozdmvljanje, zivioklici. Vidolo se je povsod, kako se je narod vzbudil, kako ima narodna stranka trduu, nuizgubna tla na de^eli.
nejo pare kapljive....; zakaj bi se ne reklo n. pr. nta poskus kflige,* ali vn,u uei4; beseda Bizv,ij.im)" pa bise rabila tam, kjer poskus podaje sanio premise, iz ka-tercga se Se le mora nov zakon sklepom izvoditi. Po-skusi bi se na nekterih mestih dali nadomestiti z boljSitni, to je jasnejSimi; vfiasih se iz poskusa »iz-vajajo" stvari, o kterih pri poskusu ni bilo duha ne sluha ; tako n. pr. se iz poskusa z ogreio kovinsko palico izvajajo zakoni o raztezi plinov (str. 17). Izmed terminov se mi zdi nekoliko sm*»la vpeljatev beseda tre-ti,-tivnje,-tor za nreibenH, ker narod to besedo rabi levpomenu: dr«biti, a ne: nbrisatitt, kakor je pri elektriki miSIjena. Sicer pa je mogoce, da je ta beseda izvimo imela pomen bnsati. ker se nahaja izraz „otera6* -= Ilamltuch, in Wolffov slovar pravi, da »reibeatt pomeni v vseh slovanskih narefijih wtreti*. Drugi terminu>, ki se mojemu u§esu ustavlja, je npriv-laCiti* kot impeitektiven glngol vstavkih, kakor tile: „Zemlja privla«i telesa"; nTelesa, ki privlaeijo druga telesa... zovemo elektridna itd.
Takaj je te2ko oulofine besede izpregovoriti. PrepriCan sem, da je marsikak neiu§ki terminus bil izprva Se neokretcejsi, a vada ga je tako potrdila, da se nikoli vec izpodrinii ue bo.
Na zadnje voSimo novi knjigi, da bi se kmalu z drugo polovico. doc elila, da bi zadobila vladno potr-ditev za vp^ljevanje v Sole, in da bi ondi, kakor tudi v rokah zasebnikov, prav dosti pripomogla k Sirjenju prirodoznanstva iu zaupanja v boljo naSo knj;2evno prihodnost.                    __________            San t el.
Politicni pregled.
Cesar je danes s eesarico   in vso ozjo ce-sarsko rodovino v I§lu,   kjer  na tihem   obhaja , svoj rojstni  dan.    Avstrijski   narodi   pa   toliko | glasneje razodevajo,  da ljubijo svojega vladarja ! kot prvega in edino zanesljivega svojega zaSeit-nika in varuha pogojev, po katerih jun je rao-goce obstati in napredovati.                                 )
CesarjeviC Rudolf odide pitern, ko bo tudi svoj rojstni dan v cesarski  druiini obhajal,   iz ' ]§la zopet v Prago, kjer hofie nadalje ostati.
VX. avg, je presla doba treh let, odkar je Taaffe vlado nastopil. Casopisi po svoje raz- '; pravljalo to dobo. Slovani niso zadovoljui s tem, kar je ta vlada za-nje storila; ali zaupanje imajo, da Taaffe ostane mo 2 beseda, Slovenci, zlasti ob mejab, se morajo naslanjati povsem na bodoee delovanje Taaffejeve vlade, ker dosiej jim je le upanje vzbujevala.
Gesarjevo pismo odvezuje bar. Dahlena za-rad zdravja od poveljuiStva v Bosni  in  Herce- j govini;   na njegovo mesto   pride   erdcljski  vo-ja§ki poveljnik Appcl.                                          \
Galiski dez\ zbor je sklican na 4. sept., in bo imel mnogo naOtov obravnavati Dalma-tinski zbor se otvori neki pozneje v oktobru.
2upana mesta Banjaluko, po veri mohamo- ' dana, je zabodel 6, t. in. nek fanatieen Turek, xnenda zato, ker se je'kazal prevce avstrijskcga duha. Morilca so neki zc dobili.                          ,
Moravski de^. sol. svet je zdaj prenovljcn; Keraci so izgnbili dva sedeza. Ali uad/oruiki so taki, da se bo Slovanom godilo v Solstvu kot prej.
Rumunska je dobila prcstrojeno, novo mi-nisterstvo. Bratiano iina prcdsednistvo in vo-ja§tvo; Dcmetcr Sturdza pa vuanje posle.
Kralja Miiaua jc na Uunaji pozdravil tudi cesarjevie Rudolf. Kraljeve posle opravlja zdaj v Beigradu mimsterski svet.    '
Gladstone-ova politika v Irski, kakor se kaze, veudar srccno napreduje. Sprejela se je zdaj po njcgovem zmisiu postava, po katcri dobe najeraniki veliko polajsanje pri placevanji dolzue najemscine.
