■B DOLENJSKI LIST 11 prelepih razglednic Dolenjska turistična zveza je založila 11 zelo lepih barvnih razglednic, od katerih tri prikazujejo motive iz Novega mesta, ena iz Krškega, dve iz Sevnice, ®na iz Mokric, ena iz Šmarjeških Toplic, dve iz padu Otočec in ena iz Dolenjskih Toplic. Razglednice so izdelane v Italiji v nakladi 105.000 izvodov, sa tisk pa je Dolenjska turistična zveza odrinila J,000.000 din. Uslugo s svetovno znano italijansko tvrdko, ki je motive počela in razglednice izdela, je posredovala Turistička štampa iz Beograda- Dolenjski turistični ^ezi smo vsekakor lahko Hvaležni, ker je zagotovila našemu področju iskano oiago izredne kvalitete! KOČEVJE: 720 ton premoga na dan V kočevskem rudniku so aprila nakopali 17.280 ton premoga, to je 720 ton dnevno. J-etos aprila so kočevski rudarji nakopali kar 2950 ton Premoga več kot pred letom V štirih mesecih so naspali 60 ton premoga več kot ^enakem obdobju lani, torej ton. TEKSTILANA: izvoz v naslednjih mesecih Kočevska Tekstilana je v pr-Tjn štirih mesecih letos pro-^edla 218.000 kvadratnih me-*r°v volnenih tkanin iz mika-ne Preje in 127 ton volnene nakane preje. V aprilu so pro-JJah zelo veliko blaga, še en-srat več kot aprila lani. V tem Pjsu so dosegli 51.5 odstotka tnega plana Čeprav aprila jf. niso nič izvažali, imajo ranjenih več pogodb za iz-02 v naslednjih mesecih. ZALOG umetna sušilnica «lM>ekarna v Zaiog" Je napoja* ie dobila sredstva za netno sušilnico. Uredili in bratekusili bodo do novem-^ ' To bo velika pridobitev Lekarno, ker bo lahko posezono od šestih na niesecev. VELIKA MANIFESTACIJA PRED KARLOVŠKIM ZLETOM TELESNA VZGOJA BOGATI ČLOVEKA Malodane 5000 gledalcev in 4000 nastopajočih se je v nedeljo ob 15. uri zbralo na novomeškem stadionu bratstava in enotnosti na velika manifestaciji telesne vzgoje; na največji prireditvi športnega značaja, ki smo jo videli v Novem mestu po zlatu 1960: na generalki za letošnji VIII. Zlet bratstva in enotnosti, ki bo v Karlovcu. Mladina iz štirih občan: Novega mesta, Trebnjega, Črnomlja in Metlike je pripravila obsežen in raznoter program, v katerem so nastopili vsi, od najmlajših pa do dijakov srednjih šol. Za ubran in slikovit nastop gre zahvala vsem učiteljem telesne vzgoje, še posebej pa glavnim organizatorjem nedeljskega nastopa: Milanu Smerduju, Jožetu Mali-ču, Ruži Kovačičevi, Nacetu Bukovcu in Jožetu Glonarju. Slovesna otvoritev zieta Po igranju himne, dviganju zastave in korakanju športnikov z zastavami je spregovoril predsednik ObS Novo me- sto Sergej Thorževskij in med drugim dejal: »Današnja medobčinska prireditev mladih sodi v vrsto praznovanj ob dnevu mladosti, 20-letnici osvoboditve in 600-letnici Novega mesta. Mladina štirih občin: Črnomlja, Metlike, Trebnjega in Novega mesta nam bo prikazala del svojih dosežkov s področja množičnega telesnovzgojnega udej-stvovanja. Izredno število nastopajočih, okoli 4000, dovolj zgovorno priča o pomembnosti te manifestacije. Hkrati je današnja telovadna revija ponoven dokaz in nadaljnji prispevek vse uspešnejšega medobčinskega sodelovanja naših sosednjih občin, ki se uveljavlja prav na vseh področjih družbenega življenja in dogajanja. Kljub omejenim materialnim možnostim moramo dati telesni kulturi pri nas v bodoče še več poudarka ter jo obravnavati kot sestavni del celotnega družbenega razvoja, kot splošno potrebo sodobnega delovnega človeka, saj bogati človekovo osebnost, njegovo življenje in delo. Sistem naše telesne kulture pa morar mo nujno graditi prav na množični telesni vzgoji mladine, da jo vzljubi in osvoji za vse svoje življenje. Danes lahko dela z uspehom samo tisti, ki je izoblikovan kot vsestranska osebnost. Vzgoja pa je okvir, ▼ katerem si mlad človek oblikuje svojo osebnost. V sklopu našega vzgojno izobraževalnega sistema prav gotovo pripada telesni vzgoji kot svojstvenemu vzgojnemu področju posebno mesto, saj omogoča pridobi-(Nadaljevanje na 12. str.) Jamarji bodo odkrili ploščo na Beceletovi jami V nedeljo, 6. junija, bodo novomeški jamarji v sodelovanju z osnovno šolo na Otočcu odkrili spominsko ploščo na Beceletovi jami pri Zagradu. Dogodek bo posvečen spominu narodnega heroja Vinka Paderšiča-Batreje, ki je med NOB umrl v Beceletovi jami in 20. obletnici osvoboditve. 8-letni deček skočil z brzovlaka V brežiško bolnišnico so 28. maja popoldne pripeljali nezavestnega učenca Antona Zakška iz Spodnjega Starega grada. Deček je v osem letu in obiskuje osnovno šolo na Vidmu. Ko se je tisti dan vračal iz šole domov, je v Krškem pomotoma vstopil na brzovlak. Izstopiti bi moral na Libni in ker se vlak na tej postaji ni ustavil, je kar med vožnjo izskočil. Pri nesreči se je hudo poškodoval, de vedno leži v bolnišnici. Stoti rojstni dan Včeraj, 2. junija, je Ivan Bevc iz Cerkelj 17 ob Krki praznoval redek življenski jubilej — stoletnico, že 32 let upokojenemu cestarju, ki je popolnoma zdrav, ki zelo dobro vidi in le sliši bolj slabo, so čestitali predstavniki občinske skupščine, ObO SZDL in področni poslanec iz Brežic ter predstavniki Cestnega podjetja iz Novega mesta. Tovarišu Bevcu tokrat za izreden življenski jubilej samo naše prisrčne "čestitke, kaj več o njem pa bomo zapisali v prihodnji številki. Sproščene igrice so bile točka najmlajših 10 predsednikov na posvetu Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je sklical 31. maja v Novem mestu posvet predsednikov občinskih sindikalnih svetov iz občin Brežice, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. Na posvetu so razpravljali o uresničevanju sklepov III. in IV. plenuma republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, zlasti pa o intenzifikaciji gospodarstva in nadaljnjem razvoju deQa/v-skega samoupravljanja v luči novih gospodarskih ukrepov. PRED VIII. ZLETOM BRATSTVA IN ENOTNOSTI V KARLOVCU Revolucionarna preteklost-zbliževanje v miru Se deset dni nas loči od trenutkov, ko bo na stadionu v Karlovcu na zaključni sliki 1400 mladincev in mladink prikazalo borbo narodov Jugoslavije ter nato zaplesalo Kozaračko kolo, ki bo simboliziralo radost, bratstvo in enotnost naših narodov. Slavko Doki, predsednik medobčinskega zletnega odbora, je včeraj z veseljem odgovoril na nekaj naših vprašanj pred to veliko manifestacijo ljudi iz Banije, Bosanske in Bele Letošnji kurlovški zlet bo še bolj utrdil bratstvo in enotnost sodelujočih. - Na prvem zletu 500 nastopajočih, na sedmem, ki je bil v Novem mestu, že skoraj 19.000. - Ne le športna prireditev, ampak tudi manifestacija mladine in vsega skupne nob in prebivalstva socialistične revolucije naših v mesto in da je manifestacija mladine iz leta v leto bolj množična! Zleti so usmerjeni v razvijanje bratstva in izpolnjeni z akcijami za krajine, Korduna, Like in Moslavine. — Letošnji Zlet bo osmi po vrsti; za Veliko Kladušo, Slunjem, Cazinom, Vrgin mostom, Bihačem, Siskom in imiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Turistično društvo in Občinski svet Zveze .kulturno prosvetnih °*ganizacij Črnomelj VAS VABITA na tradicionalno folklorno turistično prireditev JURJEVANJE yJtoeh 5. in 6. junija 1365 v Črnomlju. SPORED: Junij ob 20. uri: kresgvanje vabljenje kresnic P° mestu J^er ob kresu z boga J«n folklornim in glasbenim sporedom belokranjska veselica s semiško ohcetjo Pridite na Jurjevanje! 6. junij ob 9. uri: JURJEVANJE Zeleni Jurij, Metliško kolo, Preloško kolo, Poljanski svatbeni običaji, Viniško kolo, Adlešičko kolo, Tribučko kolo, Bojansko kolo, Črnomaljsko kolo. Informacija: Prireditev bo v parku pri hotelu »LAHINJA«, v slabem vremenu pa v Domu ljudske prosvete v Črnomlju. Turistični bdro Crnomlje (tel. 76-011) sprejema naročila za organizacijo izletov turističnih skupin na Mirno goro, Topli vrh, Vinico in ostale kraje v Beli krajini, rezervira prenočišča in daje vsa pojasnila v zvezi s prireditvijo. Pridite —Bela krajina vas bo prisrčno sprejela! fcia« ''''''''''''''''^''''''''''''''''''''UUIlilll^^ HMtHHI HHHHHIUUIM lUMIHIH HHHIUIIIlIllilllllHMIUUHIIIINHMIHIIMIMMIl^^ Novim mestom bo letos Karlovac sprejel mladino letošnjega Zleta- Kakšni so nameni in i i katerih pobud je prišlo do Zleta bratstva in enotnosti? »Ideja o organiziranju povojnih Zletov bratstva in enotnosti je vzklila leta 1952, ko so se predstavniki tedanjih okrajev Cazin, Kladuša, Slunj, Vojnič in Vrgin most odločili, da bodo po vojnem in povojnem sodelovanju teh področij organizirali zlete. Moč in življenje zletov je potrjena iz leta v leto. Na prvem zletu je bilo okrog 500 udeležencev, v Novem mestu pa že 18.831! V Veliki Kladu-ši so se zbrali le telovadci in atleti, v Karlovcu pa bodo razen vseh vrst športnikov zastopani še ribiči, gasilci in drugi Zlet pa ni le športna prireditev, saj sodelujejo še folklorne skupine in pevci. Zlet je prava manifestacija ljudi, ki so se borili s puško v roki z ramo ob rami, v miru pa njihova mladina širi misli ob bratstvu in enotno-nosti naših narodov! — Pomen zleta za nastopajoče? — Da se mladina še bolj spoznava, da spoznava nove kraje, da se organizacijske izkušnje prenašajo iz mesta narodov, hkrati pa so zleti pregled doseženih rezultatov v izgradnji naše domovine, saj razvijajo internacionali-stično zavest in vodijo k skupnemu napredku narodov Jugoslavije. — Kako se je Dolenjska pripravljala na letošnjo osmo prireditev v Karlovcu? — Priprave na to manifestacijo potekajo že vse leto. Predvsem šolska mladina se pripravlja na to srečanje, medtem ko bi morali več poudarka nameniti tudi delavski mladini. Izbirna tekmovanja in srečanja med društvi so bila le izbira najboljših, ki nas bodo zastopali v Karlovcu. Celotna letošnja športna dejavnost je bila namenjena slavju v Karlovcu in tudi označena z geslom osmega zleta in duhom bratstva ter enotnosti naših narodov. Vremu OD 3. DO 13. JUNIJA Močnejši dež z ohladitvijo okrog 4., 9. in 12. junija. Izboljšanje vremena 5. in 6. junija in zlasti okrog 13. junija. V ostalem nestalno s pogostnimi plohami Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Nova prispevna stopnja Na skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja ugotavljajo, da je treba bolj skrbeti za razširjeno reprodukcijo v zdravstvu — Ponekod še vedno primanjkuje zdravnikov — Do jeseni dolgoročni načrt razvoja zdravstvene mreže — Fzpremenjena skupna stopna prispevka Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Noivo mesto je 28. maja pretresala več zadev. V poročilu o sklepanju pogodb z zdravstvenimi zavodi so ugotovili, da so bile le-te letos sklenjene do 10. februarja in da imajo zavodi na vodjo dovolj sredstev za nemoteno osnovno dejavnost. V zvezi s tem, ker je zadnja leta namenjenih vedno več sredstev tudi za razširjeno reprodukcijo v zdravstvu, je zavod za sociaflno zavarovanje letos namenil 144,000.000 za štipendiranje, gradnjo stanovanj in adaptacije zdravstvenih objektov. V razpravi so ugotovili, da je zelo kritično stanje zdravstvene mreže v Šentjerneju in na Vinici. V Šentjerneju imajo že zbranih za gradnjo nove zdravstvene postaje 67,000.000, manjka pa še 15,000.000 din, medtem ko bo na Vinica investitor občinska skupščina Črnomelj, ki bo za zdravstveno postajo postavila montažno hišo. Ponekod zdravnikov še vedno močno primanjkuje, to pa je zlasti očitno v Šentjerneju (kjer je en zdravnik na 8.000 prebdvalceiv), v Straži, kjer ni veliko boljše, in tudi v trebanjski občini. Sprejeli so priporočilo, naj zdravstveni zavodi problem kadrov čimprej rešijo, kar jim organi sklada za zdravstveno zavarovanje ne odrekajo sredstev za štipendije. Do letošnje jeseni bodo skupščini predložili dolgoročni načrt razvoja zdravstvene mreže, ki ga bodo pripravilli zavod za zdravstveno varstvo in področne občinske skupščine. Ko bo tak nadut izdelan, bo zavod za socialno zavarovanje laže usmerjal sredstva za naložbe v razvoj zdravstvene mreže. Na zasedanju so razpravljali tudi o novi znižani skupni stopnji prispevka za socialno zavarovanje, ki velja od 1. junija letos. Doslej je znašal prispevek 24,5 odst. od osebnih dohodkov, odslej pa bo znižan na 22,5 odst. Ta prispevek se deli med republiško skupščino socialnega zavarovanja (za dofigoročno zavarovanje: invalidnine, pokojnine in otroški dodatki) in med komunalne skupnosti za zdravstveno zavarovanje. Sklad zdravstvenega zavarovanja ne bo prikrajšan, ker je dosedanja delitev med republiko in komunalnimi skupnostmi povečana, tako da dobivajo slednje odslej namesto 8,5 odst. tega prispevka, 9,3 odst. Delitev je izpremenjena v dobro komunalni skupnosti zategadelj, ker si je republiška skupnost že ustvarila zadostne rezenve. Ameriškemu Industrijalcu Cyrusu Eatonu niso verjeli. Ameriški veleposlanik v Moskvi je Beli hiši povedal, da stvari niso take in da sovjetski premier Kosigin ni nič takega povedal, kar pripoveduje Eaton. Tako je bil Eaton prisiljen objaviti stenografske zapiske pogovora, ki ga je imel te dni z najvišjimi sovjetskimi voditelji. »Spričo povečanja napetosti in zatekanja k vojni nimamo druge izbire, kot da se sili upremo s silo,« je dejal premier Kosigin triinosemdesetletnemu ameriškemu industrijalcu, ki mu gre zasluga za to, da sta se sestala Hru-ščov in Kennedy. Novinarjem pa je Eaton prisiljen objaviti stenografske lje tako razumel, kot da se bo to zgodilo najkasneje v enem mesecu. Sicer pa ameriška letala tudi pretekli teden niso mirovala, ampak so bombardirala Severni Vietnam in letajo čedalje bliže Hanoiu. Kolikor bliže letajo, na toliko srditejšo protiletalsko obrambo nalete. Enkrat so se morala celo vrniti, ne da bi kaj opravila. V Južnem Vietnamu pa so enote osvobodilne fronte čedalje bolj aktivne in so prejšnji mesec zavzele okrog 150 naselij, tako da imajo enote saigonske vlade z Američani vred pod kontrolo le še četrtino vsega Južnega Vietnama. Položaj t Dominikanski republiki se pretekli teden ni bistveno spremenil. Sem in tja so še manjše praske med Caamanovimi pristaši in četami generala Imberta. Razlika je le v tem, da so nekaj ameriških vojakov zamenjali brazilski, Američanom pa še ni uspelo sestaviti vlade po svoji podobi. Kakš- ne posledice lahko nastanejo iz vsega tega pa je najbolj določno povedal generalni sekretar OZN U Tant, ki je zaskrbljeno vprašal, zakaj sploh še imamo OZN, če v Dominikanski republiki nastopajo čete organizacije ameriških držav. Kaj, ko bi povsod po svetu prepustili varstvo miru le regionalnim organizacijam, kaj naj potlej OZN še počne? In povsem lahko pritrdimo Bliže Hanoju Vidi Hreščak, ki je v »Delu« zapisala tole :»In če Johnson meni, da interesom zahodne hemisfere ne ustreza prepustiti reševalno akcijo OZN, ali je to v bistvo kaj drugega in manj nevarnega od kitajskega odrekanja vsake avtoritete OZN?« V Kairu so pretekli teden zasedali premieri arabskih držav. Manjkal je le tunizijski premier, vtem ko libijski in maroški nista manjkala. Te tri dežele se namreč niso držale sklepa arabske lige, naj pretrgajo diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo, brž ko bo le ta priznala Izrael. Tako je bila načeta arabska enotnost. Tunizijski predsednik Burgiba je šel še dlje in tudi v Kairo ni poslal svojega premiera, hkrati pa izjavil, da bi bilo pametno, če bi se arabske države začele pogajati z Izraelom in če bi se glede Plastične držali priporočil OZN. S tem je le še prilil olja na ogenj in so nekateri v arabski ligi zahtevali, naj bi ga izključili, vendar je prevladala zmernost pa so le obsodili njegova stališča. Priznati je treba, da kažejo ta stališča dokaj političnega realizma, saj je treba navsezadnje le priznati, da Izrael obstaja in da se bo treba slej ali prej pogovoriti, kako bi uredili medsebojne odnose, samo da je prišla beseda o pogajanjih z Izraelom močno ob nepravem času, namreč prav zdaj, ko so se začele izraelske »povračilne akcije« in napadajo področja, kjer so se začela dela pri zajetju vode reke Jordan. Prav Pre" tekli teden smo brali precej takih poročil o spopadih na izraelsko-sirski meji. Tako se spet oživlja eno izmed žarišč mednarodne napetosti. Poka pa tudi v organizaciji afriške enotnosti. Devet držav je pretekli teden izjavilo, da se ne bodo udeležile konference v Akri. Te so: Slonokoščena obala, Gornja Volta, Niger, Togo, Senegal, čad, Gabon, Madagaskar, Daho-mej in še leopoldvillski Kongo, ki so ga prav takrat sprejeli v afromalgaško unijo, članici te unije sta še Kongo (Brazzaville) in Mavretanija. V gla*' nem so to države, ki so bile prej francoske kolonialne posesti. Večina teh držav je prozahodno usmerjenih, pri čemer ni majhen delež tudi Pariza-Morda je tudi značilno, da je čombeja spet sprejel sam francoski predsednik de Gaulle, potem ko so Čombeja sprejeli v afro-malgaško unijo. Delujejo torej sile, ki jim afriška enotnost nikakor ni pri srcu. LOVNI TURIZEM NA PODROČJU BREŽIŠKE OBČINE 5876 dolarjev za lov ustanovljena 2. maja lani. V brežiški občini je adatf 10 lovskih družin, ki so dosegle naslednje devizne rezultate: Ar-tiče 539, Bizeljsko 816, Dobava 661, Brežice 631, Cerklje 1.396, Čatež 336, Globoko 297, Kapele 881, Mokrice 157 in Pišece 61 dolarjev. V vsej brežiški občini so lani tuji lovci dali 5.876 dolarjev. Iz občinskih skladov so vložili le 1,2 milijona din, če pa preračunamo dolarski znesek, dobimo 4,407.375 din, kar je lep uspeh. Lovske družine so zadolžili za odstrel fazanov, vendar družine teh nalog niso povsod izpolnile. V bodoče bo treba posvetiti