Sultan je neki proglasil Arabija kot pun-tarja; a Arabi pa Sultana. Sultan se je udal Angliji, da bo iiuela ta vrhovno poveljnistvo tudi nad turskimi cetauii v Egiptu. Turcija poslje 6000 raoz, Anglezi pa 24.000. Angleskili vo-jakov je ze prisio v Egipet iz Anglijc in vz-hodne Indije. Arabi pa ima neki okoli 30.000 moz v svoji vojski.
Sodi se, da zdruzba Nemcije z Avstrijo mogoLno vpliva na vzhodno politiko in obee na mir cvropski.
Konferenca v Carigradn nima vefi opravil, potem ko se je Turcija Angliji udala za skupno postopanje v Egiptu.
Domade stvari.
Cesarjev rojstni dan v Gorici. Sinoci, na pecdvtcer, je Sla mestna godba po mestu, se je ustavila pred c. kr. okrajuim glavarstvom na Trav-niku in je zasvirala cesarsko htmiio. Vse je bilo tiho, ko je odgodla, dasi se je prej in poslej na sto-tine ljudstva pomikalo za godbn. Slovenci menijo gotovo, da ne smejo zafieti, ako ne sliSijo prvi Evviva iz iaSkega gtla. Danes je vzbudilo meScane grmenje topovr kakor po navadi. Ob 10. uri je irael pontitikaluo ma§o preiu. knez in nadSkof saui v Veliki ceikvi, katere se je tidelczila pol., dez\ in vsa gosposka, viSe vojaStvo in Se dovolj obCinstva. Za-stave si videl, skoro izkljucao, same na uraduih po-slopjih.
Vojaska \elika masa je bila danes na rojstni dan cesarjev na Bojicah; veteranska godba je svirala, ker zdaj ni vojaftke godbe tukaj.
Hudi nasledki javnih plesov se vedfto bolj kaiejo. Ni davno kar je ^SoCa" poroiala, da so v JBrdih enega zaklali. Fret^kli mesec so v Lokah nad Aj§ovico meuda bill faritje tako dobre Vfdjp, da so -flbrijarje'4 tako raztolkli, da so diugi <lan vse v ko* Bin profi odpeljaii. V Solkanu je pa dekle, dasi se je ie slabo nocutila, ia 4ft so jo druge tovariSic©
! svarile, naj se varuje, kljubu teinu cell popoludae ple-j sala; 6ez 8 dan pa je radi svoje nftposluSn«>sti zapu-^stila ta svet. Preteklo nedtljo\.> s«> v It , kovici Biljski ia Bukovski fautje tako ste^l.. <U je neki o-koli 10 ranjonih, 3 so menda 2e del. [»od kljufi. V resnici, ple^i so pogubni za naso ml.sd-no, in kaj bi ] ne? Po Iti zaeenjajo plesati 2«' ob 3—4 urah pop. i v najvi'Ci vroeini, vvtrm pa vlivajo v-se vod«», piva in vina na vso moe. Zaiostuo, da Se zdaj nutrjo spie-videti, kako Skodo dolajo taki plesi v zdravstvenera | in moralncm obziru in pa sramoto na&i dezeli. AH ' bojimo se, dukler so nu&i Tapani in staieSine ; ob e i) c in tudi krfmarjl, da se ne bodo ti ne-sramtii plesi zadusiii; kajti taki gledajo satno na svoj * dobi6ek, ne pa za var6uost iu prid mladine in mir lastne obtine.                                                  —§t.
1           Btrela je vdaiila v torek verer v zvoidk corkve
D o 1 j n j e V r l o j l> g tnr ga nekoako puskodovala; od tain jc svignila v ccrkev na veiik altar ter ga mociio pi»f;kodovala, dcloiuu razdrobila, V zakristiji je v^gala shrainbo cei'kveni'ga blaga iu je vsu skode naredila okoli 500 gld. Sreea, da so ogenj takoj za-pazili iu take; cerkev ki vufie ^kode rusili.   Skoi'o e-
: nako je v Biedo veier strela vdaiila v cerkev v Do-biavljah iu je zvonik in altar poskodovala.
!           Vreme. Od vtoika imaino po m\hi zopet hlad-
ueje vrcme.   Dez jo HI z bliskoin  in gromoni  vsak
j dan prav mocuo. V Oonei je titscilo v juznem konuu mesta proti Soci v kmeck hlev, kjer je ubilo vola, kravo in praSica. Illev se je bil vnel znotraj, pa se je ugenj takoj zaduSil brez druge Skode.
Ustrelil se je tick podstotnik (oborlajtcnant) tukajsujili Iovcev vfieraj ob 8. uri zjutraj, in sicorua doiuu  Via Morel li.   Prenesli  so  ga v vojasko  bol-
III Ml ICO.
V Trst pride cesar na razstavo okoli 15. sept. Na \rM a Duuaja se neki nekoliko poumdi v Savinj-ski dolini in Soleavskih planinah, V Tt't-tu ga hocejo z izreilno slovesnostjo .si»rejeti; zato so jo menda ukre-nili, da danes, ilun eesiirjevegu lojstvn, mesta lie raz-avetijo, kakor so nckateri nameravali. — ltazstavo do-bio ubi^kiijejo, v nctleljo je bilo na lazstavi kakih B000 olnskovalcev. Zlasti tnjci doliajajo vsak dan na Ktotiuo y Trst, in je po mestu vsled tega nenavaduo siivo. ^eloznica s k»nji, tramway, ki pelje tudi po Trstu, iiii:i zdaj veliko opiavka, kakor nikdar dosiej. --Itazstavo v obce hvalijo tutii tuji Casopisi.—Na ve-eer ostaja obcinstvo pozno v noc pri razstavi, kjersa raznovistuo zabavlja. Slovani so zbirajo pred hrvaskim oddelkom, pod lepun lirv. paviljonom, kjer jim stre-iejo z izvrstnim sreniskim vinom.
Vsled atentata s petardo umrl je tudi koini CJombac, ki jo iz samoga stralm hud6 zbolel in se tie vee ozdravil. Drngi ranjenci so pa se v nevarnosti. lluiiodclnika ali hudodehtikov niso Se zasafiili, in da to muugo oseb zapili, piavega zlodeja vendar nisose dobili. Vsaj javno se o teui ui6 g'>tovega ne v6. To dm so zapih tudi tri licence, ki se stavstva uC6 v tiskarnalu Pri euem so na§li ve6 proklainacij, na katerih stoji ttEvviva Garibaldi: Trieste libera" itd. V Trstu so ekuvni kovaci in ganbaldovski prekucuhi. Pnjatli Irreduntc pa Se vedno Taaffeja obdol^ujejo ouega atentata, ce§, on je vse zakrivil. G. Penu, nekdauji urednik nGorzer Zcitung", pa v posebnem clatiku ravno te dm dokazuje, kako so se pod usta-voveiskimi vladami petarde nietale v Gorici, v Trstu in po drugih primorskih inestih. V obfie bi morali veC stevilk naSega lista napoluiti, ko bi hotcli naSte-ti vse zvijace avstrijskih in zlasti tudi ital. podpira-teljev Irredeute, katero prav uesramno, pa tudi puhlo zagovarjajo. V Trstu nepoboljSljiva „Tiiester-Ztg.K hujska na Sloveuce, kakor poprej; niC ji ne pouiuga, da je nje glavni urednik Dom skoro 2ivljenje zgubil z vdarceui posleduje petarde.
Veterani tiiaski so napravili sinoci veliko ba-kljado kot na predveCer rojstnega due presvitlega ce-sarja. Ko se je svirala cesarka himtia, je ljudstvo s petjein cesar>ske himue skupno spremljalo godbo. Vtis je bil inogoceii.
land in den Jahren 1348—1351. Spisal dr. Karl Leeh-ner. Ufiiteljstvo steje z vodjo g. F. Hafnerjem 12 pro* • fesorjev, 3 suplente, 1 ucitelja v pripravljavnici in 1 ufiitelja za ]>«tje. Ucencev je bilo zacetkom leta 125, koncem pa 120, v pripravljavnici 22 in koncem leta 18. Po veri so bili vsi katolicaui; po narodnosti se jih je vpisalo za Italijane 64, mod Hrvate 38, med Sb.viiu-.i! 12 in Nemce 6. V pripravljavnici je .bilo 13 It-.l:, 3 Hivatje in 2 Slovenca. Odiiko jih je do-bilo 15, prvi red 74, dvojko 9 in trojkoS. Pouavljati skusnjo jih sine 12. lMvatista sta bila 2 in sta dobila prvi red, Itaiijauscina iu hrvasciua ste bili samo— pogojno obligatua predmeta. V 8. razredu se hrva-s&iia ni uCila, ker ni bilo ucencev za to. 0 Sloven-cih ni povedtino, ali so imeli priliko za pouk v slo-vensfiini, brz ko ne so se uCili hrvaSeine. Prih. Solsko leto zaCne z 2. dnem oktobra. V razvrS5euji ucencev p i Zttslu2euji s.) prideti tudi njih rojstni kraji, kakor je to skoro povsocl v navadi. Imeiia pa so skoro brez-izjemno italijauska, tu pa tarn tudi nemSka, kakor n. pt\ Mitterburg. Znano je, da so Italijani, kakor o-koh Trsta, tako tudi v Istri mnogiin slovanskim ime-uoin za svoj jezik posebna imena iznnSH, edino v na-men, da bi m prvotna slovanska imena zatrla. ^oUka porofiila c. k. zavodov bi seinoraU drkti onih Imen, ki so prava zgodoviiiska, in katera so edino v rabl v narodu, ki je v takih krajih na«eljen. Nam bo doz-deva, da porofiilo pazinske gimnazijo nihodilol. 1882 te prave poti, in da se je ndalo Italijanoro v tem po* gledu z neopraviCeuo koncesijo. jjPisinvccchio" n. pr. se drugafie v takih poroctlih w tako glasil. Upamo, da prih. slavno vodstvo zopet izroel vsakemu ivoj«.