več pozornosti za ponudbe lovskim turistom in kupiti več psov, predvsem ptičarjev. Tudi lovnemu turizmu bomo kot novi obliki turistične dejavnosti morali posvetiti večjo pozornost. (S) Brežice z okolico imajo zaradi geografskega položaja lepe možnosti za razvoj več vrst turizma. Novo vejo dejavnosti predstavlja lovni turizem. Razvil se je slučajno vzporedno z drugimi dejavnostmi v krajih, kjer so že določeni pogoji za turizem. Se več: lovci — turisti stanujejo na določenem mestu, na lov pa odhajajo v drug kraj. Na to seveda precej vpliva razvoj avtomobilizma. K nam prihajajo lovci iz Italije, Avstrije, Nemčije in drugih držav- Njihovega prihoda ne gre pripisati le prejšnjim obiskom, pač pa tudi aktivnim lovcem, ki so z dobro organizacijo dosegli večji priliv inozemskih gostov. Uspehi na področju brežiške občine so zasluga aktivnosti lovskih družin ki komisije za lov in ribolov pri ObS, ki je bila Ribolovni turizem Bogate reke, polne rib, in ribniki na področju brežiške občine so omogočili športnemu turizmu še večji razmah. Ribiči vsako leto vlagajo več tisoč mladic raznih rib, predvsem postrvi, ša-renk, krapov in ščuk. Mladice bo že spuščali v Malenščico, Piroški potok, Krko, Močnik in ribnik pri opekarni. Ribiči so pomagali s prostovoljnim delom; organizirali pa so tudi športna tekmovanja, kolektivne izlete in podobno. Dovolj dobra je tudi organizacija pri preprečevanju divjega lova. V zadnjih letih je bilo storjene precej škode zaradi odpadnih voda iz tovarne celuloze Kriško, trboveljskega rudnika in trboveljske in brestaniške elektrarne. Lani je škoda znašala 3,000.000 din; tovarna Djuro Salaj iz Krškega je povrnila škodo z vplačilom 2,5 milijona, medtem ko od ostalih, ki ne kažejo razumevanja, iščejo (plačilo po sodnih potih. Računajo, da bodo morali vlagati še pet let, nato pa se bodo sredstva vračala. Razen dveh čuvajev so letos uvedli še tretjega. Poudariti velja, da bodo ribiči na območju Cerine uredili ribnik s površino 4 do 5 ha, kamor bodo vložili krape. Ribnik bo med avtomobilsko cesto in staro cesto in bo privlačna točka tudi kot jezero. (S) rKRATKL j IZ KAZNIH STRANI j TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PBEGLEC • EDVARD KARDELJ JE V RAZGOVORU Z UREDNIKOM NOVE MAKEDONIJE glede težišča vodilne vloge Zveze komunistov med drugim dejal, da mora biti poudarek predvsem na boju za krepitev samoupravljanja. Prava vsebina vodilne vloge ZK ni v neki upravljavski, direktorski, »mena-žerski« vlogi, ampak predvsem v boju za nadaljnji progresivni razvoj socialističnih družbenih odnosov, v dejanskem boju za vse bolj napredne, za vse bolj demokratične odnose med ljudmi, če ne bi bilo težišče vodilne vloge na tem, bi komunisti podlegali za-rjavelosti tehnokratizma in birokratizma. Boj za krepitev in nadaljnji napredek družbenega samoupravljanja je osrednja družbe-no-zgodovinska naloga komunistov. • PROSLAVA DNEVA MLADOSTI je bila po vsej državi kar najbolj svečana. Najbolj seveda v Beogradu,-na osrednjem stadionu, kjer je Miro Cerar, naš najboljši športnik, zgled naprednega mladinca, izročil štafetno palico tovarišu Titu. Mladina ga je na rokah prinesla do stopnic, po katerih je nato stekel do Tita in mu v imenu vse mladine izrekel tele besede: »Dragi naš tovariš Tito, vsi mi ti želimo iz vsega srca, da dolgo živiš, da si dobrega zdravja in na srečo vseh nas.« Tito se mu je ves srečen in ganjen zahvalil. —- Nepozabno doživetje so bila tudi srečanja predstavnikov naših narodov, od najmlajših do ožjih sodelavcev, s tovarišem Titom, ki jih je prenašala jugoslovanska televizija, tako da so tisoči in tisoči po vsej Jugoslaviji imeli možnost, da tudi sami doživljajo vse tisto, kar so neposredno občutili pionirji, mladinci, delavci in drugi pri tovarišu Titu. • PETAR STAMBOLIĆ JE PREREZAL TRAK NA JADRANSKI MAGISTRALI DO DUBROVNIKA. To se je zgodilo v nedeljo, ko so izročili namenu okrog 700 kilometrov asfaltnega traku, ki je speljan ob jadranski obali in ki bo bistveno prispeval k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju obalnega območja in vse dežele. S tem smo odprli Jugoslaviji in svetu vrata na južni Jadran. • DRAVA IN DONAVA STA POPLAVILI ALI PA OGROŽATA PRECEJ NASELIJ. Najbolj je prizadet Vukovar. Vodna stihija se je znesla tudi nad mnogimi sremskimi vasmi, štabi za obrambo pred poplavami so storili Boj za krepitev samoupravljanja vse, kar so mogli, da bi preprečili še večjo škodo in da bi pomagali ogroženim ljudem. • USTAVNO SODIŠČE SRS JE SPROŽILO USTAVNI SPOR PRED USTAVNIM SODIŠČEM SFR JUGOSLAVIJE. Do spora je prišlo zaradi nekaterih določb temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. Novinarka Marija Namorš piše v »Delu«, da gre v sporu za izplačevanje pokojnin upokojencem, ki so bili upokojeni po prejšnjih predpisih in so imeli polno ali povečano polno pokojnino na osnovi dopolnjenih 35 oziroma (za ženske) 30 let pokojninske dobe. Po prejšnjih predpisih so ti upokojenci dobivali polovico pokojnine, če so se po upokojitvi zaposlili s polnim delovnim časom, oziroma celo pokojnino, če so se zaposlili z nepolnim delovnim časom. Po novem zakonu so jim ustavili izplačevanje pokojnin, če so bili polno ali nepolno zaposleni in če niso dopolnili 40 oziroma (za ženske) 35 let pokojninske dobe. Na ta ukrep so bili seveda nepripravljeni in mnogi so zaradi tega v sila težkem položaju. • DELO REPUBLIŠKE SKUPŠČINE je bilo te dni precej razgibano. Republiški zbor je med drugim ugotavljal, da je prišlo do občutnih premikov gospodarstva k intenzivnejšemu in bolj ekonomičnemu poslovanju. Na seji gospodarskega zbora so pozitivno ocenili intencije, da je treba vlagati v trajna obratna sredstva in da se je treba bolj premišljeno odločati za investicije. Prosvetno-kulturni zbor je menil, da je redna kulturna dejavnost očitno pomanjkljivo financirana in da je zato toliko večji pritisk na dopolnilna sredstva iz skladov. Na seji socialno-zdrav-stvenega zbora pa so ugotovili, da je treba imeti v zdravstvu več posluha za bolnike in njihove potrebe ter da ne bi smelo biti težišče samoupravljavske aktivnosti v zdravstvu le na materialnih vprašanjih. • GOZDOVI IN LES SO SLABO IZKORIŠČANI — so ugotavljali na seji odborov za industrijo zveznega in gospodarskega zbora. Zmogljivosti za predelavo lesa je treba uskladiti s strukturo lesne mase. Gozdarstvo predelovalni industriji ne nudi dovolj lesa, čeprav smo med najbogatejšimi na gozdovih. Avstrija ima dvainpolkrat manj gozdov kot Jugoslavija, zato pa izvozi štirikrat več lesa. • OBISKI V SLOVENIJI: obiskali so nas socialisti iz obmejnih pokrajin Furla-nije — Julijske krajine. Ta obisk in razgovore ▼ Ljubljani so ocenili kot pomemben prispevek k poglabljanju stikov s PSI. — Slovenijo sta obiskali tudi dve novinarski delegaciji: ena iz Avstrije in druga iz Zvezne republike Nemčije. # TITO JE ODPOTOVAL V ČSSR — Predsednik Tito je v torek odpotoval na uradni obisk * ČSSR, potlej bo obiskal še Nemško demokratično republiko "j Sovjetsko zvezo. V Pragi so n» priredili nadvse prisrčen sprejem. Nazadnje je bil na Češkem leta 1946. # HUDI rudarski nesreći-— Pretekli teden sta bili kar dve hudi rudarski nesreči. V indijske® premogovniku Dhuri je eksplodira« plin, potlej pa se je ves rudn» vnel. Ob eksploziji je letelo Kamenje tako daleč, da je ubilo nf kega kmeta na polju dva kilom®" tra od rudnika. Pod nebo pa Je dvignil oblak dima, podobne«" atomski gobi. Ob nesreči je *T gubilo življenje po uradnih kih 274 rudarjev, sindikati pa » dijo, da je okrog 400 žrtev. maj se Je poleglo pisanje o nesreči, že je prišlanova vest: nekem japonskem rudniku je splodiral plin. Ob eksploziji Jej* lo v Jami čez 500 rudarjev. t^V ure so potegnili iz Jame 24 "J! pel, rešilo se Jih je okrog usoda ostalih pa je negotova, * so zasuti. j # PORAZ SAIGONCEV QUANG NGAIU — Po tridnev^ bitki so enote osvobodilne voj^ v Južnem Vietnamu priza"^. saigoncem enega največjih P°Je. zov v petletni vojni. Padlih, ranj Q nih in pogrešanih je več kotJ£ saigomkih vojakov, in to po nem obvestilu iz Saigona. > - »VZHOD ZAHOD ZA OKRO^ LO MIZO« - Od 4. do 7. bosta v Beogradu hkrati dve m, narodni konferenci s sKJ:5ieio imenom »Vzhod-Zahod za oK[°& mizo«. Na politični konferenci do politični, kulturni in JaTjH, o lavci iz 40 dežel razpravlja}' ,, atonjski oborožitvi in o s<*»» krizi OZN, na gospodarski renči pa bodo razpravljali o^j spodarskem sodelovanju Vzhodom in Zahodom. y , ZATIŠJE V BOLIVIJI "d0. tej južnoameriški deželi *> ■» godki umirili. Vladna v°Js^dar-jo navsezadnje umaknila » ... ^ skih revirjev, rudarji pa ^ ,;lkib. delo v nacionaliziranih eto, Ozračje pa je še vedno saj vzroki spopadov niso „blas" njeni. Junta Je Se vedno n» °D1 in volitve Se niso razpisane____ V Zdravstvu vse uaodno Delovni kolektiv vg*^ stvenega zavoda v * $ njem je 22. maja JJg^j.. upravni odbor in prf" kar nika delovne skunosti, je postal dr. Pavlin- J^ vorili so se tudi o dem konca aprila. Rezult&" ^ ugodni. Vse enote dosegle ali Posege " črt. storitev in finačni ?* _ Tudi preventivno dobro ocenili. so Kako preprečimo peronosporo Peronospora vinske trte (plasmopara viticola) je bolezen ameriškega porekla. V Evropo so jo zanesli leta 1874. Pri nas se je najbolj razširila v okolici Maribora (1881), 1884. leta pa je že zajela področje Srbije. Peronospora spada med najnevarnejše bolezni vinske trte na vsem svetu. Vsako leto povzroča večjo ali manjo škodo v vinogradih. Vendar lahko s pravočasnim in pravilno pripravljenim škropivom zmanjšamo intenzivnost te bolezni in s tem tudi škodo, ki bi jo sicer povzročila. To se je predvsem pokazalo lani, ko so bili zelo ugodni pogoji za razvoj peronospore. Pri ocenitvi škode v bizeljskih vinogradih se je pokazalo, da je na dveh sosednjih vinogradniških parcelah odstotek škode različen: na eni morda samo 15 ali 20 odst., na drugi Pa celo 70 ost. Edini uspešni način boja proti peronospori je pravočasna in pravilna uporaba kemijskih sredstev — fungicidov. Z njimi trto škropimo ali prašimo. Ker imajo trtnj listi odprtine, skozi katere prodira ta bolezen, večinoma na spodnji strani, je zelo važno, da pri škropljenju pa- zimo, da so predvsem spodnje strani listov temeljito poškropljene — dejansko oprane s škropivom. Dobro je treba poškropiti tudi grozde, na katerih se zaradi voščene prevleke škropivo zelo težko obdrži. Najbolj znano sredstvo, s katerim škropimo, je bor-doška juha — to je bakreno sredstvo, ki zelo dobro učinkuje. Za nekaj časa sicer ustavi rast listov, toda to trti skoraj ne škoduje. Zelo dobro se oprime listne površine in dež ga tako hitro ne izpere, zato je tudi delovanje najdaljše. V zadnjih letih se mnogo uporabljajo tudi razna organska sredstva, ki zelo ugodno delujejo na rast listov, vendar se hitreje spe-rejo in škropljenje z njimi je treba večkrat ponoviti. če škropimo z organskimi sredstvi, se moramo ravnati po navodilih, ki so kemijskim sredstvom priložena. 1-odstotno bordoško juho pa pripravljamo iz raztopine modre galice in ap-nenega mleka. Posode morajo biti lesene ali cementne (emajlirane so tudi dobre), ne smejo pa biti železne. Za 100 litrov 1-od- Izvoz pod planom Letni izvozni plan so podjetja v kočevski občini doseg-ia v štiri mesecih s 23 odstotki. kar je dobrih 10 odstotkov pod štirimesečnim povprečjem. Samo aprila so izvozila za 142.231 dolarjev blaga ali 32,6 odstoka več kot aprila lani. Močno je porasel izvoz predvsem v Inkopu — za 79,4 odstotka, gostinsko Podjetje Hotel Pugled pa je opravilo za 149,3 odstotka več uslug inozemskim gostom kot aprila lani. Izvažali še niso J&udnik, Itas in Tekstilana. Sicer pa so industrijska podjetja v Kočevju v prvih štirih mesecih presegla čisto fakturirano proizvodnjo v primerjavi z enakim obdobjem lani za 45,7 odstotka, samo aprila pa so prodala za 24,8 odstotka več kot aprila lani. Lanske aprilske prodaje nista dosegla le Itas in Inles. Aprila je bila presežena vnovčena proizvodnja za 8,9 odstotka v primerjavi z letom prej, vendar pa kupci zelo slabo in neredno plačujejo kupljeno blago. stotne bordoške juhe od-vagamo lkg galice. Galico damo v redko krpo in jo zvečer prej obesimo v posodo, v kateri je 50 1 vode. Galica se preko noči raztopi, morebitne primesi pa ostanejo v krpi. V drugo posodo damo prav tako 50 1 vode, odtehtamo 1,2 kg (120 dkg) mastnega gaše-nega apna ali 40 dkg živega apna (živo apno ugasimo!). To apno se precedi skozi sito ali krpo v vodo in tako dobimo apneno mleko. Nato počasi zlijemo raztopino modre galice v apneno mleko in mešamo, če se vliva apneno mleko v raztopino galice, je juha slabša, ker se prej naredi usedlina. Praviloma se pripravlja bordoška juha za vsak dan sproti, če pa jo zaradi slabega vremena ne moremo porabiti v enem dnevu, dodamo na 100 1 juhe 10 dkg sladkorja ali 11 mleka. Taka bordoška juha se lahko uporablja do 10 dni. Bordoška juha mora biti nevtralna in zato moramo mešati predpisane količine apna in galice, če damo premalo apna, je juha kisle reakcije in zelo rada povzroči palež listov in drugih delov trte. če damo preveč apna, tudi ne deluje dobro. Primernost bordoške juhe lahko preizkusimo s fenol ali lakmus papirjem. Fenol je bele barve in v pravilno pripravljeni nevtralni juhi postane rdeče. Lakmus papir pa je rožni-te barve in v nevtralni bordoški juhi pomodri, če niti prvi, niti drugi papir ne menjata barve, pomeni, da je juha kisla in moramo dodati malo apna (papir dobimo v lekarni). Ko preizkušamo reakcijo bordoške juhe, moramo paziti, da imamo čiste roke. To je recept za 1-odstotno bordoško juho. če uporabljamo manj ali več odstotno, damo temu odgo- »LR« panji se dobro obnesejo Langstroth — Rootor panj (LR) je na svetu najbolj razširjen, saj pravijo, da čebe-Jari v njem več kot 90 odst. čebelarjev v ZDA, Južni Ame-Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji itd. (Ivan Rak, Slovenski čebelar 1963, št. 1, str. 21). Tem panjem pravijo tudi »Amerikanci« ali »stojaki«. 2 »amerikanci« imajo samo toliko zveze, da se odpirajo P*1 zgoraj in da imajo nastavke. ki se nastavljajo in odvzemajo. AGROMEL je imel 8-000 teh LR panjev, s tem Pa seveda še ni rečeno, da 80 ti panji povzročili propad Ujetja, ampak so za polom °%ovorni ljudje! Prostornina plodišča v LR je skoraj enaka kranji-kar pomeni, da ima za ^boj že 150 let preizkušnje, režimi sem imel te panje ar na prostem pod snegom. je brila ostra burja, ^tiskal je hud mraz, pod ^egoan pa je bila enakomer-jp temperatura brez vetra in an*gih motenj. pfvi spomladanski žarki komaj začeli ogrevati ste-e Panjev in že se je začelo v njih novo življenje. V času, ko sem čebelaril še s kra-njiči, sem panje vedno skrbno zapažil z otavo in papirjem. Spomladi, ko je zunaj pihal topel veter in je sijalo sonce, panji v spodnji vrsti še niso izletavali. Ko sem enega izmed njih odprl, sem potegnil iz njega papir in zimsko ivje. S tem bi rad povedal, koliko pomenijo prvi sončni žarki, ki ogrevajo stene panjev. LR panj ima pet različnih delov: podnico, plodišče, me-dišče (lahko je eno ali pa tudi več medišč), pokrov, v katerem so zračniki in streho, ki mora biti pokrita s pločevino. Spomladi sem hitro zamenjal razkužene podnice, če opravljata to delo dva, lahko podnice zamenjata v dobrih šestih sekundah. čebelariti s temi panji se izplača. Pregled, pa tudi de- varjajočo manjšo ali večjo količino apna. Važno pa si je zapomniti, da je boljše večkrat škropiti z manjšo koncentracijo, kot pa manjkrat z močnejšo in sicer iz naslednjega vzroka: trta se neprestano razvija in neprestano so presledki med škropljenji večji, imamo na trti vedno veliko število mladih, zelo občutljivih listov, ki niso poškropljeni. Koncentracija bordoške juhe pred cvetenjem je 0,75 do 1-odstotna, po cvetenju pa 1-odstotna. Koncentracija, večja od 1,5 odstotka ni potrebna. Inž. Olga Kopinč — Viš, pa bo žena spet mislila, da sem v podjetju koga kritiziral... OB OBČNEM ZBORU NOVOMEŠKEGA DRUŠTVA KNJIGOVODIJ Premalo knjigovodij V soboto, 29. maja so se v domu kulture v Novem mestu zbrali člani društva knjigovodij na VII. redni občni zbor. V društvo so včlanjeni knjigovodje dolenjskih občin: Metlike, Črnomlja, Trebnjega in Novega mesta. Najprej je govoril na osno- vi razgovorov s simpozija na Bledu o problemih in povezanosti finančnega plana in obračuna Jože Mali iz jeseniške žedezarne. Pogoj za normalno in urejeno delo knjigovodske službe je vsekakor ustaljenost tržišča. Zdaj pa v nekaterih podjetjih niti niso prišli nikamor s pdan- lo s čebelami, nastavki, medi-šči, roji ter dodajanje in odvzemanje, vse je zelo preprosto. Ameriško žrelo se odpira po vsej širini, o vlagi in plesnobi pa v LR panjih ni sledu. AŽ panji so že toliko izpopolnjeni, da pri nas že skoraj ovirajo razvoj, poleg tega pa stane en žnidairšičevec 16.000 din. LR panj je tako poenostavljen, da ga lahko naredi vsak čebelar sam ali pa kupi posamezne sestavne dele. Seveda ne bi bilo prav, če bi se zdaj vsi na vrat na nos odločili za LR panje. Razvoj sam bo izbral tisto, kar je poceni in preprosto. čebelam je vseeno ali si naredijo svoj dom v drevesnem duplu, v skalnati luknji, slamnatem košu ali drugod; važno je predvsem to, da jih ne odvrača smrad. IVAN TOMC FRIZURE NA OBČNEM ZBORU — O vlogi in delu žena v knjigovodstvu je na občnem zboru govorila tovarišica Blatnikova: kljub temu, da je v knjigovodstvih zaposlenih večina