„SlovGnsko ucltellsko dm§tvo" bo imelo v Ljubijani o. sept, t. 1. obeni zbor. Na dnevnem redu bo tudi razprava: 0 izpremembi ioUka p o 81 a v e z ozU'om na razmere slovenakuga Solstva. Istega due zboruje tudi Vdovsko u^iteljsko drustvo, 4. sept, pa drustvo ^Narodua Sola,"
Za dozelnega poslanoa IjulljaiiHko okolico in vrliniskega okraja bo 22. avg. t. L gotovo izvoljen sin pokojiicgn Bleiweisa dr. K a v o 1 v i t. '. o i w e 18 T r h t o n i s k i, postavljen od Mizvrftovahiega odbont kluba nar. ikL poslaucev," Upaujeje, da bo to dolav ni narodnjak enoglasuo izvoljen kot vredmi namastuik svojega oceta.
Dr. Karol Ivoceli, odvetnik na Krgkcm, vrl uarodni boritelj, kot tak paznan i« nase najhujfie po-liticno dobe, je mini in b) jutii pokopan. Blag mu spomin t
M. Tonejdeva slavuest v Gorjah je bila lepa in razinerno vebka.
„Adria", spisal A. v. Schweiger-Lerchenfeld, z 200 iluUraeijami), v zalogi A. Hartleben-a na Dunaji, je ze izsla do 11. zvezka, katerih bo vseli 20 po 30 kr. cdeu. Posleduji popisujejo Istro, istrske otoke in dalmaliuska mesta. Zlasti je ocitana tudi notranja Intra. Zemljepisi iu ilustracije se nahajajo v obilem Stevilu, iu pi^auo jc vse zivo, kakor si je pisatelj po-krajiuc in kraje sam ogledoval.
'Zahvala. Castitemu samostanu franciSkanske-mu na Kostanjevici, ki mi je izvolil podariti 12 od-tisov „Cvetjatt za tukajSnje solarje, s tem izrekam najtoplejSo zahvalo.
Cepovan, dne 14, avgusta 1882.
BI. Grca, kr. L nadzornik.
«           Toca je dne sv. Lorenca 10. t. m. straSno hu-
do razsajala v dolenjih B«'dih zlasti v Dolenjih in Lo2abf pa tudi v Nebleui, Hlevniku, Hrusevljem in drugih vaseh.
1 , Na veliki Smaren, 15. t. m. je bil mil. §kof * Jauez Glavina slovesuo vmeScen tudi na Skofovski se-i de^ v Kopru.
G. Simon Rutar, prof, v Spljetu, o katerem imamo zdaj tudi sami najzanesljiveja poroCila, zbolel ! je bil za erevuim kataroui in j« le2al tri tedne v bolniSuici, pa vendar ne v nevarnosti. Zdaj se je 'te zdatno okivpil, in ze te dui pride v svojo domovino na GoiiSko. To novico, ki ima veljavo enako di-rektuega vira, z veseljem o vrlem nasem rojaku po-roCamo.
De2. zbor istrski se zbere letos v prvo sejo 20. t. m,
Porodilo pazinske velike gimnazije imanacelu . sestavek (zacetyk); BDas grosse S^rbeft la D««tisQh-
Slovenskemu bralnemu in podpornomu drustvu v Gorici
je veleslavno c. kr. namestniStvo v Trstu z odlokom 24. junija t. 1. St. 8647. I. potrdilo pravila, ki so se bila premenila pri izrednera obenem zboru imenova-nega druStva 14. maja t. 1. Ker so bila pravila tega za goriSke Slovence veleva^aega druStva v naSem li-stu Tte razglaSena, zato podamo naSim Citateljem iz novih pravil le tiste ^dstavke, ki so bistveno preme-njeni, ali ki elu^ijo v to, da se spremenjene tofike laze uraejo. Ako Se dostavimo, da se sedauji druSt-veni odbor po svoji mo5i prizadeva, da bi drustvo na-predovalo ter dosegalo svoj namen, meuimo, da smo druStvo dovolj priporo6ili,
Premeujeni paragrafi se glasijo: Drustveniki:
§. 3. Po namenu so drnstveniki: I. eastni udje, II. podpiratelji, III. bralai udje, IV. podporni udje, ki so ob enein tudi bralni.
§. 4. Bralni in podporni udje so: a.) domacj, t. j. taki, ki bivajo v goriSketn mestu, b.) zunanji, t. j. taki, ki bivajo zuuaj Gorice. Podporai udje se locijo po visokosti vplafinin (§. 13.) v redne in iz-redne.
§. 5. Za Sastne ude so izvolijo taki driavljani, ki imajo kake posebne zaslugc.
§. 6. Podpiratelji so taki udje, ki placujejo po 4 gld. na leto.
§. 7. V druStvo se sprejemajo poSteni driavljani vseh stanov. Kdor hofi»j druStvu pristopiti.'seogla-bi s nodnisano oglabnico, katero dobi pri oMoru. 04*
bop odloci, ali se Dvosilec t druStvo sprejme, ali ae.
§. 8. Medbralne ode se sprejemajo drzavljiaii od 18. letanaprej.                                                .
6. 9. Med podporne ade se sprejenvgo zdravi dr&wljaoi od 18. do 50. lets. Nad 50 lei stare spre-jema odbor samo izjemonuv, ako so poaebnega ozira vredui.                                        .
Pravice in doUnosti udov.
§. VL Sprejetje sega redno nazaj do 1. doeti-stega meseca, -r katerem se je kdo med ude sprejel. Kdoe pristopi droitvu, se zaveze za eno leto. Vaak ud dobi sprejeinnilist,podpisan od predsednika in tajuika, in en iztis draitvemh pruvil. Kdor z>H sto-piti m draStva, mow to odborn pirmeoo naxnaniti til mesece pred koncem svojega Ieta. Kdor tega no stori, ae aavele m celo uaslednje leto. Ako drustve-nik umrjf, aii ae preseli iz Corice, da mu ut vt e mogofic oatati v druStvu, konca svoje pravice in dolz-nosti i» se ixbriie is drustva.
§. H. Odbor ima pravico terjati po sodiujski poti one draitvenike, kateri po iistopn ali po izklju-cenji ae pltcajo svojih uoaefom.
§. 18. Pristopaiua doina&b in zunanjih bialoili udov zxiasa 50 kr.; inesecaiua zuaSa za domace bral-niSarje 20 kr„ za zuaanje 10 kr. Braloi udje nimajo pravice do podpore, pac pa imajo pravico zahajati v diuStvene prostore prebirat casnike in kujige, izpo; sojevati si kujige iz druStveue knjiiuice, udeleievati ae predavaej, zabav. veselic, petja in drugih podukov.
§. 13. Kedni podporni odje placajo 1 gld. pri-stopnine in 50 kr. nieSecwne; izredni podporni udje plaLajo 50 kr. pristopnine in 30 kr. raesecuiue.
§. 14. Pristopniua se plaeuje koj ob prislopu, meseCnina pa redno za en mescc naprej, Kdor zao-stane s pMilom, nima pravice do pudpore, dokler zaataukov ne placa. Takega uda, ki zaostane z me-secuino Seat meseccv zaporedoma, sine odbor izbrisati iz druStva in ravnafi z ojim po §. 11.
§. 15. Redni podporni udje imajo: 1.) pravice bralnih udov, 2.) ob casu bolezni pravico do zdravnika, zdraviJ in denarne podpore. V zadnjem oziru veljajo te dolocbe:
a.) Kcdar kateri nd zbuli, mora se koj z bukvi-can! oglasiti pri predsedniku alt qjegovem poverjeni-ku, ki mu da pismeuo potrdilo, da je tes ud, in da svoje dolzrvs'i i/po!uuje (§. 14.); s teui potrdilom se poda k diuStvenemu zdravuiku. Ako je bolezen si-Ijena, sine so dra&tvenik z bukvicami naravnost do zdravnika obrniti, a koj pot cm mora se javiti pri predsedniku ali njegovem poverjeuiku osebao ali po zastopniku.