žena, zasedajo (verjetno brez prave potrebe!) vodilna mesta po večini moški! skimi kalkulacijami, niti no znajo tehničnemu kadru povedati, kakšne so osnovne naloge njihove službe. O delu upravnega odbora društva je poročal Ciril Jar-novič. Na našem področju se še vedno občuti nekdanja ukinitev novomeške srednje ekonomske šole, čeprav nastalo vrzel uspešno zapolnjujeta sedanja ekonomska šola in zavod za izobraževanje odirasll ih z oddelkom višje komercialne šole. Društvo je ves čas sodelovalo z občinskimi skupščinami, drugimi organizacijami in Društvom knjigovodij Slovenije. Organizirali so tudi številne seminarje in strokovne ekskurzije. Po poročilih so razpravljali o problemih finančnega vodstvenega kadra in vključevanju ekonomistov v knjigovodsko delo v podjetjih; o nadaljevanju šolanja že zaposlenih kadrov; o potrebi hitrejšega u/vajanja mehano-grafije v knjigovodstvu večjih podjetij in o nezainteresiranosti absolventov ekonomskih šol za delo v knji-govodsbvu. Ker je ta posel zahteven, često vezan na termine, še posebej pa na težave v gospodarskem sistemu, na menjanje predpisov in omejevanja, je seveda prijet-neje deflati v komerciali, splošnih poslih in drugih službah. Zato je priliv v knjigovodsko službo občutno premajhen. Občni zbor so zaključili z volitvami novih organov društva in s sprejetjem proračuna za leto 1965/66. MELAMIN: težave s surovinami Kolektiv kemične tovarne Melamin v Kočevju ima zadnje čase precej težav s pomanjkanjem domačega in uvoženega proizvodnega materiala, zaradi česar je aprila prišlo do manjših zastojev v proizvodnji. Kljub temu pa so proizvedli 4780 kilogramov ma- teriala in nad 51.000 m2 raznih plošč. Tudi prodaja na domačem trgu je bila ugodna, vendar bi lahko prodali še več, če bi imeli devize za uvoz potrebnih surovin. Do konca aprila se je v Me-laminu povečala fakturirana proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lani za 172.8 odst., letni proizvodni plan pa so v tem času dosegli s 35.1 odstotka. Aprila so iz vozili za 42.330 dolarjev izdel kov. Večji izvoz in intenziv nejšo proizvodnjo onemogoča pomanjkanje deviz za uvoz proizvodnega materiala. *O0T£t nizke cene prašičjem sejmu v ii maJa * bilo na sejem Novem mestu pripeljanih ko « pra5ičkov raznih veli-^".prodanih pa je bUo le Jr- Cene so bile tokrat zelo rn^sfi 8aj 80 bili naprodaj od 6 do 12 tednov že Z ;500 do 10-500 din, od 3 ll mes«cev stari pa od /•»00 do 20.000 din. Tudi to-J®1 "a sejmu ni bilo kup-« oddaljenejših krajev. BANKA - izpit naše gospodarnosti Od tega, kolikšna sredstva bomo prispevali pri ustanavljanju nove dolenjske komercialne banke, je odvisna njena poslovna sposobnost - Bančni kreditni skladi nove banke bodo edini porok za uspešno uresničevanje razširjene reprodukcije na našem področju - Kot dobri gospodarji moramo stremeti za tem, da bomo v novi banki osredotočili čim več sredstev, ki so v gospodarstvu na voljo. Z lani in letos sprejetimi gospodarskimi ukrepi smo zmanjšali investicijsko potrošnjo in omejili poslovnim bankam investicijsko kreditiranje. Ukinjeni so bili krediti za pospeševanje proizvodnih faktorjev, vezani depoziti in obveznice na manj kot eno leto ne morejo biti več vir za kreditiranje investicij, prav tako ne sredstva na računih udeležb kreditov, ki so jih odobravale posamezne banke in 20-odst. delež hranilnih vlog na vpogled. Banke so morale 25 odst. investicijskih plasmanov oddvojiti za trajna obratna sredstva, za kritje morebitnih podražitev je bil uveden 10-odst. polog pri investicijah, delovne organizacije pa smejo letos vložiti v osnovna sredstva največ 80 odst. tega, kar smejo po veljavnih predpisih uporabljati za gospodarske investicije. Našteti ukrepi veljajo tudi za investicije v lastni režiji, izvzete pa so samo one, ki so manjše kot 10,000.000 din in one za opremo, nabavljeno v tujini, če je bila pogodba s tujim dobaviteljem podpisana do 21. aprila letos. Razen naštetih so obveljali tudi predpisi, ki omejujejo razne kreditne posle, ki so v 1964 še veljali. 2e lani, še bolj pa letos, je vse našteto močno omejilo kreditiranje iz bančnih sred stev in investicij nasploh. Ko so z decentralizacijo splošnega investicijskega sklada in družbenih investicijskih skladov prešla sredstva na delovne kolektive, so poslovne banke, ki so prej z omejitvijo kreditiranja investicij izgubile na pomenu, spet postale predmet splošne pozornosti. Sredstva za nadaljevanje že začetih investicij splošnega iVar&uj in vlagajj pri tfb KB v Novem mestu O pomena je bilo treba zagotoviti z osredotočenjem sredstev v področnih poslovnih bankah. Komunalne banke se zategadelj niso več mogle v svoji kreditni politiki omejevati zgolj na svoje področje. Zato se je že lani začela obsežna akcija oročevanja sredstev pri Splošni gospodarski banki. Komunalke so opravile pri tem marsikdaj težko in neprijetno dolžnost, pa so kljub temu uspele oročiti pri SGB 30-milijardni kredit za energetiko v treh letnih tran-šah. Nomesto administrativnih predpisov zavestna akcija Ob prenehanju administrativnih predpisov za obvezna dolgoročna nalaganja investicijskih sredstev pri bankah je bilo predpisano obvezno investicijsko posojilo, hkrati pa je bilo treba prepričevati, da moramo oročevati sredstva za energetiko, ki je splošnega pomena. Položaj, v kakršnem so se znašle komunalke, je bil torej res neprijeten. Delovanje administrativnih predpisov, ki so bih ukinjeni, je bilo treba kaj hitro nadomestiti z zavestno akcijo združevanja sredstev — z oroče-vanjem. Znatna udeležba komunalk pri ustvarjanju sredstev za kreditno politiko SGB pa je zato hkrati terjala, da komunalke soodločajo pri njenih kreditnih odločitvah. Brez enotnega investicijskega programa v republiki ne bo šlo če dodamo k naštetemu še restrikcijske predpise, je bi- lo pač nujno, da vse banke v Sloveniji investicijsko potrošnjo revidirajo in da se izdela enoten slovenski program kreditiranja investicij. S tem programom je treba doseči, da investicijsko kreditiranje, ki ga opravljajo komunalke, ne bo onemogočilo izgradnje temeljnih objektov, ki so skupnega pomena za vse gospodarstvo v republiki. Ta cilj bomo lahko dosegli samo z večjim varčevanjem pri vseh investicijah in z dosledno restrikcijsko politiko poslovnih bank. Brezglavo samo-financiranje naložb bi lahko škodovalo Kreditiranje investicij iz bančnih sredstev bo v bodoče močno omejeno. Omejitev bo toliko obsežnejša tudi zato, ker bo zelo malo možnosti za uporabo dodatnih sredstev iz gospodarstva. Tudi delovne organizacije prav tako kot banke razpolagajo z družbenimi sredstvi in morajo skrbeti, da bodo ta sredstva kar najbolj gospodarno naložena. Stremeti moramo, da bo v bodoče manj drobnih ekonomskih investicij, ki se le navidezno porazgubijo in samo navidezno niso nevarne za proboj pri investiranju. Predpisi, ki skušajo zlasti z omejevanjem investicijske potrošnje ustaliti gospodarstvo, morajo zategadelj obveljati tudi za investicije, ki jih delovne organizacije uresničujejo s svojimi sredstvi, brez kreditov. Če bodo v kolektivih to upoštevali ki pretehtali svoje investicije 6 stališča splošnih ukrepov, bo tudi to veliko pripomoglo k ustalitvi gospodarstva. Tudi posredni ukrepi botfo imeli velik vpliv Pomena posrednih ukrepov, ki posegajo predvsem na področje kratkoročnega kreditiranja, ne gre podcenjevati. Ko smo predpisali, da morajo delovne organizacije povečati trajna obratna sredstva za 20 odst. razpoložljivih investicijskih, povečati obratna sredstva sorazmerno s povečanjem cen in obsega poslovanja, ko smo omejili kreditiranje trgovine, uvoza in izvoza, določili, da se mora obvezna rezerva poslovnih bank pri NB povečati na 35 odst. (kreditni plasmani so se s tem zmanjšali za toliko, za kolikor se je povečala rezerva!) in omejili potrošniške kredite, smo dosegli, da bomo v gospodarstvu velik del lastnih investicijskih sredstev uporabljali za enostavno reprodukcijo. S tem smo seveda močno zmanjšali pritisk na investicijske fonde. Kot vse kaže, bodo kolektivi morali v bodoče uporabljati večino lastnih sredstev za obračanje v proizvodnji. Nova vloga NB v kreditni politiki Novi, prej našteti precej ostrejši pogoji v kratkoročni kreditni politiki, ki jih je uveljavila NB, pomenijo tako za poslovne banke kot tudi za gospodarske organizacije pomembno nalogo. NB odslej kreditira poslovne banke, usmerja njihovo delo in ga kontrolira (likvidnost!). Omejitve pri kreditiranju in uve- ljavitev kreditne sposobnosti bosta imeli za posledico manjša vlaganja v osnovna sredstva. Z investicijskimi viri bo treba nadomestiti nekatere kredite, ki so se doslej odobravali iz vseh bančnih sredstev. Vse to pa zahteva resno preusmeritev v kreditni dejavnosti poslovnih bank, ob istočasni uporabi sredstev gospodarskih organizacij. Samo tako bomo lahko s čim manjšimi težavami uresničili nove smernice v kreditni politiki. Poslovnost bank in kreditni sistem V novem zakonu o bankah in kreditnih poslih je posebej poudarjeno, naj bo po- sodelovanja družbenih organov v gospodarstvu in družbenih službah ob uresničevanju zakonitih ukrepov. Ker ugotavljamo, da je pri nas še vrsta nerešenih problemov, ki zaradi svojega pomena terjajo hitro in neodložljivo reševanje, je pač umestno naglasiti, da morajo predvsem knjigovodski kadri v delovnih organizacijah skupno z onimi v bankah ob podpori organov družbenega upravljanja prispevati k hitremu in učinkovitemu ostvarjanju stabilizacije gospodarstva. Kreditna sposobnost in finančna moč ustvarjata poslovnost Sprememba pri delitvi družbenega proizvoda v korist neposrednih proizvajalcev je uresničila pomembno ustavno načelo. Družbeni razvoj je zahteval, da novi ustavi prilagodimo tudi bančno zakonodajo. Novi zakon o bankah določa, da lahko poleg družbeno Oddahnil si je, saj že podpisuje menico, ček za potrošniški kredit pa bo vsak čas v njegovi lasti. Pri okenčku za potrošniška posojila v novomeški Komunalki ni več takšne gneče, kot je bila tam še pred nekaj meseci. Tudi potrošniška posojila so omejena. Na sliki: dva obraza onstran okenčka nestrpno čakata, kakšno odločitev komisije bosta slišala iz ust tov. Pleničarjeve. slovnost ena izmed poglavitnih odlik bančnega poslovanja. Brez dvoma se je v zadnjih letih poslovnost bank povečala, kljub temu pa je na ta račun še vedno precej pripomb. V gospodarstvu nemalokrat menijo, da premajhna poslovnost bank in njihova togost povzročata odvečne težave pri kreditiranju. Poslovnost bank se lahko razvija samo v okviru kreditnega sistema, banke pa bodo toliko bolj poslovno sposobne, kolikor bolj bodo to dopuščali kreditni sistem ter ukrepi splošne kreditne politike. Ne smemo namreč pozabiti, da so banke mehanizem, preko katerega kreditni sistem deluje. Naš kreditni sistem se je v zadnjih letih precej spreminjal, vendar ni v zadostni meri ustvaril pogojev za hitrejše uveljavljanje poslovnosti bank. Komitenti morajo zato upoštevati možnosti družbene poslovnosti banke in šele nato terjati od nje to, kar jim lahko ob splošnih normah družbenega razvoja nudi. Poleg bančnega mehanizma tudi knjigovodski kadri Vsi vemo, da v poprejšnjem obdobju gospodarski sistem ni spodbujal k investicijskemu varčevanju, ampak Je nasprotno celo silil v sprotno potrošnjo lastnih sredstev. To je bilo ekonomsko nujno, ker je bila vrednost sredstev nestabilna ob močno razgibanem tržišču in stalno naraščajočih cenah. Zmotno je misliti, da bomo dosegli ustalitev gospodarstva zgolj z bančnim mehanizmom, če pri tem ne bo razumnega političnih skupnosti tudi gospodarske organizacije odslej ustanavljajo banke. Ustanovitelji bodo imeli najmočnejši in neposreden vpliv na poslovno politiko banke, hkrati pa bodo seveda soodgovorni za njeno politiko in poslovne odnose. Svojih finančnih težav gospodarstvo torej ne bo več moglo pripisovati zgolj delovanju bančno - kreditnega sistema. Poslovnost bodočih bank bo odvisna predvsem od njihove dreditne sposobnosti, finančne moči in likvidnosti njihovih sredstev. Te poslovne prednosti novih bank pa bodo morali ustvariti njihovi ustanovitelji s svojimi poslovnimi deleži, ki jih bodo ob ustanovitvi prispevali v njihov kreditni sklad. Pogoji za ustanovitev bank so znani Novi zakonodaji prilagojene banke morajo zaživeti 1. aprila 1966, do 31. decembra letos pa morajo upravni odbori bank opraviti reorganizacijo. Odslej bomo poznali pri nas razen NB še tri vrste bank: investicijske, komercialne in hranilnice. Pogoj za ustanovitev investicijske banke je 15 - milijardni kreditni sklad, za ustanovitev komercialne banke 1 milijarda din na kreditnem skladu in 2 milijardi depozitov na vpogled, za komercialno banko, ki bo dajala tudi investicijske kredite, 5 milijard din na kreditnem skladu in 5 milijard depozitov na vpogled, hranilnice pa bodo morale imeti najmanj 100,000.000 din na kreditnem skladu. Vse poslovne banke se bodo lahko ukvarjale s kreditnimi posli s tujino, pogoji za to pa bodo določeni s posebnimi predpisi. Pogojev ne kaže še boli zaostrovati! Republiške skupščine smejo po določilih zakona prej naštete pogoje za ustanovitev bank povečati. Pri tem se saj na Dolenjskem vprašujemo ali bi bilo to umestno storiti in s tem prizadeti gospodarsko enotno področje, ki ni po lastni krivdi, ampak zaradi družbenih norm ostalo zaenkrat manj razvito in danes nima tako močnega kreditnega potenciala kot ostala področja. Pri nas si želimo področno banko, njenemu upravnemu odboru pa priporočamo, da si po ustanovitvi poišče najboljšo por slovno povezavo z banko, ki sme odobravati tudi investicijske naložbe. Vprašujemo se, ali morda ne.bi kazalo na posameznih področjih vzeti kot merilo za ustanovitev bank tudi ustvarjeni narodni dohodek, s tem pa omogočiti ustanovitev komercialnih bank na že ustvarjenih regijah? Ker smo še pred nedavnim zaradi družbeno političnih izprememb koncentrirali banke v mejah okrajev, okrajev pa zdaj ni več, zori tu še eno vprašanje. Ali so bile res takratne meje komunalnih bank edino opravičljive? Če zdaj demokratično uresničujemo načelo samodločbe in prepuščamo področju, da se svobodno odločd za banko, s katero bo v poslovnih odnosih, je pač treba (tako vsaj mislimo pri nas) omogočiti tudi prenos sredstev okrajnih investicijskih skladov, kreditnega in rezervnega sklada iz prejšr njih okrajnih bank, na novo banko, ki nastaja! Prav bi bilo, da bi pristojni organi v takšnih primerih s poslovnimi razgovori predstavnikov bank in družbeno političnih skupnosti posredovali pravično razmejitev sredstev še pred pričetkom priprav za ustanovitev nove banke! 0d nas je odvisna finančna in kreditna moč nove banke Ker smo pred nalogo, da ustanovimo komercialno banko za dolenjsko področje, se moramo odločiti, da bomo z novimi določili o oblikova- | Vezane vloge -1 višje obresti nju obratnih sredstev bank in njihovega kreditnega sklada tej banki omogočili kar najboljšo poslovnost. Od bačnih kreditnih skladov nove banke je v veliki meri odvisno uresničevanje razširjene reprodukcije na našem področju. Uspešno jo bomo lahko uresničevali le. če bomo vsa sredstva, ki so na našem območju na voljo, skoncentrirali v tej banld. Kakršnegakoli vmešavanja družbenopolitičnih skupnosti se ni bati, uspehov, ki jih bomo dosegli z večjo koncentracijo sredstev, pa bomo samo veseli! # V novi banki se bo ostva-% ril splošno gospodarski 9 pomen novega bančnega % kreditnega sistema, samo # od nas pa je v veliki me" # odvisno, ali bo nova ban- # ka našim gospodarski"* % razmeram ustrezno financ* # no in kreditno močna, »» # pa bomo kot slabi gospo* # darji družbena sredstva # drobili! PREDOLGO SO BILI SAMI Po prvih mesecih delovanja varstvene ustanove za šolanje pri osnovni šoli Katje Rupena v Novem mestu — Podražila se je hrana! — čemu varovanci tako počasi izboljšujejo učne uspehe v šoli? — Mama je rekla, da ne bom več hodil, ker se je podražilo, — je Tonček s predmestja nedolgo tega naznanil tovarišici v šolski varstveni ustanovi. Nekaterim staršem namreč ni bilo vseeno, ko so izvedeli, da bodo morah namesto dogovorjenih 5000 din zaradi podražitve hrane v dijaški kuhinji plačevati na mesec tudi po 7500 dinarjev. Varstvo s pomočjo pri učenju in malica stane le 2500 dmarjev, pač pa morajo otroci do 5. razreda dalje, ki več pojedo, plačevati razen tega kosilo v dijaški kuhinji Po 180 dinarjev. Ce upoštevamo, kaj vse se Je v zadnjih mesecih podražilo in da se starši pravzaprav s sedmimi tisočaki znebijo skrbi za otrokovo šolanje, varstvo in hrano tja do večernih ur, varstvena ustanova po eni strani ni draga. Po drugi strani pa staršem z nižjimi dohodki tudi ni kar tako dvakratni znesek otroške doklade žrtvovati samo za varstveno ustanovo. Verjetno bi se dal ta problem rešiti v okviru delovnih organizacij, kjer so starši zaposleni. Te možnosti pa so se člani kolektivov doslej vse Premalo posluževali. Učiteljice nimajo lahkega dela Učiteljica Zinka Tratnik, vodja učne izmene v eni skupini otrok ima 23 let službovanja za seboj in velja za izkušeno prosvetno delavko. Ona pravi takole: — Odkar učim, sem imela opravka z vsakovrstnimi otroki. Rečem pa, da je delo v varstveni ustanovi z otroci, ki so bili več let sami, brez pravega nadzorstva pri učenju ali brez pravilne pomoči pri šolskem delu, mnogo težje, kot pa delo v šolskem razredu. Ker imamo v naši ustanovi samo otroke zaposlenih staršev, ni težko uganiti, čemu so ti, razen redkih izjem, težko vzgojljivi, ne ubogajo, ne znajo se učiti itd. Predolgo so bili sami!!! Nemalokrat se zgodi, da učenci izjavljajo: »Nimam domače naloge.