b.) Ce kateri druStvenik prepusti svoje bukvice ali svoje potrdilo komu drugemu v ta nanien, da bi drugt zdravnika in zdravila dobil na drustvene stro-ike, se tak druStvenik izkljuci breznikake odSkodnine. Ce druStvenik po neinarnosti zakrivi, da pridejo njegove bukvice ali njegovo potrdilo v roke druge osebe, ki se jib posluzuje v Skodo druStvu, mora draitvenik stovjeno §kudo droStvu povruiti.
c.) Domacega dra§tvenika obi§Le zdravaik na domu, ako bolezen zahteva; znnanjega dru5tvenika obiiLe zdravnik le tedaj na stanovanji, ako se za Las bolezni preseli v mcsto. Ako hoCc imeti zunanji ud zdravnika na dom zunajmesta, moraga sain placati ; druitvo se bo pa prizadevalo, da ga bo ioiel po zni-2ani ceoi. Odbor iuia v slucaji, da se v katerem kra-ji. zunaj mesta oglasi veliko drustvenikov, oblast, da dovoli za tistikraj glede zdravnika take ugodne po-goje, ki se zlagajo z dobodki iz tistpga kiaja.
d.) Zdravila, katera zapisuje udom dru§tveni zdravnik, placa druStvo. Ako se kdo posluzuje dru-gega zdravnika, mora ga sain plaCati; zdravila zapi-sana od nedrustveaega zdravnika druStvo le tedaj placa, ako je takega zdravnika pooblastilo, da sme na druitveni raCua zapisovati zdravila.
e.> Ce druStvenik zarad bolezni ne more delati, kar mora druStveni alt od draStva poobhS&ni zdravnik potrditi, dobi raznn zdravnika in zdravil za das svoje bolezni 20 kr. na dan, ako je ze §est mesecev V drustvu, in 40 kr., ako je ze eno leto v druStvu. Namesto denarne podpore 40 kr. daje se, kadar oko-limine pripuSCajo, brezplacen prostor tretje \rrste v goriSki javni bolniSnici vsmiljenih bratov. Kdor bi hotel imeti v boIni§nici postrezbo drage vrste, mora iz svojega dopiacati, kolikor staae druga vrsta vec, ko tretja
f.) Ce redni podporni ud umrje, plaSa drn§tvo za pogrcb 15 gld.
§. 16. Izt-edni podporni udje imajo: 1.) pravice bralnih udov, 2.) ob Casu bolezni, ako ne morejo delati, pravico do denarne podpore. Ako so ze s^st mesecev pri druStVR, dobtjo 20 kr., ako so celo leto, 30 kr. na dan. Ke-lar urarj««jo, dobijo 10 gld. za po-greb. Bolezen in nesposobjiost za delomora potrditi druStveni ali od drustva poobiasceni zdravnik.
Redni letni ob6ni zbor podpore lahKo zvi§a in lahko tudi na veclctne ude oztr jemlje.         (Dalje).
Listnica uredni&va. Vec dopiso? smo morali danea odloSiiti: prosiiflo vljndno za potrpljcnje in lepa hvala vsem. — G. R. Mervec r Sempettu: O stvari prinesemo prihodnjic oliiren dopis, vsitd katerega postane „PosIano" brezpotrebno.
Zalivala.
Srina hvala slav. uarodni fitaloici, slav. yete-ranskemu druitvu, east, gosposki, vrlim pevceni in obcuo vsem istim, ki so se ud.Jezili pogreba, in tako izkazali zadnjo fiast aepoz«ib»jivemu raujkemu gosp. Valentinu Jakopicu, c. k. stolniku v pokojn.
Kauai, 1?. avgusta 1882.
Qstaii ^alnjodi sorodniku
Javna zahvala.
Od Ieta 1860 sem po nesreLi silno trpel zarad b o 2 j a s t i.
Bolezen ta me je nadlegovak, ker sem bil padei s b?§ne{(a, tretjpga »ad>tropja. S prva so se napad ponavljali samo po dvakrat v letu, potem pa od Ieta 1874 prav hudo po vsak ted en. Fadal sem brez zavesti, Skodoval sem si jezik in peniti se mi je tacelo s kivjo v ustih, takii da sem bil zares prav po-bit dlovek.
Vsi pomorki, katere sm»starSi in jaz porabili, ni-so ni6 zdali. Fotem pa mm izvedel Ieta 1879 uaslov gospoda dr. Sitvija Buas-a od bolaika Hocbmauna iz Karlsburga (v SedmograSkem), ki, kak»r so mi pove-dali, je bil ozdravljen od bozjasti po gospodu ilr. Boas-u. Vsled teg* sera prosi! pismeuo gospoda dr. Boas-a, da bi me zacei zdravit* po svoji eudoviti me-todi. Hvala Bogu, toje bite nnjveca sreca, ktere sem mogel biti dekzen; kajti zdaj vzivam zopet zdravo ^ivljenje.