« Kasneje pa izvem od učiteljice v šoli, da so prišli v razred brez nje. Otroci mislijo, da s tem goljufajo učitelja in jim ne morem dopovedati, da so najbolj sami oškodovani. Tako jih moramo najprej navadi na delo in jim privzgojiti čut odgovornosti do učenja, saj tega skoro nobeden ne pozna. Ta proces pa se ne da izpeljati čez noč, temveč je dolgotrajen. Starši se torej ne smejo čuditi, če varovanci v naši ustanovi še niso popravili vseh slabih ocen v šoli in če še niso nadoknadili vse zamujene učne snovi. Uspehi dela prvih mesecev pa vendarle, čeprav silno počasi, že prihajajo na dan. Brez naloge ne gre nihče več v šolo Po podatkih tovarišice Kranjčeve, vodje varstvene ustanove, so učenci nižjih razredov učne uspehe v šoli precej popravili, medtem ko so učni uspehi šolarjev višjih razredov osemletke porasli v manjšem odstotku ali pa pri nekaterih sploh ne. Vrzeli ne- predelane učne snovi so pri njih mnogo večje in vse preveč je v njih zakoreninjena navada, da hodijo nepripravljeni v šolo. Kljub vsemu temu pa noben varovanec šolske varstvene ustanove Katja Rupena ne gre več v šolo brez domače naloge, ki jo je sam napisal. 2e to pa je velik napredek, če upoštevamo odkritosrčne izjave otrok, da so prej naloge stalno prepisovali od součencev. Potemtakem tudi ni čudno, če nekaterim v 5. ali 6. razredu še branje ali računanje poštevanke dela težave. Učiteljice v varstveni ustanovi navzlic vsem težavam niso obupale in si resnično prizadevajo za uspeh svojih varovancev. Prepričane so, da bodo s pravilnim načinom učenja in seveda tudi z malo več dobre volje za šolsko delo, vendarle uspeli. R. B. Učiti se pomeni z voljo in razumom dojemati učno snov, ne pa sedeti po dve uri pri knjigi, medtem ko misli uhajajo drugam. Včasih res ni prijetno pisati domače naloge kot tile otroci v varstveni ustanovi, ko jih toplo sonce kar vabi na prosto. Vendar... Znanje je edino bogastvo, ki ga človeku nihče ne more odvzeti in edina pot, preko katere se bodo lahko uveljavili v življenju. Koristen sindikalni posvet v Grosupljem Medobčinsko sodelovanje sindikalnih svetov in izmenjava izkušenj v razgovoru o novem zakonu o delovnih razmerjih in o tem, kako v praksi oživljajo statuti — Več skrbi za družbeno ekonomsko izobraževanje delavcev. PISMA UREDNIŠTVU Objava Okrožno sodišče v Novem mestu je s sodbo z dne 28. 10. 1964, opr. štev. K 134/63-19 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča SRS v Ljubljani z dne 25. 3. 1965, opr. štev. Kž 1027/64-4 razsodilo takole: Sutar Alojzij, rojen 15. 5. 1938 v Novem mestu, stanu-J0Č v Orešju št. 11, pošta Srnarjeta, je kriv, da je dal uredništvu »Dolenjskega li-sta« v Novem mestu podatke Članek, ki je bil objav-Jen v številki 31 (697) nave-a enega lista, dne 8. 8. 1963 v Tubriki »Pisma uredništvu« P°d naslovom: »Tega še pes ne bi jedel« z njegovim pod-P^om in v katerem je med arugim napisano: »Sel sem v stilno Bulčeve Mici in na-pil juho z mesom in pivo. fr(*» veselil sem se te jedi, >° Pa sem dobil na mizo in le Plačal, sem opazil, da le-po krožniku okoli 3 cm *ebeli črvi. In ni bil samo en. Več jih je bilo. Zahte-x sem, naj pride gostilni-aJka. Res je prma in k0 J"1 H pokazal s kakšno hra-strežejo svojim gostom, h! rekla nič in je odšla v ku-d"JJ?- Tudi ostali gostje so Tin L 1ed> ki 1e Pri «« ys deželi še pes ne bi jedel. snLSo neužitno juho z me-Pustili in se jezili nad «o kuhinjo in gostilno. Na je 1 domov sem se ustavil ril V ?burah. kjer sem govo-terč,,tmi- Mnogi so mi po-dobili' ^ so v isti gostilni ciZnlučrve že v Oolažu in ie Sr jedeh- Tako gostišče ' oaueč in bi bilo bolje, da UuH?Zre)0> kot ^ bi stregli eto? s tako hrano< ki /Jf tedaj o zasebni tožil- neka1 in raznašal s tiskom ne lneresničnega, kar uteg-doh;*°dovati njeni časti in aH h7n1u imenu in kar ima sledio ko imel° hude Bulc Marij Zesebno tožilko tejan?141 Je 3 tem kaznivo 169/1, . obrekovanja po čl. »ar L nJU- k- z-> »sled če-d m Z 3°di na 20 (dvajset) no za 2 leti odlože- na pogojem, da v tej dobi ne stori novega kaznivega dejanja in da plača zasebni tožilki Bule Mariji 44.050 din stroškov kazenskega postopka in 1000 din povprečnim in še, da se ta sodba objavi v »Dolenjskem listu«, vse to zato, ker se je izkazalo inkriminirano poročilo obt. Sutarja Alojza, objavljeno v »Dolenjskem listu« dne 8. 8. 1964 kot neresnično. Obči ki sindikalni sveti pri nas so že ugotovili, kako koristni so lahko občasni področni posveti, ki posredujejo mnenja in izkušnje iz širšega območja Zategadelj se odgovorni predstavniki iz vodstev občinskih sindikalnih svetov večkrat sestajajo. Eden takšnih posvetov, ki je bil zelo koristen, je bfl 22. maja v Grosupljem. Tokrat so se zbrali predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih svetov iz Novega mesta, Črnomlja, Metlike Kočevja, Ribnice in Grosuplja. Udeleženci posveta so si najprej ogledali nekatere živinorejske obrate AGRO- KOMBINATA Grosupdje, kjer so videli lepo živino in vzorno urejene hletve. Iz razgovora z odgovornimi predstavniki AGROKOMBINATA in u-pravniki obratov so spoznali, da podjetje lepo napreduje in da se posveča predvsem živinoreji. Tudi nagrajevanje zaposlenih je dobro urejeno. Organizirano imajo družbeno prehrano, skrbijo pa tudi za sodobna stanovanja svojih ljudi., Kombinat se resno ukvarja tudi s kooperacijo z zasebnimi kmetovalci. Po ogledu je stekel razgovor o raznih nalogah, ki stoje pred sindikati. Največ so Prihodnjič mora biti boljše! Izvoljeni so novi delavski sveti — Ponekod je bilo med kandidati premalo izbire — Dobre in slabe strani minuHh volitev v samoupravne organe na področju občine Črnomelj ocenjuje predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Kolenc: V glavnem so bile priprave na volitve od 15. aprila dalje dobre. Posamezne gospodarske organizacije kot Belt, Rudnik in Zora so se pri tem še najbolj odlikovale. Kandidacijske odbore so opravili v določenih rokih jn na teh sestankih obravnavali še problematiko delavskega upravljanja v domačem podjetju. V nasprotju s temi kolektivi so drugje volitve prelahko vzeli. Na primer v gostinskem podjetju, kjer so imeli kandidacijski zbor volivcev šele na posredo- vanje občine, ko so jih opomnili na zakonitost postopka. Ob volivah so se pokazale še druge pomanjkjivo-sti, predvsem v podjetju Kovinar. Na kandidacijskih listinah so imeli le toliko kandidatov, kolikor je bilo predlaganih — se pravi nobene izbire. Zato je v tem kolektivu posamezni izvoljeni član DS dobil največ 13 glasov od 38 volivcev. To jasno kaže, da večina s predlaganimi kandidati ni bila zadovoljna. Podobni primeri so bili še govorili o novem zakonu o delovnem razmerju, ki marsikje postavlja delovno razmerje v novo luč. Med drugim so ugotovili, da zaradi premajhne razgledanosti de-lanrcev-upravljavcev statuti v delovnih organizacijah ne morejo prav zaživeti. Iz ankete, ki je bila opravljena v nekaterih dolenjskih občinah, je razbrati, da bo potrebnega še veliko dela. pri družbeno ekonomskem izobraževanju delavcev. Brez dvoma bo to ena izmed pomembnih nalog delavskih univerz. Na posvetu so govorili še o marsičem, sklenjeno pa je bilo, naj bi billi občni zbori občinskih sindikalnih svetov letos v oktobru. -r Zaradi dežja že 4 milijone din izgube Gradbeno opekarsko podjetje Mirna gradi stanovanjski blok za IMV na Grmu pri Novem mestu, podobno stavbo v Mokronogu, v Jurki vasi pa stanovanjski blok in senik za novomeško kmetijsko zadrugo, medtem ko v okolici Mirne popravlja stanovanjske in druge prostore. Dela so vredna nad 60 milijonov dinarjev. Letos namerava podjetje urediti še lekarno v Mokronogu in začeti graditi stanovanjski dvojček v Velikem Gabru, s čimer se bo vrednost gradbenih del povečala na okoli 100 milijonov dinarjev. Dela zelo ovira slabo vreme, to pa je tudi krivo, da je opekarna v Prelesju šele 31. maja žgala letošnje prve opeke. Zaradi tako zakasnele opekarske proizvodnje ima podjetje za 3.5 do 4 milijone dinarjev čiste izgube in za okoli 10 milijonov dinarjev manjši promet. Trebanjski zadružniki bodo izdajali glasilo Sindikalna podružnica kmetijske zadruge v Trebnjem se je na seji 26. maja odločila, da bo začela izdajati mesečno informativno glasilo. Ciklosti-rani list bo na približno 20 straneh obveščal zaposlene o najvažnejših dogodkih v kmetijstvu, tako o proizvodnji kot o finančnih zadevah zadruge. List bo izhajal v 150 izvodih. Prva številka bo izšla predvidoma 15. junija. ponekod drugje, vendar nikjer niso bili tako očitni. če bi bili kandidacijski zbori dobro pripravljeni in če bi se tedaj večina volil-cev strinjala s predlaganimi kandidati, gotovo do takih pomanjkljivosti ne bi prišlo. Ko so bile volitve že mimo, se je pokazala nova vrzel: volilne komisije bi morale poročila o volitvah takoj poslati na občino, nekatere pa te svoje dolžnosti še do 20. maja niso izpolnile. Pot do Reštanja in Belega Prebivalci Reštanja in Belega bi prav radi popravili poti, če bi dobili sredstva za to, ker je prevoz materiala v ta hriboviti predel zelo težaven. Cesta Senovo — Reš-tanj je močno razrita in ni primerna za avtomobilski promet. Tudi cesta v zaselek Belo ni dosti boljša. Prebivalci obeh vasi gotovo ne bi čakali križem rok, če bi dobili sredstva za material. Poleg tega kmetovalci tega področja povedo, da niso zadovoljni z razvrstitvijo v II. proizvodni okoliš. Pravijo, da bi bilo najprej treba pregledati teren in opraviti analiao zemlje in šele nato njihovo področje razvrstiti. R. K. uimimiiinii KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Rado Cimerman, Jože Hribar, Marjeta Potrč, Matija Golob, Jože Korasa, Alojz Zupančič, Mihael Ferlindež, Marija Jenko, Janez Podboj, Janez Zagore, Silvo Oblak, Janez Bajuk, Tone PovSe, Mirko Pivk, člani kolekUva Krka Novo mesto; Pepca Kovačič, gospodinja iz Novega mesta; Anton Srebrnjak, Niko Padevskl, Jože Bizjak, Miha Papei, Franc Zupančič, Jože Berkopec, Zvone Tomažln, člani kolektiva IMV Novo mesto; Ivan Jerman, Ncžka Drčar, Marjeta FrUtovec, Bogdan Adamič, člani kolektiva Narodna banka Novo mesto; Izidora Turk, gospodinja 11 Novega mesta; Marija Fin*, gospodinja iz Meniške vasi; Ana Hrovat, član kolektiva Novo-teks Novo mesto. Volilna komisija na volišču v BELTU Kočevska v boju za svobodo Celjani /•|\ na Kočevskem \ IJ V Lipnici pri Radovljici je umrl 28. aprila 1418 (pravijo, da ga je zastrupila njego- Dvajset let je preteklo, odkar je bila Kočevska dokončno osvobo-gade in jurišnega bataljona z jurišem štrli zadnji odpor sovražnika, Morave, Kaptola in Kočevske Reke razvijali težki boji med XV. divizijo na eni strani ter Nemci, četniki in ustaši na drugi strani, ki so se umikali skozi Kočevsko proti mejam naše domovine. — V noči od 4. na 5. maj 1945 leta je Gubčeva brigada osvobodila Kočevje. Boji za mesto so trajali ves dan, tja do srede noči, ko so borci Gubčeve brigade in juriškega bataljona z jurišem štrli zadnji odpor sovražnika, ki se je ves dan obupno upiral. Tako sta Kočevska in mesto Kočevje postala pred dvajsetimi leti svobodna. Vsa Kočevska in mesto Kočevje je bilo ob osvoboditvi ena sama velika ruševina, saj je bilo na Kočevskem popolnoma porušenih in požganih čez 120 vasi, v mestu Kočevje pa je bilo 80 odst. zgradb porušenih in požganih. Od vseh slovenskih mest je bilo Kočevje v teku narodno-osvobodilne borbe materialno in gmotno najbolj prizadeto. Več kakor 20 odst. ljudi pa je padlo v boju za osvoboditev. Dvajset let je že minilo od tistega dne, ko je po vsej Kočevski zasijala dokončna svoboda. Dvajset let dela in naporov vseh delovnih ljudi Kočevske, bodisi tistih, ki so že pred drugo svetovno vojno živeli na Kočevskem, kakor tudi tistih, ki so prišli na Kočevsko v vojnem in povojnem času, je bilo potrebnih za odstranjevanje ruševin in za izgradnjo mesta in vasi, katere smo delno obnovili. Mesto in vsa Kočevska sta dobila v dvajsetih letih novo podobo in oblike sodobne arhitekture, pa naj bo to v gospodarski ali pa stanovanjski izgradnji. Samo mesto Kočevje je danes lepo urejeno slovensko mesto, na katerega so njegovi prebivalci lahko ponosni. Mesto Kočevje je v teku Bvoje zgodovine in narodnoosvobodilne borbe doživljalo težke čase svojega življenja in obstoja. V trgu in mestu Kočevje so nad 600 let gospo dovali Nemci, ki so v v&jcn novejšem času, posebno pa v letih fašizma na vse nači ne zatirali Slovence, ki so živeli na tem delu slovenske zemlje Težka zgodovina kočevskih Slovencev je ena sama velika epopeja boja za svobodo. Ta boj se je razvijal skozi stoletja v raznih oblikah gospodarskega, kulturnega, jezikovnega, nacionalnega in socialnega značaja, ki je velikokrat prazadejal Slovencem na Kočevskem težke rane. Nemci so hoteli v letih fašizma, ko so postali zagrizeni Hitlerjanci, na Kočevskem uničiti vse, kar je bilo slovenskega. Ta boj, ki ga je s fašizmom vodil delavski razred Kočevske pod vodstvom Jožeta še-ška in drugih kočevskih revolucionarjev v predvojnem času, se je zmagovito zaključil pred 20. leti. Kočevska je postala svobodna slovenska zemlja, na kateri je začelo rasti novo socialistično življenje. Danes se na tej zem- Kočevska v stoletjih Kočevsko ozemlje je kraško, pokrito z nepreglednimi gozdovi. Slovenci so se na tem ozemlju naselili že pred 12. stoletjem, ko je spadalo pod ribniško gospodarstvo. V listinah iz leta 1241 se omenja, da so duhovniki iz Ribnice obiskovali vernike do Gerovega na Hrvatskem, Kostela v dolini Kolpe in Poljane v Poljanski dolini. To ozemlje so imeli tedaj v posesti Ortenburžani, ki so va lastna žena) zadnji or-tenburški grof Friderik II. Po dedni pogodbi med Ortenburžani in Celjani so potem podedovali ortenburško posest Celjani. V letih 1422 — 1425 je sezidal grof Friderik Celjski nad Kočevjem po njem imenovani grad Fridrihštajn. V tem gradu je potem živel z Veroniko Deseniško, s katero se je po smrti svoje prve žene proti volji svojega očeta Hermana II. v letu 1424 tudi poročil. Oče je začel potem sina in njegovo ženo Ve Mesto Kočevje V listinah oglejskega patriarha Ludiovika della Tore, ki jo je izdal 1. maja 1363 v Vidmu, se Kočevje prvič omenja. Zgodovinarji si niso enotni, kako je prišlo do tega imena, točnih virov zato tudi ni. Valvasor pravi v Slavi Vojvodine Kranjske o Kočevju naslednje: »Ime izvaja dr. Schonleben iz Gott-Segen; to besedo izgovarjajo prebivalci v svojem jeziku nekoliko trše s š, tako, da pravijo Gottschegen namesto Gott-Segen. Dalje poroča, da so prebivalci te dežele večkrat dejali — Gottschegen! Gottschegen! — ko so začeli sekati gozdove. Ko pa so Kranjci to slišali, so lji razvija novo gospodarsko in kulturno življenje delovnih ljudje, ki so prišli na Kočevsko iz vseh delov naše do movine v povojnem času. V novih družbenih odnosih so delovni ljudje obnovili kočevsko zemljo, ki se danes odpira svetu kot del naše svobodne domovine. Da bi vsaj v glavnih obri sih spoznali življenje na Kočevskem v preteklih stoletjih, se je potrebno vsaj nekoliko ozreti v zgodovino Kočevske, da bomo potem lažje razumeli tisti težki boj, ki je bil potreben za osvoboditev. Kočevje med zadnjo vojno leta 1330 pripeljali s svojih posestev na Koroškem prve nemške izseljence, ki so za-čli graditi svoj gosposki dvorec »Vila in Moosvvald« V letu 1350 so Ortenburžani pripeljali še 300 nemških družin iz Frankovske in Turin-ške. Slovenci in Nemci so pod upravo Ortenburžanov začeli krčiti nepregledne gozdove Roga, Stojne in Snežnika in si postavljati svoje domove. Tako so zrastle vasi, ki so po načinu gradnje in okolja dobivale pravo slovensko obliko, le cerkve so bile graje ne v gotskem slogu. V obdobju od leta 1330 do 1641 so Slovenci in Nemci kot kolonisti zgradili 178 vasi in naselij in mesto Kočevje na ozemlju, ki meri 800 km2. Meya tega ozemlja ^ po teka nad konjonom Kolpe od Predgrada v Poljanski dolini do Cabra, mimo Loškega potoka in ribniške doline na Suho krajino, nad dolino Crnmošnjiščice in Bele krajine spet nad kanjon Kolpe. Grb kočevskih Auerspegov roniko preganjati. Oba je dio bil v svoje roke in ju vrgel v ječo, grad Fridrihštajn pa je dal porušiti do temeljev. Veroniko je pred sodiščem v Celju obtožil, da je coprni-ca, sodišče pa jo je oprostilo; kljub temu jo je dal po dveh vitezih utopiti v kopalni kadi Po smrti Veronike sta se oče in sin pobotala. Po smrti oče- Piše Peter šobar ta je dal Friderik ponovno graditi grad Fridirihštajn, v katerem je potem živel precej razkošno v spominu na svojo nesrečno ženo. V letu 1456 je bil v Beo gradu umorjen zadnji knez celjski — Ulrik II. Posest Celjanov je prišla v roke cesarja Friderika III. Habsburškega. Na Kočevskem so potem gospodovali še razni fevdalci: Gašper Ravbar, Jurij Turn, Blagaji, Kisli in nazadnje Turjačani Auerspergi, pod katerimi je bila Kočevska pov-zdignjena v vojvodino. jih v nekoliko pokvarjenem izgovoru imenovali Gott-sche-ver, namesto Gottschegner«. Drugi so mnenja, da je ime Kočevske nastalo po rastočem naselju koč, ki so jih gradili na območju, kjer stoji Kočevje. Turki na Kočevskem V letu 1469 so na Kočevsko prvič vpadli Turki in P°" žgali trg Kočevje, okolico pa opustošili. Cesar Friderik III. je Pna ™ . njihovih enot spopadla z nami, potem pa bi nas z strani hitro stisnili. Božidar Jakae V petek, 14. maja, je bila v Mestni galeriji v Ljubljani odprta razstava partizanskih grafik Božidarja Jakca. Več kot polovica tam razstavljenih del je bila pred tem v času od 6. aprila do 10. maja 1965 postavljena na ogled v naši Dolenjski galeriji, o čemer smo poročali že v eni naših zadnjih številk. Razstava v ljubljanski Mestni galeriji, ki je nameščena v nekdanji trgovski hiši na Mestnem trgu, zavzema pritličje in prvo ter drugo nadstropje, v teh prostorih pa je razstavljeno 142 risb, 30 grafik in 14 olj ter pastelov. Razstava je prav tako kot naša novomeška prirejena v okviru proslav dvajsetletnice osvoboditve. Za razstavo je bil izdan katalog s seznanom razstavljenih del in z 12 deloma celostranskimi reprodukcijami ter umetnikovo fotografijo, posneto med delom na Kočevskem Rogu. Katalog je uredila in mu napisala predgovor Melita Stele-Možina, kustos Moderne galerije v Ljubljani. V uvodu govori najprej o delu Božidarja Jakca, Franceta Miheliča, Nikolaja Pirata in Doreta Klemenčiča-Maja, ki so prispevali največji delež naši partizanski likovni umetnosti. Med ostalimi umetniki — partizani pa j® bila tudi vrsta mladih, ki so v partizanih šele začeli svojo umetniško pot in šele P° vojni študirali ali doštu-dirali. O delu Božidarja Jakca pravi dalje: :>- ■ ■ Partizanske risbe in 9rafike Božidarja Jakca predstavljajo dejansko kroniko in dogodkov, ki jim je W priča in sodelavec. Obse-9a čas od 7. septembra 1943, ko sta z ženo Tatjano odšla v Partizane, pa do 10. maja 1945, dneva nastopa slovenske vlade v Ljubljani. Že prvi dan svojega partizanskega življenja nariše skico večernega razpoloženja v novomeški okolici. Na bazi 20 v Rodu nastane vrsta risb raznih barak, portretov in nekaj pastelov;. na Kočevskem zboru skicira, riše govornike in ude- General Jaka Avšič, 1944 Jgence. Konec oktobra in za-n efc novembra preživi med ofenzivo enajst dni s kupino vodilnih osebnosti °*vobodiinega boja v kamu-yranem bunkerju na Rogu. JL / ustvari ciklus zanimi-^ doživetih risb tovari-Tal braniu, razmišljanju, govorih v tesnem in tesnem okolju bunkerja, ob slabotni luči, ki s svojim sojem ustvarja določeno razpoloženje. Med njimi je nekaj risb, ki se po razpoloženju, kompoziciji in rešitvi svetlobnih efektov vežejo naravnost na nekatere dobro znane risbe in grafike iz Jak-čevega praškega obdobja po prvi veliki vojni. Dne 9. novembra odide kot član slovenske delegacije za AVNOJ preko Otočca na Hrvatsko in dalje preko Livne-ga v Jajce. V novembru in decembru nastajajo številne risbe, deloma malega formata v skicirki, v kateri risarsko spretno in zelo živo, neposredno beleži doživetja na težavni poti — kolona, počitek, nočni pohodi, prehodi, vmes dragoceni izrazi osebnih doživljanj, porušene mrtve vasi, srečanje z bosen-skim svetom v Livnem in Jajcu, vrsta portretov in por-tretnih skic. Medtem je treba posebej omeniti portret maršala Tita, risan v Jajcu med 28. novembrom in 1. decembrom, ki je edini ohranjeni predsednikov portret iz vojnega časa. Gradivo z »avnoj-ske poti« je bilo vključeno v lani izdano knjigo Edvarda Kocbeka »Slovensko poslanstvo« koi literarnemu tekstu adekvatna likovna enačica. Takoj po povratku v Slovenijo v decembru najdemo risbe s Suhorja in Semiča, kjer ob I. kongresu kulturnih delavcev priredi razstavo svojih del. V Črnomlju, na shodu januarja 1944 in na zasedanju SNOS februarja ustvari risbe dragocene dokumentar-' ne vrednosti. Dalje sledimo vsem nemirnim premikom na Rog, v črmošnjice, Dragatuš, na Pako, v Metliko in v Srednjo vas na bazo 80. Iz tega časa je serija risb ranjencev in posebno strnjen ciklus iz bolnišnic na Rogu, kjer je delal v družbi slikarjev Franceta Miheliča in čorota škod-larja. Ta ciklus zajema od eksaktno izdelanih risb bol- LACCAD EMIA FlOR EN TIN A DELLE ARTI DHL PISEGNO NOMINA B< V i n A k s \ K A t1 • ACOADFMJOO ON O R A H! O CI.ASSK INOSiONt 1%J i J^iHuJnU:.^. 1! fSHIIKr- :t >r,- . > . , ,'• /v Božidar Jakac — partizan fiorentinske umetnostne akademije, ki jo je aobil naš rojak akademski slikar Božidar Jakac niških barak in njih okolja, ki imajo veliko dokumentarno vrednost do človeško toplo občutenih portretov ranjenih partizanov. Konec leta 1944 odideta z ženo v Črnomelj, kjer upodobi vrsto kulturnih delavcev in se sreča z ambientom Slovenskega narodnega gledališča. V nekaterih hitro skiciranih risbah nezgrešljivo začutimo atmosfero gledaliških ali koncertnih dvoran s poslušalci v poltemi, priljubljeni Jakčev motiv od praških let dalje. V aprilu 1945 sledi vrsta risb o gradnji mostu preko Kolpe pri Vinici, nakar odide na Ravno goro, odtod v Ajdovščino in 10. maja zaključi svoj vojni opus z risbami nastopa slovenske vlade na balkanu univerze v Ljubljani. Pionir slovenske sodobne grafike tudi v težkih pogojih in ob vsem pomanjkanju materiala nadaljuje z grafično dejavnostjo. Osvojil si je tehniko visoke jedkanice, ki je edina dovoljevala natisk v visokem številu in uporabo v dnevnem časopisju. Iz poskusov v tej grafični tehniki (za natis obveznic) v oktobru 1943 nastane tudi najstarejša razstavljena visoka jedkanica »Nikola«, nato pa bolj ali manj kontinuirano skozi vse leto 1944 in 1945 do konca vojne galerija portretov udeležencev narodnoosvobodilne borbe in nekaj svobodno zasnovanih vojnih motivov. Portrete v grafiki je Jakac pričel delati po želji Borisa Kidriča, ki je dal pobudo za prvo grafično mapo v partizanih, vendar do realizacije zaradi najrazličnejših težav ni prišlo. Zanimivo je, da je uspelo Jakcu naslikati celo nekaj pastelov (predvsem motivi z Roga) in nekaj portretov v olju, kar je za vojni čas prava redkost. Med deli, ki so bolj ali manj navezana na konkretne dogodke in situacije, se prepletajo risbe in grafike, ki so izraz umetnikovih intimnih doživljanj razpoloženj v naravi, ožganih dreves, ruševin v izumrlih vaseh in v njih polno zazveni Jakcu lastna mehkoba in lirika, včasih obogatena z ekspresivno potezo. Avtor je svoja dela prenašal iz kraja v kraj, jih zakopaval (marsikateri list nosi sledove vlage) in samo tako ohranil svoj opus skoraj neokrnjen do osvoboditve, če hočemo biti pravični, moramo na tem mestu podčrtati veliko fizično in moralno pomoč ter oporo avtorjeve žene Tatjane...« Temu lepo in v strnjeni obliki napisanemu prikazu partizanske umetniške poti Božidarja Jakca so dodani še njegovi življenjepisni podatki in podatki o umetnikovih samostojnih razstavah ter na splošno o razstavah, v katerih je umetnik sodeloval v družbi bodisi samo z domačimi slovenskimi in jugoslovanskimi umetniki, bodisi v družbi mojstrov iz tujih dežel in narodov na velikih mednarodnih razstavah domala po vsem svetu. Pri tem pa se je avtorici, kateri sicer vsa čast in spo štovanje za velik trud in prizadevnost, pa tudi veliko vestnost in znanstveno točnost, le pripetil spodrsljaj, na katerega moramo kot No-vomeščani in Jakčevi rojaki opozoriti: med samostojnimi razstavami je popolnoma — prepričani smo, da ne namenoma — spregledala samostojno Jakčevo razstavo ob avtorjevi 60-letnici 1959. »S poti po rdeči zemlji«, drugo samostojno razstavo: »Novo mesto in okolica«, obe v prostorih Dolenjskega muzeja, in pravkar minulo razstavo partizanske grafike že v prostorih Dolenjske galerije, razstavo, ki tvori jedro in bistveni del sedanje razstave v Mestni galeriji v Ljubljani in jo je avtorica sama katalogizirala. Nusičeva »SUMLJIVA OSEBA« in »POKOJNIK« Ob stoiletnici rojstva Bra. nislava Nušiča je Mladinska knjiga v zbirid Kondor natis, nila dvoje komedij tega večno aktualnega srbskega satirika: »Sumljivo osebo«, Id jo je prevedel Josip Vidmar in »Pokojnika«, ki ga je v slovenski jezik prestavil Mile Klopčič. Obe komediji se odlikujeta po bleščečem humorju, s katerim je Nušič smešil sodobnike. O komediografu Nušiču je napisal spremno besedo Velibor Gli-gorič, prevedel pa Jo je dir. Janko Jurančič. Janez Kramarič. 3 Došel je, došel, Zeleni Jure... Pastirsko jurjevanje je najmlajša varianta jurjevskih obredij. Na Jurjevo so se zbrali pastirji do pet skupaj, enega od njih pa so na skrivnem kraju odeli v brezovo zelenje in ga povezali z zelenimi trzicami. Dve trzici so pustih tako, da so ga lahko zanje pozneje držah. Na glavo so mu posadili posebno, za to pripravljeno kapo iz zelene trave, vsaj pedenj dolgo, morala pa je imeti tudi rdečo svatovsko rožo. Dva fanta sta vsak na eni strani vodila Zelenega Jurija, četrti je piskal na piščal, peti je tulil na tršlikovo ali kostanjevo trobento (tul rog) in nosil košaro za darove. Pred hišnimi vrati so se ustavljali, zapeli jurjev-sko pesem in pobrali darove. Ko so obiskali vse hiše v vasi, so Jurja slekli in si darove razdelili. Drugi način jurjevske kolede nam pojasni obred, ki je ohranjen v Črnomlju. Pomemben je sprevod, v katerem so piskači in trobentači, drevo (zelena breza, okrašena s cvetnimi venci, pisanimi trakovi ter robačami), zeleni Jurij, odet v brezovo zelenje, spremljajo pa ga fantje in ženski zbor. Vsak del tega spremstva je imel svojstven pomen. Piskači in trobentači so predstavljali obrambo pred sovražnimi silami. Fant, odet v brezovo zelenje, — Zeleni Jurij in zelena breza, predstavljata drevesni genij in čaščenje pomladi. Oba ženska zbora, ki pojeta priložnostno pesem, pa naj bi bila pobožna priprošnja. Vsi sodelujoči so oblečeni v narodne noše. Takšen sprevod se je v Črnomlju pomikal do glavnega trga, kjer so ga pričakali meščani in prebivalci okoliških vasi, da so skupaj proslavili prihod pomladi. Ko je veselje prikipelo do viška, so prislonili brezo ob bližnjo hišo, dekleta pa so z okna osmukala ter pobrala z nje trakove, robce in robače. Medtem pa so Jurijaši vodili Zelenega Jurija na kamnit most pred cerkvijo sv. Duha, da ga vržejo v Dobličico, včasih pa so ga že na trgu polili z vedrom vode. Obredna pesem, ki jo pojeta oba ženska zbora, vsak zbor po eno vrstico, je naslednja: Ovo se klanja Zeleni Juraj — kirales, Zeleni Juraj, zeleno drevce — kirales. Zeleno drevce zelenoj halji — kirales, zelenoj halji, jukuni kapi — kirales. Jukuni kapi, jubričkoj sablji — kirales, jubričkoj sablji, u bačkom pasu — kirales, u plavi hlači, u žutih čižmah — kirales. Kukuvačica zakukuvala — kirales, u jutro rano, u zelenom lugu — kirales, na suhom drugu, na rakitovom — kirales, na rakitovom i na borovom — kirales. To mi ni bila kukuvačica — kirales, več mi je bila mlada nevjesta — kirales. Mlada nevjesta po gradu šeče — kirales, po gradu šeče, deverke budi — kirales. Stante se gore, mlade sančice — kirales, pak nadielite nas djevojčice — kirales, nas djevojčice, Zelena Jurja — kirales. Sve su djevojke zamuž otišle — kirales, samo ostala Mar ja djevojka — kirales. Mara ima zlatu jabuku — kirales, puno gospode za jabuko drže — kirales. Komu jabuku, temu devojka — kirales, Juri jabuka, Juri devojka — kirales. Juraj utače u rano polje — kirales, u rano polje, u crne gore — kirales. Tu so nekoliko prenehale, potem spet zapele: Dajte nam dajte, kaj ste kanili — kirales. Ko so bili pevci obdarovani z denarjem, robci itd., sb se zahvalili: Aj zbogom, zbogom vi dobri ljudi — kirales. Mi vam hvalimo, aj bog vam plati — kirales. Pesem je zgrajena iz obredneega uvoda, ki se veže s svatskim motivom in doseže višek v vrstici »Juri jabuka, Juri devojka«, kar nas spominja na običaj zaroke, ko je dekle v znak privoljenja podarilo fantu rdeče (zlato) jabolko. Ta svatbeni motiv preide potem v obredni sklep, ki se brez naštevanja darov (kot v pastirskem jurjevanju) konča s kratko zahvalo za prejete darove. Zelo značilni sta prvi dve vrstici, v katerih je poudarjeno obredno čaščenje drevesa, ki je z Zelenim Jurijem v tesni zvezi. Značilna je tudi vrstica »kukuvačica zakukuvala...«, ki spominja na narodno vero: če kukavica zakuka pred Jurijem, prerokuje draginjo in zlo, če pa zakuka po Jurjevem, oznani blaginjo in srečo. Ta obredni način je vsekakor starejši od pastirskega jurjevanja. Tu je izrazit kolektivni moment obredja. Starost tega načina priča tudi stalni pripev, kirales, ki izhaja iz staroslovenskega bogoslužja, iz dobe, ko je ljudstvo v zboru odgovarjalo svečeniku. Beseda kirales je grškega izvora in pomeni »gospod, usmili se«. Kolektivni zadružni moment zelenega Jurija se je ohranil od starodavnega obredja prve setve, posvečenega božanstvu plodorodnosti. Jurjevo je najvažnejši pastirski praznik. V pastirskem jurjevem obredju so morali po starem narodnem običaju gospodarji obdarovati svoje pastirje z jajci in mastjo, če jih je kdo odpravil brez darov, so pastirji vrgli gospodarjevi živini jajčne lupine, medtem ko so živino radodarnih gospodarjev okrasili z zelenimi venci. V zVezi z Jurjevim je še vec navad in običajev: če udariš z mokro brezovo metlo najprej svojo kravo po vimenu, potem še sosedo^ prevz^š sosedovi kravi mleko. Na Jurjevo zajeta studenčn^a pred sončnim vzhodom, je bajna voda. VejtoMldta^prnice zbirajo na Jurjevo pred sončnim vzhodom zdravilna zeli-šča, dokler na njih še leži rosa, itd. Izobraževanje na tesnem... O razvoju Hi delti domače delavske univerze Jeseni 1964 je preteklo pet let,s odkar je bila v občani Črnomelj ustanovljena ljudska univerza, ki se je v letu 1962 preimenovala v delavsko univerzo. V letih obstoja je organizirala številne seminarje, tečaje, predavanja in šole, s katerimi je izboljševala družbeno, strokovno in splošno izobrazbo občanov. Ekonomsko šola za odrasle deluje že od leta 1960. Lani je na matični šoli v Novem mestu opravilo zaključni izpit 22 slušateljev, letos pa 9. Približno 60 slušateljev ima še pouk v treh naslednjih letnikih. Slušatelji VI. semestra bodo ob koncu letošnjega šolskega leta končali šolanje, ker delajo še po programu oddelkov za odrasle, med- tem ko imata I. in II. letnik že štiriletno šolanje. Strokovno usposobljeni poslovodje V začetku 1965 je bila odprta dvoletna poslovodska šola, v katero se je vpisalo 31 slušateljev, večinoma zaposlenih pri trgovskem podjetju POTROŠNIK, ki šolo tudi v celoti vzdržuje. Tako bo imelo to podjetje leta 1967 dovolj strokovno usposobljenih poslovodij za vse svoje trgovine. Osnovne šole niso končali vsi V domači občini je razmeroma veliko ljudi z nedokončano osnovno šolo. To je vplivalo, da je delavska univerza že lani organizirala v Črnomlju oddelek osnovne šole za odrasle. Ker pa so bili vpisani večinoma mladi ljudje, ki so osnovnošolsko obveznost komajda končali, so bili uspehi ob zaključku šolanja slabi. Od 27 slušateljev je osnovno šolo za odrasle končalo le 11 ljudi. Letos so pri vpisu starostno mejo pomaknili navzgor, kar se je izkazalo za dobro. Od 21 vpisanih učencev jih je tečaj uspešno končalo 19- Trimesečni tečaj za kvalifikacijo delavk pri podjetju BETI Črnomelj je začel delati februarja. Vpisanih je bilo 28 pletilj, s*edi maja pa so vse tovarišice uspešno opravile zaključne izpite. Letos že 91 predstav Potujoči kino je začel s predvajanjem filmov že leta 1960, vendar nekaj let kasneje ni deloval vse do izobra- ževalne sezone 1964/65, ko so začeli spet v vseh večjih krajih predvajati celovečerne filme. Lani si Je predstave potujočega kina ogledalo v 10 krajih 5.530 občanov. V letošnjem letu je bilo že 91 predstav, na katerih je opaziti, da je med prebivalstvom zanimanje za domače filme posebno veliko. Z izborom primernih filmov pa imajo organizatorji vedno težave, ker je malo res kvalitetnih, razen tega pa potujoči kino nima stalnega kirao-operaterja. Za konec: težave s prostori Največja težava delavske univerze je v tem, da nimam primernih prostorov. To vse otežkoča organiziranje daljših izobraževalnih oblik, od katerih bi lahko pričakovali največ koristi. Temu zavodu bi morali zagotoviti enake materialne pogoje, kot jih imajo druge vzgojne ustanove, ker črnomaljska delavska univerza sicer ne more izvajati vseh izobraževalnih oblik, za katere bi lahko poskrbela. —D — Kako ocenjujete napredek pošte, sem vprašal Vinka Škofa, upravnika črnomaljske pošte. Odgovoril je takole: — Lani je dobil Črnomelj 200-številčno avtomatsko telefonsko centralo, s tem pa nismo naredili vsega, kar bi bi- Okolico pošte bo treba urediti slednje uspelo, bo pošta prej prispela in bo kasneje odpre• mijena. — Kakšne so želje vašega kolektive? — Želimo, da bi bila čimprej urejena okolica pošte po urbanističnem načrtu. Poleg pošte so staro hišo podrli, zato bi morali ta prostor lepo urediti. V neurejenem okolju namreč tudi nova, sodobna stavba pošte ne pride do veljave. J- S- Novi ukrepi na vaških veselicah? Inšpekcija je ugotovila, da je najbolj ogroženo zdravje ljudi na vaških veselicah, ki jih navadno prirejajo v vročih poletnih dneh, ko je najnevarnejše za množične infekcije. Hrane in pijače nihče ne kontrolira, prav tako ni zdravstveno pregledano strežno osebje. V bodoče bo morala inšpekcija tudi v takih primerili storiti svoje: Pred pričetkom veselic pregledati živila, kontrolirati pijače in pregledati, če je poskrbljeno za sanitarije in vodo za pomivanje kozarcev. JOŽE ŠKOF Vinko Škof, upravnik pošte v Črnomlju lo potrebno. Letos bomo skušali napeljati nove visokofrek-ventne kanale za boljšo medkrajevno zvezo in urediti prevoz pošte iz Novega mesta z avtofurgonom. če nam bo 0 zaščiti občanov in zakonitosti Semičani bodo dobivali kruh iz Črnomlja — Zdravju škodljiv plan v črnomaljski kemični čistilnici — Na vaških veselicah je ogroženo zdravje ljudi »Navali narode!