Eno leto je ze, otlkar rac bozjast ni napadala, cutim se v obce kot prerojenega na vsako stran, kot najzdraveji filovek.
Iz hvaleznosti potoval sem ta mssee k gospodu dr. Boas-u in sem mu izkazal osebno svojo hvale^noSt. * Naj se pac obrnejo vsi, ki trpe zarad krca ali uervoz- j nosti, v bozjem imenu z a u p n o do g. dr. B<»us-a.
J o s i p  Gas p a r,        i
zasi'bnik.                s
V veliki dvorani
restavracije
„EVROPA"
na Travniku veliki artisticno historicno-plasticni
M U Z E J.
Enak toliko slovecemu Panoptikn
M, DUSSOT-A v Londonn.
ISclin.  svoje   vrste.
Mnogo slik iz voska v naravni velikdst:, razni
prizori, druzine,  §cge,  zgodovinski spomtni,  vojaki,
cesarji,   prizori iz rusko-tuigke  vojske  in zasedanja
]!i>sue in mtiogo zanimivih oseb.   Slike  izdelane od
prvih mojstrov dunajsklh, pariskih in londonskih.
Vstop /ni/;ia na 10 kr., za otroke na 5 kr.
Odprt ob delavuikib od 2—10 zvecer, o prazuikih
od 9 dop. do 10 zvecer.
___________                  L. Veltde, lastnik.
TlQlffi VTI1PP najuovojSo sostiravo, potrobujcjo malo
A. M.QJX1A1 V AJ.J.V/C pr08tora, tiskajo s podvojeno naglo-
(viliske pl'tise)   stJ() lnotl prcjSrjim tiskavnfcam, bo
roSne, trdno in trajno sestttvljene, se
irdclujojo od nnjtmnj&om do  najveCo velikosti  za veliko vino-
rejco.   Oaraucija,  spriCevala   o   lOOO ia izdelanih tiskavniali.
Pisano podobo in earn na zahtevo brozplafino in franko.
Jiroxdiii mliui najnovejso Hcstave. NaroSbe naj «e podvitejo,
?S. MiYfASTS 2, Cfl.  ua Dunaii II, Prator»tra8ne Od. Fabrik
*"¦ **"»*•* m ™                      i„ Fraukfurt a. M.
Josip  Oaspar Kronstndf
Da je gospod Josip Caspar to izjavo tukaj sto-rii uiadno in lastnorotfno podpisal, st- potrjuje.
Kronstadt, 31. oktobra 1881 Za me»«tno glavarstvo
Aleksander Szaboz, _______________policijski komisar.
P e 6 a t
mestnega glavarstva
Kronstadt.
arPozoRi-w
TPj       %> *          ' j         Oni, ki boleliajo zarad krca ali Aiv-
i*\0/j IriiRTi       cevV   in vsi ki se zanimajo  z» tak« ¦^        tl     ,s'v*     holozni in iscejo gotovega zdravila, naj si zaapno priskrbc bromiro dr. Boas-a. Brezplacao in franco jo razpoailja DR. BOAS Pa.is, Avenue Kleber, 10 Clmmp.s-EIyscoa. Bela Pariagi, prej firma Braclifeld et Welltsch Munchen, zclu] Peris Avenue Wagrain, 29   ne raispoSiljajo vec  moje broSure, ker aem jim jo odtegnil.
\a znanje.
iSvojim dragim rodovincem in prijateljera vljudno naznanjuta, dasva danes obhajala svojo poroko.
V Trsta, 15. avg. 1882.                             j
Tone Kazafttra,                          \
Kristina Kazafura, roj. Kenda.
FmcosIo liaile s soljo   i
(Em de me de France)  Franzbmnticem mil  Sah
napravil pod  nadzorstvom po izvirnem predpisu
iznajdnika Viljema Lee-ja
CI. CKISJTOFOLKTTI
To zdravilo, katero sem Jaz napravil, pomoga brz, prej kot katero drugo, proti zunanjemu in notranjemu vnetju o-peklimam m speklinam, proti novim napadom. neduhi, rakom, dristi, natoku krvi v glavo za obvarovanje zobovt proti otiski, dissenteriji, bolecinani, na obrazu, v usesih, v glavi, zlati zili, mrzlici, ozebkom, putiki, neprebavnosti, buleCinam na jetrih, na oceb, zastarelim ranam, vpiCenjn osnemu in musicnemn skrnjaku, knrdeju, zovam in omotici.                                              i
Veliko sprifieval imamo, ki potrjujejo moL tega izvrstne ¦ ga sdravila.