« V poln avtobus, ki pelje vsak dan sredi dneva iz Črnomlja proti Vinici, se navadno zrine še tolikšna množica ljudi. Kam le? Vsak stoji le na eni svoji nogi, drugo opira na sosedovo... 0 tem naj rapravljajo v podjetjih! Iz razprave na seji občinske skupščine v Črnomlju so Izluščili sklepe, ki bodo lahko oživeli šele nato, ko se bodo o njih pomenili v delovnih organizacijah in jih v praksi uresničili Na zadnji seji občinske skupščine Črnomelj so sprejeli več sklepov, o katerih pa bi moral razpravljati predvsem delovni kolektivi gospo, darskih organizacij. Nekaj najpomembnejših misli naštevamo: □ Na področju proizvodnje zaostaja izpolnjevanje družbenega plana; zato naj delavski sveti zdaj, dokler je še čas, zastavijo vse svoje sile za boljšo notranjo organizacijo podjetja in rentabil-nejše poslovanje. □ Ker imajo podjetja vedno več denarja pri kupcih, bi morala vodstva delovnih organizacij poostriti merila v izterjevalni službi. □Ker smotrnejše gospodarstvo zahteva večjo pro. duktivnost in hkrati štednjo, bodo v marsikaterem kolektivu začeli razmišljati o zmanjševanju števila zaposlenih. Ostanejo naj tisti, ki največ doprinašajo v proizvodnem procesu, medtem ko je drugotnega pomena, kdo je zaslužka potreben. Jasno pa je, da so potrebna posebna merila za invalidne osebe in udeležence NOB. □ Ker je stabilizacija na. šega gospodarstva odvisna tudi od spodbude zaposlenih, bi morale delovne organizacije vendar že uresničiti sistem delitve čistega in osebnega dohodka, pri čemer je treba tudi vodstveni in strokovni kader postaviti v odvisnost od proizvodnih in poslovnih uspehov. □ Ker so nekateri kolektivi v zagati, kako nagrajevati različne uspehe posameznih ekonomskih enot podjetja, je treba v bodoče dosledno izvajati načelo decentralizacije delitve dohodka: tisti, ki več naredi, več dobi! Pred kratkim je bil v Črnomlju strokovni kolegij vseh inšpektorjev na območju domače občine. Razpravljali so o potrebnih ukrepih za zaščito občanov in zakonitosti. Sanitarni inšpektor je v semiški pekari j i ugotovil, da je v njenih poslovnih prostorih opaziti sledove glodalcev. Prostori za peko kruha niso primerni, ker ni sanitarij ne tekoče vode. Sklenjeno je bilo, da bodo zavoljo tega kruh vozili iz parne pekarne Črnomelj. Delovni inšpektor je v kemični čistilnici in pralnici ugotovil okoli dvesto odstotkov preveč kloreti-lena, zdravju škodljivega plina. Zaradi tega obstaja nevarnost poklicnih obo- padke in smeti zakopavati lenj in invalidnost zapo- v zemljo. Smeti in odpad- slenih. Inšpektor zahteva, ke organskega izvora Pa da vse pomanjkljivosti, za- bodo morali odlagati pose- radi katerih nastaja toliko bej še za kompostiranje-plina, takoj odstranijo. Med drugim so na kole- U I) rfl(|f|tUSO giju govorili o tem, da ob- 3 « čani premalo spoštujejo |)|0K Zfl UClteljč' odlok o komunalni uredit- , , , . * vi mesta in naselij. Smeti Učitelji do zdaj niso dolg odlagajo na javnih cestah, ostajali v Dragatušu, kj ob bregovih Lahinje in ce- niso imeli stanovanj. Kot vse lo pod mostom. Tudi ne- kaže. P* P^J katera podjetja in ustano- rešen: ObS je odobnla grao ve ne odvažajo odpadkov njo stanovanjskega bk>ka» in smeti učitelje; vseljiv bo do Pn Vse to je inšpektorje pri- bodnjega šolskega leta. vedlo do sklepa, da bodo Rešiti pa bo treba še eu v prihodnje vse kršilce problem: kmetje zelo nera«* omenjenega odloka ostro prevzamejo stalne abonent kaznovali. Za odlaganje pa tudi obe gostilni jih ros£ smeti bodo v kratkem do- voljni sprejeti. Tako so se » ločili posebne prostore, na tos učitelji opoldne hra»£ katerih bodo morali od- v mlečni kuhinji. GRIBLJE: zadnje čase ni potrebnega soglasja Mladinska organizacija Je t Gribljah precej delavna, zlasU pa si želi dramatskega delovanja. Vaje imajo v prostorih nove iole, vendar mladi s tem niso zadovoljni. Zavoljo teh prostorov, zgrajeni* leta 1959, ki Jih 6ola uporablja za telovadnico, prihaja do nesoglasij med mladino in Solo. Aktiv ZMS meni, da stavba ni Izkoriščena in bi Jo hotel bneU povsem zase, brez kontrole tole, ki Je zanjo odgovorna. Grlbeljska Sola pa je podružnična in spada k črnomaljski osemletki, kjer pa se ne strinjajo, da bi stavbo povsem predali mladini zaradi tega, ker mladinska orgaflzadja nima dovolj sredstev za vzdrževanje stavbe In potrebna popravila. Ce mladina v prostorih telovadnice lahko vadi igre, ima v njih sestanke, predavanja itd. Je verjetno to dovolj za uspešno delovanje aktiva, gotovo pa bi bilo neodgovorno celotno stavbo pre- riti organizaciji ZMS samo za-. da bi bila lahko v njej gospodar, nikomur dolžan odgovora. Nesoglasja med vodstvom aktiva ZMS in tolo, ki sicer niso očitna, vendar se o tetn v vasi precej govori, prav gotovo ne pripomorejo k boljftemu delu in graditvi socialističnih odnosov na vasi. V odkritem razgovoru naj bi se o tem čimprej pomenili! 11 MLINI OB KOLPI UMIPA30 P on j o moram. Skoda za vse podatke, ki sem jih spravil na papir na tej dolgi poti po Kolpi. Rajši bi v tem trenutku pogrešil fotoaparat kot pa zapiske. Zvonko ostane pri čolnu, midva z Janezom pa hitiva ob bregu nazaj proti juiratovski malenici. Na srečo je skozi ob vodi steza. Srečava kmetico s pr oca j no krompirja, srečava kmete, Id nalagajo otavo na voz. Janez se spusti v tek. Samo pozdraviva in že sva mimo. Preskočiva nizek potoček, pre- Malenica v Juratovičih smukava se skozi grmačino in že sva spet na travniku. »Ce ne bo aktovke pri mlinu, bova morala v Juratoviče!« zavpije in že izgine za njivo na ovinku. Seveda, v Juratoviče! Kilometer ali pa še več v breg. In kdo ve, če tudi tam ne bova ostala praznih rok. Vražja pozabljivost! Jezim se nase in na vse skupaj, še zmerom smo pod jezovi pregledali in prešteli, če imamo vse stvari s seboj, tokrat pa smo na to pozabili. Na, zdaj pa teci in išči! Najrašd bi sedel na breg in počakal Janeza. Toda če pri malenici aktovke ne bo, me bo tam počakal, da greva skupaj v Juratoviče. Za njim moram! Naglo spe&im po stezi. Opanki mi klokajo po pokošeni travi Spet njiva s koruzo in rumenimi bučami. Potem vrst© krompirja. In spet travnik... Dobra dva kilometra sem Že prehodil. Se kak kilometer... In ko minem naslednji ovinek, zagledam od daleč Janeza. Teče mi naproti in nad glavo maha z — aktovko! * V Bogovcih smo se tako zadržali veliko dalj, kot smo mislili. Zvonko je tako imel zadosti 6a-^a, da je z mlinarjem Nikolo Tržo- kom otepel kos kruha in pil z nju0 njegovo žganico. a Potem sva jo pila tudi midva J Janezom. Da se ne prehladiva, je dejal mlinar. Kajti razgreta sv» pa res bila! In Zvonko je medtem imel tuo* čas, da je po svojih listih z sano Kolpo preštel, koliko smo že prešli. Slap pri Bogovcih je bil — ^ štejemo tudi porušene slapove po vrsti devetintrideseti. Se Pf najsti. Se petnajst jih je pred v* mi do izliva Kamenice v Kolpo! V bogovski malenici delata b*? tranca Nikola in Jura Tržok. ^ delu se menjavata vsak mesec. N^rj kamni sta si napravila kamra, ko odhajamo, stoji Nikola Tr«^ pri oknu in nas gleda. Trenu^ nato izgine in se prikaže na Jez 5 Opazil je namreč žensko, ki J®^ kranjske strani prinesla do vrečo zrnja in bi jo zdaj rada P1 peljala v njegovo malenico. j Počasi nas odnaša Kolpa. pod jezom pa stari Tržok s fcjjjj^ rine svoj čoln na kranjsko str Po dolgem času smo spet teli na mlin in žago na slovenj strani. Tokrat smo se ustaviu POBRE2JU pod Adlešiči. Malo pred mlinom in žag°A velik splav, ki prevaža ljudi 12 A NOVICE v3T ćnru&rr£jj5ikp kon^uH Na trgu nad Kolpo Kamor nese oko — do Tan-če gore, Okrogleka in Crne glavice — čez krošnje raz-sežnih gozdov in ob sivih prepadnih stenah na dno kanjona Kolpe — vse ena sam čudovita dolina, kot izrezana iz prospekta za najlepši kotiček na zemlji! Tu risti poznajo asfaltne ceste, sklonjene hrbte natakarjev in kričeče popisane reklamne table — tam, kjer česa drugega zaradi vsega tega že skoraj ni videti. V Poljansko dolino pa vodi iz Bele krajine ozka, strma in zvijugana cesta bogve katerega reda. Nad cesto jadrajo trije, pa tudi štirje jastrebi, ob njgj se pasejo konji... To je prvi in drugi in zadnji vtis slikovite okolice Starega trga nad Kolpo, ki je v nedeljo s krajevnim praznikom počastil spomin na 1. junij 1942, ko so združene partizanske enote izvedle prvi večji napad na utrjeno italijansko postojanko v trgu. Sončno vreme je privabilo v Stari trg okoličane in dru- ge, da je bilo krog tribune že težko najti kaj prostora. Zbranim je govoril zvezni ljudski poslanec Ludvik Golob, šolski otroci pa so peli in recitirali. Potem so gledalci stopili v krog — z zgornjega konca trga je ob zvokih tamburic prišla svatbena povorka. Enoten, sproščen nastop domače folklorne skupine je vse prevzel. »Kar kurja polt me je oblila,« je rekel nekdo med gledalci, ves navdušen nad lepoto noš in pristojnostjo običaja. V fotoaparatih in filmskih kamerah je zmanjkalo traku. Kdo bi tudi mogel ujeti vsak gib razigranih plesalcev, ženina in neveste, starešinke in starešine. ki sta trosila domačo pogačo med ljudi, ter po skočne zvoke tamburaške muzike?! Nastopili so še šolarji s telovadnimi vaijami in poinirč-ki s svojimi igricami. Po programu pa so se ljudje zbrali okrog plesišča, kjer ni manjkalo domačih specialitet, žlahtne kapljice in dobre volje. m. VESTI IZ RADOVICE • V vasi so med najbolj delavnimi društvi gasilci, saj so lani odprlli nov gasilski dom z orodjarno in stolpom, zgradili pa so ga pretežno s prostovoljnimi prispevki. • Pred nekaj leti obnov, ijeni vaški vodnjak ne daje ljudem pitne vode, ker je pokvarjena črpalka. Uporabljajo ga lahko le za napajanje živine. Ker ima v vasi tri četrt gospodarjev lastni vod. njak pred hišo, še nekako gre, vendar se nad pokvarjeno črpalko pritožujejo gospodinje tistih hiš, ki so brez vode. • Zanemarjeno vaško pokopališče so vaščani spomladi uredili s prostovoljnim delom. Poravnali so zemljo, počistili razbohoten pdeveG. in kopine, tako da je zdaj dostojno prebivališče mrtvih. S tem .pa vaščani še niso zadovoljni. Hočejo prebeliti še mrtvašnico in popraviti ponekod razpadajoči pokopa, liški zid. Odborniki in gostje na skupščini v Starem trgu Pravniki samo na sodišču V delovnih organizacijah v črnomaljski občini je zaposlen samo en diplomirani pravnik - Brez organizirane odvetniške službe, ki jo zaenkrat nadomešča pravna pomoč na sodišču, so občani najbrž prikrajšani za marsikatero državljansko pravico. Učenci in učenke suhorske osemletke so v veselem in sproščenem vzdušju Praznovali rojstni dan tovariša Tita, ki je hkrati dan mladosti in dan cvetja. 24 maja zvečer so se zbrali ob kresu, 25, maja pa so v slavnostno urejenih in okrašenih razredih šole čakali posebno komisijo, sestavljeno iz učencev in učiteljev, ki je ocenila okrasitev in ureditev. Nato so se zbrali na programu recitacij, partizanskih in narodnih pesmi, učence 7. razredov pa so slovesno sprejeli v mladino RK. Vsi razredi So„ sodelovali v telovadnem nastopu na šolskem telovadišču, nato pa odšli še na vaško pokopališče, kjer so okrasili grobove padlih. (Foto: M. Pavliha) Na seji občinske skupščine Črnomelj, ki je bila 30. maja v počastitev krajevnega praznika v Starem trgu ob Kolpi, so odborniki razpravljali o poročilu občin skega sodišča, javnega pravobranilstva in odseka za notranje zadeve, potrdili so sklepe zadnje seje, zaključni račun proračuna za 1964 in poslovna poročila skladov ter sprejeli odlok o izpremembi prispevne stopnje v sklad zdravstvenega zavarovanja. čeprav je imela seja bolj slovesno obeležje, so se po obširnem poročilu predsednika občinskega sodišča Franca Pavliniča v več kot dveurni razpravi pomudili ob problemih pravne službe v občini. Razprava je zajela vsa tri v dnevnem redu predvidena poročila hkrati. Odborniki so ugotovili, da poleg diplomiranih pravnikov, ki so v službi na občinskem sodišču v Črnomlju, ni v vsej občini razen enega diplomiranega pravnika v delovnih organizacijah prav nobenega. Edini odvetnik je pred časom zaprl svojo odvetniško pisarno in danes v vsej občini ni niti enega odvetnika. Občani se sicer zatekajo po pravno pomoč na občinsko sodišče, kjer na uradne dneve opravljajo notarske in odvetniške posle, vendar pa so občani pri tean — tako so menili odborniki — najbrž nemalokrat prikraj- lešič in okoliških vasi v hrvatske Mrzljake in naprej v Ribnik in K&rlovac. Tudi z one strani potujejo ljudje na Kranjsko. Splav prevaža ljudi, konje, vozove, tovornjake ... Nič novega ni to, kajti tod je 5® pot že pred dolgimi tisočletji. je za Rimljanov in kasneje si J® na tem prehodu na strmi skali «ad deročo Kolpo sezidal svoj pad poveljnik Vojne krajine general Ivan Lenkovič. Frienturm! Po-brežje! Marindolska šola Nikoli niso tega gradu zavzeli j™ in skoraj štiristo let je kljuboval vsem napadom in zobu časa. *?onazzi, Auerspergi, Apfaltrerni in ^nigi so gospodovali! tukaj. Med r^tojo vojno je grad zasedla Komanda karlovškega vojnega po-Jy°čja in uredila v gradu in okorel partizanske delavnice. Zato so marca 1945 grad Pobrežje na-Padu Nemci in ustaši ter ga zažgali. Danes stoji le še stara »generali-ja«; vse drugo je v ruševinah in čaka, da bo kdo to znamenito zgodovinsko stavbo zaščitil in ohranil vsaj kot razvalino. Nekdanja grajska maleni ca, ki leži ob Kolpi pod visoko previsno skalo, je zdaj v lasti Jožeta Kuz-me. Vse je mladi gospodar preuredil zadnja leta: v betonski žleb je postavil turbino, ki žene žago, popravil je malenico, nad vsem pa si sezidal udobne stanovanjske prostore. Dobro ohranjen, rahlo padajoč jez zadržuje Kolpo, ki se takoj nato razdivja v številnih brzicah. Na nasprotni strani Kolpe se prav tako dviga široka skalna stena, nad katero se po cele ure prepeljujejo kragulji. Gospodar, ki se je pravkar z motorjem vrnil iz Karlovca, nam gostoljubno postreže s kruhom in rdečim vinom, ki raste nekje v goricah Preložnika ali Plešivice. Sedimo, zagovorimo se, toda pozen popoldan nas preganja. Vsaj še do Gribelj bi radi, kjer nameravamo nocoj razpeti šotor. Krepak stisk roke, dobro srečo gospodarju in nam in že smo v čolnu pod slapom. Odrinemo do brega. Urno nas nese čez brzice in že smo na mirni, globoki vodi. Na ovinku se ozremo. Vidimo razrušen okrogli stolp, škrbinasto zidovje in »generalijo«, ki jo visoko pod streho obrašča bršljan. Ob njej pa jagnjed, ki kipi v mirno, predvečerno nebo. * Nekoč je pod FUCKOVCI na slovenski strani stala malenica. Zdaj spominja nanjo le razrušen slap. Zdrsnili smo čezenj in doli pod Malenica v Bogovcih MOŠANCI na hrvatski strani naleteli na drugega. Tudi tu ni več sledu o kaki malenici ali žagi. Le razburjena voda, ki nese sebe in nas čez razmetane skale v strugi, govori, da je nekoč tu ob bregu teklo življenje. Zdaj delata le mlin in žaga doli pod hrvatsko vasjo Sračak. Veslamo, kajti večer se naglo bliža. In bliža se nam slap na SRACKU. Pristanemo na njegovem zgornjem koncu, na slovenski strani. Kar hitro najdemo prostor na majhni ravnici nad jezom in postavimo šotor. Ker nam je zmanjkalo kruha, se z Zvonkom odpraviva v bližnje Griblje. Medtem nam bo Janez skuhal večerjo. * Že ko sva stopila čez njive proti vasi, se je nebo temno pomračilo. Potlej je zagodrnjal grom nad Plešivico. šani za državljanske pravice, ki jim gredo. V razpravi se je izoblikovalo stališče, da bo treba službo pravne pomoči zaenkrat razvijati pri občinskem sodišču, pozneje pa bi se odcepila in osamosvojila. Delovne organizacije naj si s štipendijsko politiko in gradnjo stanovanj zagotovijo pravne strokovnjake, ki so v gospodarstvu več kot potrebni. V živahni razpravi po poročilu odseka za notranje za- deve so odborniki načeli požarno varnost in ugotovili, da komisije sicer obiskujejo podjetja in izdajajo odločbe o merah, ki jih je treba pod-vzeti, nihče pa naloženih ukrepov ne uresničuje. Ugotovili so tudi to, da je dimnikarska služba v občini zelo pomanjkljiva. Področnim gasilskim društvom je bilo priporočeno, naj skrbijo tudi za preventivno protipožarno obrambo. Ne le stanovanje, tudi prehrana je pomembna Na osnovni šefti v Dragatu-šu je dovolj učiteljev za razredna pouk, primanjkuje pa onih za predmetnega. Ker ni bilo na voljo primernih stanovanj, je kazalo, da bo letos šolo zapustilo precej učnih moča. K sreči je občinska skupščina odobrila gradnjo stanovanjskega blofca v Dragatušu, v katerem bodo učiitefl# le našli primerna stanovanja, katerih so tako potrebna. Z&voljo tega se za zasedbo na šoli odslej ni bati. Hkrati s tem pa je treba načeti pred javnostjo še problem prehrane učiteljev. Doslej smo se na šoli v Dragatušu uči/tel^ hranila v šoOski mlfečnji kuhinji, ker nas v nobeni izmed gostiln ne marajo vzeti na hrano, šolska mlečna kuhanja je bila samo zastilna rešitev, zato bj bilo prav, ko bi pristojni organi vpflivala na to, da na podeželju ne bd gostišča Služila samo 2a točenje pijač, ampak bi prevzefla tuda sfcrb za prehrano! M. BRODARIČ Popravili bodo vaško klet 2e vsa (leta po vojni, pa tudi dolga leta prej, imajo kmetje na Radovici skupno klet. Spomladi, ko gospodarjem primanjkuje vina, si ga v vaški Meti izposodijo, ob letini pa morajo za 100 1 izposojenega vina vrniti 150 litrov. Za upravljanje s to kletjo odgovarja poseben odbor, trije kletarji pa so zadolženi za poizkušnjo vin pri zadoL ženih gospodarjih, da ne bi v skupno klet pripeljani slabega pridelka. Stavba vinske kleti na Ra-dovini je že slaba in dotrajana, krita s slamo, zato se vaščani zavzemajo za