V 70. ietn svoje st?rosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim zganjem in soljo.                                       i
G- Senitsky. c. k. tsnanfim komisar 1. r. |             Z Va§im  francoskim zganjem s sol;,o sem dosegel naj-
; boljse vspehe, za katere se Vam neskodno zahvaljujem i                             AIojz lobnear, zupn ik in dekan v pokojt.
Prodaja se v izvirnih boteljkah po 40 kr. samo pri G. Cristofo!ett!-ji. lekarju in c. k. dvornem priskrbniku v uonci na Travnikn U. pri Skotijr.
se pnnnja tafco dobra prilika;  da He more izvrstna ura za polOViCO ceni; kupiti.
Po vsej Evropi nnstalo politicno razmoro se *udf Sviee nim ogniln i zato so j« mnogo dolileev izselilo, vsled t'enar hc ruSi.jo tudi fabriko. Tnko je i prya naj-znamenitoja urarnica, katero mi zastopamo, zdaj zaprtn i nam poverjeua razprodaja njenih izdelkov. Tako ime-novane \Va»cliington iepne ure so najboljSe uro na svo-tu, izvenredno krasno vrezljane i vozene i po amei'ikan-skrm sestavn napravljene.
Vse uro so rta aeknndo repasirane i mi dajeuio poro§tvo za v ako uro na 5 let.
Za dokaz gotovega porostva i stroge aolidnosti 86 s tent javno obvezujemo, da hoccmo vsako uro, ki ni po-vclji, nazaj vzeti i zamenjati
1000 zepnih remontoir ur, navijajo se brez kljuca, s stalnim zaklopeem, izvenredno toimo na ackundo rc-gulirane, razen teg'i po novem nacinu elektrogalvaniSki pozlacenc, z vcrizieo, medaljonom itd. poproj gld. 25, zdaj ena 1« po 10 gld. 20 kr.
J000 kra»iih ur na kotvo iz srebro-nikla, na 15 rubinib, z omajliranim kazulom, za sekunde, kristalnim plosn.itim stekium, poproj gld. 21, zdaj ena lo gld. 7.25, vse na sekunde repasirane.
1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopcem in srebron'kfo. kristalnim ploSnatim steklom na 8 rubinih, Rftjnatanjeni-ie repasirane, z verizico, medaljonom i 5a-metnim etmjem, poprej gld. 15, zdaj ena le gld. 6.60
1000 ur na kotvo, iz C'istega 13 lotnega srebra po c. k. puncovnem uredu pregledane, na 1? rubinih, razen tega elektricno pnzlafiene, najnatanjcni§e reguli-rane. Te ure so poprej stale 23 gld, zdaj pa stoje le gld. 13.40
1000 Washington remontoir zepnih ur iz pravega 13 I. teikega srebra, po c. k. puncovnem uredu pregledane. Porostvo se daje, da so najtoeiiise na sekunde repasirane, notranja sestavo je iz nikla i teh ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej gld. 35, zdaj pa se dobiva za neverjetno ceno 16 gld. Razen tega se dobiva i uro vred zastonj verizica, medaljon, etui iz zameta i kljuc.
1000 pravih zlatih ur za gospe, na Id rubinib, prej 40 gld.. zdaj 20 gld.
1000 remontoir ur iz pravega zlata za gospode ali gospe, prej  i0o gld,, zdaj 40 gld.
650 ur za zid z najtepsim emajliranim okvirom in bitnim kladivom, poprej 6 gld. 75 kr.
650 ur budilnic z udarcem, ki prav dobro tolce, najnatanjenise regi-tirane, tudi pripravne za mizne pi-safie; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. 80 kr.
650 ur z nihalom v najlepSe izdelani visoki go-ti5ki omariei, navijajo se v><acih 8 dni, najtofini§e na Las regulirane, izvenredno lepe i krasne. — Ker ima taka ura «e po 10 letih dojno vrednost, ne imela bi se v nobent hisi pogresati, posebno ker je taka res kra-sota ?ob», Take ure so poprej veljale po 35 gld., zdaj pa izjemno le 15 gld. 75 kr.
Kadar se narocajajo ure z nihalom, ireba je pri-loziti zagotovicino. Napis;
Razprodaja ur TXT-arixioe 3Rh.. Fromma
Diinaj^ Roihcnthurmstrasse at, 9, partere---- .
I«4ajateJj la (Hj$Qvorm wednjk; F* PODCrOliJaK, — Tiskaj „HiIarijanska tiskarna- vaorici,
\\\m mnm\