popravilo. Prizidati bi morali zid in opraviti še nekatera druga dela. Material je v glavnem nabavljen, vendar so možje ob vsakem prejetem Mariborski pevski zbor v Semiču Partizanski invalidski pevski zbor iz Maribora bo z 80 pevd priredil 20. junija popoldne pevska koncert, katerega v Semiču nestrpno čakamo. Nastopali bodo slepi in drugi invalidi iz NOB. V SemiCu as dogovarjamo o tem, da bi bilo v bodoče več stikov in sodelovanja med steiwernti|mfl pokrajinami Slovenije in med nama. F. D. računu v škripcih, kako ga poravnati, ko je denarja le toliko, kolikor se ga nabere na gasilskih vaških veselicah. Kljub vsem tem težavam upajo, da bodo klet še letos popravili, da ne bo zamaka-nje povzročilo še večje škode. Potujoči kino na Suhorju Na Suhorju smo bili v nedeljo, 30. maja, zelo veseli obiska potujočega kina Delavske univerze iz Metlike, ki nam je tokrat predvajal domači fiilm: «Tistega lepega dne«, čeprav predvajanje ni biLo najboljše, je obisk kina pomenil v siceršnji puščobi nedeljskih popoMnevov lepo poživitev. Turistične sobe v Semiču Kljub začetnemu nezaupanju se je nekaj Semičanov le odločilo za opremo tujskih sob. Na voljo so jim bodi kre-dnlti, pa so se obotavljali!, boječ se »zanike« ... No, nekaj ljudi: se je kljub temu odločilo za preureditev sob lin zidanic in talko bomo imeli v Semiču za turiste na voljo kar 20 sob. Nekateri niso najeli kreditov, pa so sobe kljub temu opremili. Cene nočnin še niso določene, vse kakor pa bodo morale biti zmerne. F. D. meHiškfeitfednik 15 milijonov krajevnim skupnostim! Letos bodo krajevne skupnosti v kočevski občini zbrale nekaj nad 18 milijonov dinarjev lastnih sredstev, potreb pa so naštele za več kot 60 milijonov I - Dobri načrti In lepo zastavljeno delo, ki ga bo morala občinska skupščina v bodoče le še krepkeje finančno podpreti - Dober predlog: pomoč ObS predvsem tistim KS, kjer bodo občani sami prvi pokazali največ pripravljenosti za delo in kjer bodo (udi sami poskrbeli za ker največjo lastno udeležbo sredstev I Krajevne skupnosti v kočevski občini so od novega leta sem kar dobro sastavile delo, vsaj nekatere. Napravile so podrobne sezname komunalnih in drugih potreb, predvidele stroške in nastopile pred skupščino z zahtevo po sredstvih. Tako se je vseh potreb nabralo kar za skoro 69 milijonov dinarjev, medtem ko je v proračunu zagotovljenih le 15 milijonov dinarjev. Od nekaj nad 68 milijonov potreb bodo občani v krajev, nih skupnositih — po programu sodeč — zbrali dobrih 19 milijonov lastnih sredstev, skaro 10,5 milijona bodo do-bili iz drugih virov (Vodna skupnost, podjetja in sklad za pospeševanje kinematografije), vse ostalo — približno 40 milijonov — naj bi dala občina. Najpogosteje se v zahtevah krajevnih skupnosti — večkrat smo jih slišali že na zborih volivcev — pojavlja dokončna elektrifikacija (o- koflica Ajblja, zaselki nad Osilnico, urejanje vodovodov, za kar je Vodna skupnost planirala precej sredstev, urejanje kanalizacije ipd. Vendar pa nobena krajevna skupnost nima zagotovljenih lastnih sredstev, (razen krajevne skupnosti v Mozlju, ki bo z izkoriščanjem peskoko pa zbrala letos okrog 1,7 milijona din. Svet za komunalne zadeve je obravnavali potrebe krajevnih skupnosti in skušal po najboljših močeh kar najbolj pravično razdeliti predvidenih 15 milijonov iz proračuna (z odbitkom obvezne rezerve). Pri tem je rezerviral 1,8 milijona za tista naselja, ki niso vključena v nobeno KS (Koprivnik, Onek, Polom, Stari log itd.), kajti tudi tu je precej nerešenih problemov in tudi tu bo morala občina posredovati z večjimi ali manjšimi zneski. Pri razdeljevanju sredstev so tudi upoštevali kraje, kjer bodo letos v počastitev 20-letnice osvoboditve odkrili spomeni- ke padlim in tem skupnostim namenili nekaj več sredstev. Za krajevne skupnost Li-vold so namenili 750.000 dinarjev, za Dolgo vas 350.000, za Staro cerkev 1,500.000 dinarjev (ureditev kanalizacije), za dragarski konec 1,000.000 din, Osilnico 1,000.000 dinar jev (spomenik), Banja loko 400.000, Salko vas 1,200.000, Faro (tu bo centralna prosJa. va 20-Qetnice osvoboditve) 1,800.000 dinarjev (za popravilo poti, kanalizacijo, razširitev mostu v Fari in razsvetljavo), Predgrad 1,500.000 (za napeljavo telefona iz Knežje lipe ali napeljavo trofaznega toka), Vimolj 200.000 dinarjev, Struge milijon 200.000 dinarjev (s pogojena, da 800.000 porabijo za dokončno elektrifikacijo Rap. ljevega — Ravni) in za krajevno skupnost Kočevje za funkcionalne izdatke 1,500.000 dinarjev. Ko je skupščina obravnavala razdelitev sredstev med krajevne skupnosti, so se načelno strinjam, le odbornika iz Livolada in Osilnice sta menila, da bi morali pri tem upoštevati predvsem že zbrane prispevke občanov (v Osil-nici npr. potrebujejo za ure. ditoev raznih del nad 17 milijonov — elektrifikacija, vodovod, pot, spomenik NOB) — sami pa bodo zbrali nekaj nad 5 milijonov). Skupščina se je strinjala, da bo treba v prihodnje deliti proračun-ska sredstva za KS predvsem na podlagi lastne udeležbe občanov in tako spodbujati čim večjo zainteresiranost ljudi za reševanje komunalnih problemov. Odborniki so po daljši razpravi sklenili, naj bi od sredstev, ki so ostala za kra. je, ki niso v nobeni krajevni skupnosti, dali še 500.000 dinarjev krajevnim skupnostim, kjer bodo letos odkrili spomenike NOB (Osilnica, Fara, Livold in Struga). Letos spomenik v Livoldu S svojo pobudo in prispevki prebivalcev bodo letos v Livoldu odkrili lep spomenik padlim, ter hkrati opravili osrednjo proslavo občinskega praznika 0 delu Rdečega križa Kočevje — Marca je občinski odbor Rdečega križa Kočevje organizirali v Mozlju tečaj domače nege bolnika. Tečaj je obiskovalo deset tovarišic, enak tečaj pa je bil aprila v Strugah (9 udeleženk), v začetku maja pa je tak tečaj obiskovalo deset žensk iz Dolge vasi. V Dolgi vasi je bil tečaj organiziran v okviru tečaja za vaško mladino, ki je obsegal 150 ur. — Rdeči križ je socialno in zdravstveno ogroženim občanom v občini razdelil 211 CARE paketov. — V tednu Rdečega križa je podmladek RK na obeh kočevskih osemletkah v izložbenem oknu Galanterije v risbah prikazal svoje delo. Simbolično razstavo o delu Rdečega križa pa je mestni odbor RK pripravil z izložbenem oknu Čevljarstva. — Ob dnevu mladosti je bilo sprejetih med mlade člane Rdečega križa 216 podmladkarjev iz obeh osemletk. Svečanost je občinski odbor RK organiziral na Bazi 20 v Partizanskem Rogu. SKUPŠČINSKI DNEVNIK Organizacija ZB iz Livolda pri Kočevju bo letos po do sedanjih neuspelih poizkusih, kot je videti le postavila spomenik padlim v NOB. Na zboru volivcev preteklo zimo so se o tem temeljito pogovorili in sklenili, da bo vsak volivec prispeval po 2.000 din ali pa pomagal s prostovoljnim delom. Lastniki gozdov so darovali vsak po dve smreki, nekaj so prispevala podjetja, zlasti KGP, ki je podarilo nekaj lesa in opra vilo prevoze. Spomenik so nameravali prvotno postaviti za dan borca, na predlog občinskega odbora ZZB pa ga bodo odkrili 3. oktobra letos za občinski praznik. V ta namen bo osrednja proslava ob- činskega praznika letos v Livoldu- V naselju je treba popraviti pročelje na več stavbah, lastniki pa lahko dobijo za to kredite. Eno hišo bo treba podreti. Vaščani si želijo za to priložnost urejeno javno razsvetljavo in asfaltiran del ceste skozi vas na odcepu proti Mozlju. Seveda so pripravljeni pri vseh delih sodelovati. Doslej so opravili že več kot 800 ur prostovoljnega dela, pri tem pa sp sodelovali tudi vaščani Črnega potoka in Zajčjega polja, ker bodo tudi imena padlih iz teh vasi vklesana v livoldski spomenik. Spomenik dela podjetje Marmor iz Gradca. J. G. Še 30,000.000 za elektriko V kočevski občini so zadnja nov dinarjev, ki jih pa občina ■ V petek, 28. maja, sta spet zasedala oba zbora občinske skupščine Kočevje in čeprav je dnevni red obsegal le štiri točke, se je seja zavlekla. Glavna točka je bilo poročilo o programih krajevnih skupnosti o komunalnih problemih. Razen tega so odborniki obravnavali Se sporočilo občinske gasilske zveze, potrdili odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine za preteklo leto ter izvolili nekatere nove člane skupščinskih svetov. ■ Poročilo o programih komunalnih potreb krajevnih skupnosti je prebral načelnik oddelka za gospodarstvo Jože Benčina in bomo o nJem še posebej poročali. O problemih požarne varnosti je skupščini obširno poročal predsednik občinske gasilske zveze Jože Oberstar. Obširno poročilo lahko strnemo v eno samo ugotovitev: čimprej Je treba nekaj ukrenitil Število prostovoljnih gasilskih društev in j tem tudi članstva nenehno pada, povprečna starost gasilcev Je menda okrog 35 let, sredstva za preprečevanje oziroma gašenje požarov so zastarela. Se najhujši problem Je v mestu, kjer bo treba čim prej ustanoviti vsaj pol-poklicno, če že ne poklicno gasilsko enoto, društvu pa zagoto-viti dovolj sredstev, da bo lahko kar najbolj uspešno branilo družbeno in zasebno premoženje pred naravno stihijo. Razumljivo Je, da Je skupščina brce večjih te- žav prišla do sklepa, da Je treba adaptirati sedanji gasilski dom ter razmisliti o možnostih za ustanovitev gasilske enote. ■ Skupščina je imenovala nekatere nove člane skupščinskih svetov namesto enih, ki jim je po dveh letih potekel mandat. Izvoljeni so bili tudi novi predsedniki svetov: svet za splošne in notranje zadeve vodi Jože Svete, predsednik sveta za družbeni plan in finance je zdaj Bruno Clglič, sveta za delo Pavle Pogorele, sveta za industrijo, obrt in promet inž. Dušan Oražem, sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem inž. France Goršič, sveta za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Zdravko Saubah, sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve Miro Gregorc, sveta za šolstvo Danica Kaplan, sveta za telesno vzgojo Tone Butina, sveta za kulturo Matija Cetinski, sveta za zdravstvo inž. Ciril štrumbelj, sveta za socialno varstvo in varstvo družine Rezka Ožura in sveta za narodno obrambo Drago Benčina. ■ Naslednja seja obeh »borov skupščine bo spet v ponedeljek, 21. junija ob S. uri v dvorani družbenih organizacij. Odborniki bodo obravnavali poročilo komunalne skupnosti za socialno zavarovanje ter poročilo odbora za gradnjo nove šole. Govorili bodo — razen nekaterih drugih tekočih zadev — še o gradnji zdravstvenega doma v Kočevju ln ljubljanske bolniinice. leta pospešeno elektrificirali dotlej še neelektrificirane kraje, vasi v Kolpski dolini, lani v Strugah itd. Kljub vsem prizadevanjem pa je še vedno nad 30 vasi in zaselkov z okrog 120 gospodarstvi brez elektrike, in sicer v okolici AjMja pri Banja loki ter zaselkih v hribih nad Osilnico. Za elektrifikacijo teh odročnih, po hribih raztresenih naselij je potrebnih najmanj 30 milijo- M0ZELJ: lastna sredstva Krajevna skupnost Mozelj v kočevski občini je skoro edina, ki ima lastne vire dohodkov, pa tudi sicer je dokaj aktivna in ima za letos v načrtu precej stvari. Iz pesko-kopa bodo imeli okrog 1,7 milijona dinarjev dohodkov in ne bodo potrebovali dotacije občinske skupščine. Urediti nameravajo vas Knežja lipa, popraviti cesto Knežja lipa— Spodnji log, popraviti fasado na prosvetnem domu v Mozlju in fasado gasilskega doma, kamor bodo napeljali tudi vodovod. Med drugim bodo pre-pleskali okna na šoli, kar najbolje uredili vas in sami vzdr ževali vaški vodovod. Ne tarnajte, da iz vaše občine nI dovolj člankov v komunskem glasilu) Raje se odločite In napišite primeren prispevek, kt bo koristil vsem zdaj nima. Ker živijo v teh krajih večinoma stari ljudje, tudi ni moč pričakovati večje lastne udeležbe. Vendar pa ljudje na vseh zborih volivcev opozarjajo na elektriko, da bi vsaj to lahko imeli in bi bik) potem tudi pri njih življenje lažje. Na občini so se odločili, da bodo za zdaj pripravili glavni projekt za elektrifikacijo Ajblja in okolice, elektriko pa napeljali, ko bo dovolj denarja. TE DNI V KOČEVJU > MINULI TEDEN JE BIL TEHNIČNI prevzem 20-stanovanjske-ga stolpiča v Podgorski ulici, prvega iz skupine stolpičev, ki jih gradi GP ZIDAR v tej ulici. V novem objektu bodo pet stanovanj dobili tudi člani ZB. Drugi stolpič Je pod streho, tretji pa že rase od temeljev, tako da je v gradnji kar 40 stanovanj. Dela ovira slabo vreme. ■ CE SE PELJEŠ IZ KOČEVJA proti Ribnici, srečaš zlasti popoldne veliko konjskih vpreg s hlodovino. Res da so vozovi, ki jim pravijo gum ar ji, dobri, ni pa prav, da mora en konj peljati tudi po 4 kub. metre hlodovine! Iz prepotenega konja se kadi kot iz parnega stroja, če gre žival prepočasi, pa voznik benti. Utrujena žival se mora večkrat ustaviti. — Kaj ni uredbe o zaščiti živali in, če je, zakaj ni nadzornikov? Trpinčenja živali pa skoraj nihče vče ne opazi. Potreba po zaslužku je sicer res velika, toda nič manjša ne bi smela biti potreba po srčni kulturi.!! ■ V POČASTITEV 20-OBLETN1-CE osvoboditve bodo v mali dvorani doma telesne kulture odprli tilatelistično razstavo. Odprta bo od 4. do 6. junija in bo prikazo vala zbirke članov filatelističnega društva v treh skupinah. V prvi bodo zbirke iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, in Nizozemske, v drugi znamke s športnimi in živalskimi motivi ter motivi iz kozmonavtike in s cvetlicami, v tretji pa zbirka mladih pod nazivom mladinski kotiček. Filateliftično razstavo si bodo ogledali tudi učenci tukajšnjih šol. ■ PRIHODNJO SOBOTO, 5. JU NIJA, bo v Kočevju velika pri- reditev osnovnošolske in gimnazijske mladine. Sodelovalo bo nad 900 učencev in dijakov iz kočevske, ribniške, grosupeljske in dolenjskega dela viške občine. Podelili bodo bronaste, srebrne in zlate Jurčičeve bralne značke. O prireditvi bomo še podrobneje poročali. —ko DOLGA VAS: most preko Rinže Tudi v Dolgi vasi imajo letos precej načrtov. Uredili bodo pot od pokopališča do De-bevčeve hiše, popravili most preko Rinže in obnovili oder v prosvetnem domu. Lani so v glavnem z lastnimi sredstvi oz. s prostovoljnim delom uredili lepo dvorano, v kateri se odvija vse vaško kulturno in družabno življenje. Vsa dela, ki jih imajo letos v načrtu, bodo zahtevala okrog milijon din. Sami bodo zbrali 350.000 dinarjev, od sklada SRS za pospeševanje kinematografije bodo dobili 250.000 dinarjev, občinska skupščina Kočevje pa je iz sredstev za krajevne skupnosti namenila prebivalcem Dolge vasi 350.000 dinarjev. KOPRIVNIK: prevoz do Kočevja 18 kilometrov slabe, razma jane hribovske ceste loči Koprivnik od Kočevja, razdalja pa je še večja, ker ni avtobusnih zvez. Le enkrat na mesec pelje vaščane avtobus KGP v mesto, ko dobijo plače in se odpravijo na nakupe. 2e vrsto let prosijo ljudje iz te oddaljene vasi, da bi kako uredili prometne zveze, vendar vedno ostaja pri besedah in željah. V Koprivniku imajo razen tega še več drugih problemov. Npr. vodovod. Zanj so lani dobili od občine 200.000 din, pa jih niso mogli porabiti, ker ni bilo črpalk. Radi bi uredili tudi pokopališče, potrebno je otroško igrišče in še in še. Za vse je potreben denar, ki pa je vedno skopo odmerjen. OTROCI 0 TUBERKULOZI V zadnjem tednu borbe proti tuberkulozi so otroci na vseh šolah v občini Kočevje pisali šolske naloge z naslovom »Boj proti tuberkulozi«. Učenec 5. razreda osnovne šole v Stari cerkvi Slavko Bončina je napisal najboljšo nalogo, katero nam je v objavo poslal občinski odbor Rdečega križa Kočevje: Na svetu je še mnogo držav, v katerih razsaja jetika Za jetiko zbolijo ljudje, ki nimajo pravilne prehrane, pijejo alkoholne pijače in kadijo cigarete ali pa stradajo. To so prebivalci iz nerazvitih držav, ki si ne morejo pridelati hrane, ali pa živijo v vlažnih stanovanjih. Jetika je zahrbtna bolezen in bolniki potrebujejo precej časa za ozdravljenje. Najboljše orožje proti tuberkulozi pa je zdrava prehrana, primemo stanovanje, sonce, sveži zrak, čistoča in primerni delovni pogoji. Jetični ljudje se zdravijo na Gorenjskem, kjer so veliki gozdovi In svež zrak. Tudi v šoli določamo učence, da pazijo na čistočo v razredu, na straniščih, da pregledajo učencem roke, če so čiste in če imajo umita ušesa. Ce hočemo biti zdravi, upoštevajmo biti moramo čisti, uživajmo zelenjavo, meso, mleko, jajca, sadje. Vitamini so telesu potrebni, da smo bolj odporni. Nam otrokom so zelo potrebne malice, ki jih dobivamo v šoli. Po malici se laže učimo. Ce hočemo biti zdra vi, uživajmo zdravo hrano in pijačo, ogibajmo pa se sovražnikov našega zdravja. Na dan mladosti je 150 učencev VIII. razreda obeh kočevskih osemletk bilo na proslavi na Bazi 20. Nastopili sta folklorna skupina osnovne šole Mirka I>njj čiča in skupina učencev šeškove šole z zborno deklamacijo. Potem so poslušan tovariša Šobra in Abramoviča, ki sta pripovedovala o zgodovini teh spomenikov, sekretar občinskega komiteja ZMS pa je govoril o nalogah in vlogi mladinske organizacije. Pionirji so bili nato sprejeti v Zvezo mladine in prejeli značke in izkaznice. FRANCE BRUS MIMOGREDE OB KOZARCU HRUŠKOVEGA SOKA „Dela in volje dovolj, le denarja ni" Kaprolovega Rudija — Rudolfa Lovšina in njegovega brata Janeza iz So-dražice poznajo daleč naokrog, tja do Ljubljane in okrog dolenjskih zidanic, koder kupujeta vino za svojo gostilno. Vsak, ki pride v Sodražico, se rad ustavi v gostilni ob mostu, posedi, popije, kaj prigrizne in poklepeta. O čemerkoli. Sedimo v prijazni gostilniški sobi ob kozarcu osvežujočega hruškovega soka in razpredamo misli. O Sodražici in potrebah in željah njenih prebivalcev. Ne le zato, ker je te dni praznovala krajevni praznik, pač pa tudi zato, ker so želje in potrebe Sodražice kar precejšnje, Kapro-tov Rudi pa bo v naslednjih štirih letih zastopal svoje volilce v občinski skupščini Ribnica. — Naše želje in potrebe, Pomodruje Rudi, gledam skozi dinar, ki pa je vedno premajhen, preveč pičlo odmerjen. Vsekakor pa bi Sodražani radi, da čim Prej dogradijo poslovno stanovanjsko stavbo — v njej bo pošta, krajevni urad, frizer ter štiri do sest stanovanj. Stanovanj Pa v Sodražici ne rabimo nič manj kot pa v drugih krajih, predvsem za učitelje. Nujno je treba obnoviti gornji sloj asfalta po ulicah, sicer bo škoda vedno večja, popravilo pa vedno dražje, naša največja želja Pa je asfaltirana cesta od 21ebiča do Sodražice. Ni treba posebej poudarjati, da moderna cesta do Sodražice ne bi bila pomembna le za ta kraj; cesta, kakršna je zdaj, ni več podobna cesti... »Nekaj sem slišal o gradnji ceste Sodražica — Travna gora?« — O tem že precej časa govorimo. Od tu na Travno je preko Ribnice °*rog 24 kilometrov, preko Nove šifte 11, po naši zamisli P® ki kila pot dolga le dobre štiri kilometre. Cesta bi bila ugodna tudi za spravilo lesa iz okoliških gozdov in bi pripomogla k nadaljnjemu razvoju turizma v sodraški dolini. Za gradnjo ceste so načrti narejeni že dve leti, imenovan je režijski odbor, le denarja, kakor se tako rado dogaja, ni! Ljudje so pripravljeni tudi sami prispevati precej sredstev ... Sploh pa so gozdne poti v našem koncu posebno vpra. šanje in marsikdo se vprsu ša ali je bolj potreben gozdarski dom v Ribnici ali dobre gozdne ceste... še besedujemo, medtem ko zunaj prši droban, zoprn pomladni dež, besedujemo o današnji Sodražici, ki ni skoro v ničemer več podobna medvojni, razdejani, porušeni, in o njenih sedanjih potrebah. P. G. 0 turizmu v Loškem potoku Na Hribu pri Loškem potoku je bil pred nedavnim posvet krajevnega odbora SZDL in krajevne skupnosti. Govorili so o razvoju turizma, šolstva in drugega ter o komunalnih vprašanjih. Na posvetu so omenili tudi ruševine v Travniku, ki so ostale še iz pretekle vojne in jih je pač že treba odstraniti. Na posvetu je bil tudi pred. sednik ObO SZDL iz Ribnice tov. Dušan Lavrič 34 gasilcev bo odlikovanih Gasilsko društvo v Malem logu pri Loškem potoku bo 1?. junija slavilo 30-Qetnico ustanovitve. Na slavnosti bodo 34 najzaslužnejšim članom podelili odličja. Ribniški grad - spominski kulturni park Ribnica je s svojo bližnjo in daljno okolico dala v preteklih stoletjih vrsto zaslužnih mož. Naj naštejemo samo najpomembnejše: Trubar, Stritar, Levstik, Stanislav škrabec, dr. Ivan Prijatelj, Jakob Gallus. V Ribnici se je šolal Prešeren, služboval Vodnik, sem je zahajal Gregorčič, Rudež je zbiral narodne pesmi, v Loškem potoku se je rodil prevajalec Debeljak itd. Turistično društvo skupaj s festivalom že dalj časa razmišlja, kako bi se vsem tem možem čim bolj dostojno oddolžili. Ker postaja obnovljeni stari grad sredi Ribnice z muzejem in letnim gledališčem osrednje kulturno središče Ribnice, menijo, da bi v njem uredili spominski kulturni park. S tem bi vrednost grajskega prostora še povečali. Ribnica pa bi dobila še eno pomembno kulturno in turistično privlačnost. Začeli so se vneto pripravljati za uresničitev te vsekakor pomembne in zahtevne zamisli, pri čemer bo seveda moral sodelovati najširši krog ljudi. Prav bi bilo, da vsak, ki se za to zanima, prispeva svoje mnenje. Nekaj sredstev, potrebnih za postavitev spominskih obeležij ali doprsnih kipov zaslužnih mož v grajskem parku, je že pripravljenih. Ljudska tehnika ustanovljena Tehnična vzgoja je velika opora gospodarstvu v boju za večjo produktivnost — štiri sekcije nove organizacije: AMD( jamarski klub, fotokrožek in radioklub Kaprolov Rudi iz Sodražice Dan mladosti ob kresu 24. maja proti večeru so se na Grmadi nad Ort-nekom zbrali na skupnem praznovanju dneva mladosti vojaki in pionirji osnovne šole z Velikih Poljan. Skupno so pripravili lep program: govoru so sledile recitacije, pesmi, zaigrali so kolo, ob koncu pa so pionirji predvajali lep prizorček. Ko se je zmračilo so vojaki prižgali že prej pripravljen kres. Pionirji in vojaki so ob ognju premišljevali o dne. vih boja in revolucije ter o časih, ko je plamen upora zagorel po vsej Sloveniji. Razšli so se v želji, da bi se sodelovanje med vojaki in pionirji še naprej razvijalo, saj se s skupnimi močmi veliko opravi. Pohvale vredno ie tudi oskrbništvo koče na Grmadi, ki je bilo brez odlašanja pripravljeno postreče udeležencem. Le okoliški prebivalci niso pokazali dovolj zanimanja za lepo slovesnost. —KA »Občinska organizacija ljudske tehnike idejno in strokovno vodi delo posameznih organizacij z različnih področij dejavnosti ljudske tehnike ter jih povezuje v enotno organizacijo. Poslanstvo ljudske tehnike ni le v tehnični vzgoji občanov, temveč je tudi močna opora gospodarstvu v nenehnem boju za višjo produktivnost, za nadaljnje razširjanje industrije, za še uspešnejši razvoj mehanizacije tako v gospodarstvu kakor tudi v kmetijstvu itd.« Tako je poudaril predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev občinske ljudske tehnike v Ribnici Ivan Petrič. Občni zbor za ustanovitev ljudske tehnike je bil 21. maja v dvorani občinske skupščine in se ga je udeležilo precej občanov — članov AMD, jamarskega kluba, fo tokluba, družbeno političnih in delovnih organizacij itd. Ustanovnemu občnemu zboru sta prisostvovala tudi predsednik in tajnik republiškega sveta ljudske tehnike. Po uvodnih besedah Ivana Petriča se je razvila živahna razprava o pomenu in delu ljudske tehnike. V občinsko organizacijo v Ribnici bodo vključene štiri sekcije — NEŽA LESAR UČI V LOŠKEM POTOKU ŽE 25 LET „Navezala sem se na otroke..." Neža Lesar je ena od dveh ^ter, ki že 25 let učita ot-v Loškem potoku. Leto r* letom prihaja mladež v po kamnitih stopni-rr" v stavbo, mimo spominje® pološče padlim učiteljem jT hodniku. Rod za rodom. Jr. P°tem odrastejo šoli, dozo-JJJo za življenje in po kam-stopnicah prihajajo spet ^Ve kuštrave glavice, njiho-. otroci. Tudi učitelji pričajo in odhajajo, le obe to-anšici Lesarjevi, Neža in /eta> sta še vedno tu, že če- trt stoletja. TovariSica Neža, še pred meseci hudo bolna, je 3*. Prišla po kamnitih stop-kh • kakor že tolikokrat v n letih. Se ne popolnoma -J^va je sledila neubranlji-a želji. ki je ves čas ki la v njej, želji po šoli, po učilnicah in mladih razposa-jencih... — Kar nekako bolj zdrava sem postala, je povedala, ko sem spet bila v šoli v razredu. Pogovarjava se o pomanjkanju učiteljev, ki je posebno občutno na takile šoli v odročnih krajih, kakor je Loški potok. — Mladi učitelji se težko navadijo na oddaljene kraje, pravi, posebno dandanašnji; vse zapušča podeželje, vsi hočejo v večja središča, v mesta. Navsezadnje pa tudi v takih oddaljenih krajih žive ljudje, tudi tu je mladina, tudi tu je treba poučevati... S sestro sva se, čeprav sva iz doline doma—iz Ribnice, v teh letih tavezali na Loški potok, še ►reveč navezah . •. Najtežje trenutke sva doživljali med vojno, ko smo učili otroke kar po vaseh, ker v šoli ni bilo varno. Nič lažje ni bilo takoj po vojni, ko je primanjkovalo učiteljev, pa smo učili kar po cele dneve, ne da bd bili kaj več plačani. Tedaj ni bilo nadur, potrebna je bila velika volja, velika zavzetost, velika ljubezen do šole, do otrok, ki so kar hlastali za učenostjo... Težave s kadrom, pravi, niso sedaj skoro nič manjše. Zlasti primanjkuje strokovnjakov za posamezne predmete — npr. slavist, matematik, nekaj učiteljev za predmetni pouk. Prosvetni delavci neradi prihajajo v odda- ljene kraje: preveč od rok je, v mestih, v večjih središčih je vse drugače, bolj živahno, lepše... P. G. več kot 800.000 din Zq šolsko delavnico . ^ šoli v Sodražici opremijo šolsko tehnično delav-' 'Co- ki bo urejena v dveh L^Jorih. Podjetje Dom iz J-OUbljane je za ureditev device v sodraški osemletki Vo?"*1110 750000 dinarjev, za-28 zaposlovanje delavcev r! Ribnice pa jim je dal 100-000 dinarjev. Kolektiv šole si tudi prideva, da bl eim prej ob. JJovjU pročelje Sole, potem ?} lepo uredili okolico stav-2? športna igrišča in "Portne objekte. Cesto skozi Vel. Poljane urejajo Občinska komunala je le začela popravljati za turizem in gospodarstvo močno pomembno cesto skozi Velike Poljane, ki je bila precej uničena. Dela napredujejo počasi, ker primanjkuje delovne sile. Vaščani bodo morali, kot vse kaže, sami priskočiti na pomoč, da bo cesta popravljena do 22. julija, ko bo na Zukovem za krajevni praznik in v počastitev 20-letnice osvoboditve velika proslava. Pomoč vašča-nov je toliko bolj potrebna tudi zato, saj bo cesta namenjena predvsem njim. V. P. Čudno maščevanje V Kramaricah pri Vel. Poljanah je nefoi vaščan nasekal in obelil šest sadnih dreves, češ da s svojo senco škodujejo njegovi njdvi. S tem je uničil rast in plod šestđh dreves. Nečedno dejanje čudaškega vaščana, ki je vredno vse obsodbe, preiskujejo zdaj organi LM, okoliški prebivalci pa pričakujejo zanj strogo V. P. Kar 2 milijona so prispevali! Dane pri Ribnici so majhna vas, prebivalci pa imajo kljub temu veliko smisla za skupno delo in napredek. V nedeljo, 6. junija, bodo izročili namenu gasilski dom, eno-nadstropno stavbo, kjer je v spodnjem delu shramba za orodje, v gornjem nadstropju pa bodo uredili še dvorano. 2 milijona din vredno stavbo so zgradili v celoti z lastnimi sredstvi: iz prispevkov prebivalcev, s prostovoljnim delom in s podarjenim lesom. Prizadevni gasilski četi iz Dan, ki spada pod gasilsko društvo Bukovica, lahko k velikemu uspehu čestitamo! Dokazali so, da se da z dobro voljo in pripravljenostjo marsikaj opraviti 6. junij bo za Dane velik praznik z lepo gaslsko slovesnostjo, na katero vabijo vse okoliške prebivalce! AMD, jamarski klub, fotokrožek in radioklub, kasneje pa bodo morda ustanovljene še druge organizacije. Predstavniki teh klubov in društev so na občnem zboru poročali o svojem delu in načrtih v okviru občinske organizacije, v razpravi pa so sodelovali tudi predstavniki republiškega sveta in garnizije JLA v Ribnici. Na petkovem občnem zboru so izvolili 15-članski občinski svet ljudske tehnike, kateremu predseduje Štefan Novo-sel. Tajnik sveta je Ivan Petrič, tajnik občinske skupščine. Namizni tenis v Sodražici Komisija za namizni tenis pri občinski zvezi za telesno kulturo v Ribnici Je organizirala 26. maja v počastitev dneva mladosti medobčinsko tekmovanje v namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo v Sodražici, izvedbo pa so zaupali domačemu Partizanu. Tekmovanja se je udeležilo pet ekip: dve iz Kočevja, dve iz Ribnice in ena iz Sodražice. Namiz-noteniški tumir je kljub kratkotrajnim pripravam lepo uspel. Prvo mesto je zasedla prva ekipa ribniškega Partizana, na drugem so domačini, na tretjem mestu ekipa iz Kočevja itd. Vsi udeleženci so dobili plakete z označenim doseženim mestom, podelila pa sta jih podpredsednik občinske zveze za telesno kulturo Ivan Petrič in predsednik TVD Partizan Sodražica. dr. Ciril Kumelj Šola v Sodražici — poleg nje je tudi kinodvorana — je ena številnih šol, ki jo po malem gradijo že vsa povojna leta. Kadar se nabere kaj denarja, spet nekaj uredijo. Kljub vsem prizadevanjem pa občina še ni mogla zagotoviti dovolj sredstev za ureditev šolskega pročelja, ker so pač potrebe drugod toliko večje. Za dokončno ureditev šole je potrebnih še okrog 22 milijonov dinarjev. Kaj bo z ribniško vrtnarijo V ribniški vrtnariji že pre. oej časa streže ljudem samo vodja vrtnarije, M ima dela na pretek. K sreči je dober strokovnjak, pa tudi podjeten, miren in vljuden. Vrtnarskega blaga je vedno manj in zemlja je vedno manj obdelana. Ko sem pred nedavnim mojstra Lojzeta vprašal, zakaj vrtnarija hira, je povedal, da obrat ni rentabilen in da ga zategadelj nameravajo opustiti. Strinjad se je z mesno j, da je škoda storiti kaj takega zdaj, ko je vse lepo obdelano in vpeljano. »Predlagal sem naj bi vrtnarijo prepustili meni, saj vem, da bi bilo odjemal- cev vedno dovolj, ker je vrtnarija za Ribnico in njeno okolico nujno potrebna.« Tudi potrošniki negodujejo ob vesteh, da bo vrtnarija ukinjena, saj ne vedo, kje bodo nato kupovali zelenjavo, cvetje, vence in vse ostalo, kar so doslej dobili pri mojstru Lojzetu. Mar bodo res morali po vse to v Ljubljano ali v Kočevje? Potrošniki iz Ribnice in okolice zato zahtevamo, naj pristojni organi občinske skupščine zadevo uredijo tako, da bo vrtnarija s priljubljenim vrtnarjem Lojzetom še naprej poslovala. V. P. REŠETO TI RITI BflHfllfnttlfilfllHttf H PTfWfHntHtTTI ITftITIfTfTfl Ftl >1 fnTnilHHTI i ffl IWH WfHfH llintntf millMtlHtH1fftlfllfll»Mlll IHMII^^ Najstarejši { Kostelčan [ 98-letni Anton Majetič iz Kostela je | baje najstarejši človek v kočevski ob- m čini — vsaj tako pravi sam. V svojem § življenju ni bil nikdar resno bolan, ni- g koli pa tudi ni dosti pil, preveč jedel | ali dobro živel. Kljub letom je še zdaj m veseljak in svežih misli. Vsak drugi g dan jo primaha v turistično kočo na g dva deci vina. Ob kozarčku vipavca in j prižgani cigareti smo ga tudi mi dobili g dobre volje, zato je naročil za vse naše | bralce lep pozdrav. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IHIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII MIRNA GORA JE NEPOZABNA..." V dolini je bila razprostrta vsa Bela krajina. Svežina gorskega zraka je opajala mlade fante in dekleta, da so po triurnem pohodu poskakovali kot snežinke... V koči smo se pognali na vrh krušne peči. Oh, kako je tu vse pristno in domače! Tako pristnega »belokrajnca«, kot ga lahko naročiš tukaj, že dolgo nisem poizkusil v belokranjskih gostilnah, žame-tovka in modra frankinja z novih vinskih goric »Mali vrh« nad Bušinjo vasjo. Slika na televizijskem e-kranu je čista kot zrak tu okrog. Odprl sem spominsko knjigo in polistal po njej: »Dalmatinec sem. Prvič sem na Mirni gori. Moj rojstni kraj Split je res čudovit, toda Mirna gora je nepozabna. Kvalitetna postrežba naj bo za vzgled vsem gostincem Dolenjske!« Obrnil sem list: »Sem na vojaškem dopustu. čudovita okolica, svež zrak in odlična postrežba mi vlivajo nove moči. Ko bom spet v civilu, bom še večkrat obiskal Mirno goro.« Ali pa: »V moje otožno in mračno srce je posijalo sonce na višini nad 1000 metrov. Zopet sem vesela in srečna. Kako čudovita je ta Mirna gora s svojo okolico!« in: »Prišel sem že petič s fičkom. Krasna okolica, čudovit razgled in dobra postrežba.« Zaprl sem knjigo, sedel na peči in razmišljal. Koliko belokranjske mladine presedi ob nedeljah v gostilnah ob vinu in kartah!? Koliko delovnih lju- di bi se moralo sprostiti v naravi in si pridobiti novih delovnih moči!? Sprehod po okolici, kakršno ima Mirna gora, lahko človeka zares sprosti. Zal ne znamo ceniti tega. Na Mirni gori je še vedno premalo mladine in delovnih ljudi. Pridite, zadihajte sveži zrak nad Belo krajino! JOŽE ŠKOF Slavno županstvo mesta Metlike! Z ozirom na mnoge prijaznosti, s kterimi so me nekteri prespoštovani meščani slavnega mesta Metlike že na mojem prihodu sprejeli i ktere mi zdaj meščani sploh še v veliko večji meri izkazujeje, predno so mi dali priliko, da jih o meščanskem mojem značaju z deli prepričam, zavezujem se v dokaz zahvalnosti kakor i ljubezni moje do spoštovanih meščanov, da bom daval odslej zdravila siromaškim občincem iz Metlike mesta po ceni znižani za 30 odstotkov od ukazane takse, posve revnim iz imenovanega mesta pa zastonj. Prosim tedaj, naj slavno županstvo to dragovoljno mojo zavezo tukajšnjemu občinstvu razglasiti in odrediti blagovoli, da se revnim i posve revnim, kedar trebajo zdravila, dajo izkaznice potrjene od si. županstva. Metlika na sv. Trojice dan 1869. Miroslav Horaček lekar (Iz metliškega mestnega arhiva) Jadranska magistrala Po osvoboditvi smo imeli v Jugoslaviji 1481 kilometrov sodobnih cest; danes jih imamo že kakih 12.000 kilometrov in smo na tem področju prometa dosegli izvrstne uspehe. Leta 1956, na primer, je šlo po naših cestah 5 milijonov ton Dlaga in 37 milijonov potnikov v javnem cestnem prometu; lani so prepeljali po jugoslovanskih cestah že 31 milijonov ton blaga in 180 milijonov potnikov! 30. maja je bil za zgodovino na ših cest pomemben mejnik: v Dubrovniku so slovesno izročili prometu jadransko magistralo, se pravi 650 km modernega cestišča v LR Hrvatski, ki poteka od Reke do Debelega Brega pri Dubrovniku. Razen mostov čez Krko pri Šibeniku in čez Neretvo pri Opuzenu, ki ju še gradijo, je zdaj nova magistrala že predmet pohval številnih domačih in tujih turistov. Nova jadranska magistrala je postala sestavni del JADRANSKE CESTE, ki poteka od Reke vzdolž celotne jadranske obale do Bara, od Petrovca na morju pa poteka po kopnem preko Titograda, Kolašina, Kosovske Mitrovice in Prištine tja do Skopja — 1200 km moderne ceste, za katero se zanimajo tudi vsi tuji turisti. Nova jadranska magistrala — široka je 7 m in ima vse pogoje, da jo štejemo med ceste I. reda in hkrati tudi za mednarodno pot — poteka skozi Primorje in Dalmacijo po izredno težkem terenu. Nad 300,000 kubičnih metrov kamenja in betona so vložili samo v njene podporne zidove; številne premostitve dolin, mostovi in drugi objekti jo uvrščajo med najbolj zanimive prometne žile v naši državi. Nova cesta je zasluga hitrega in požrtvovalnega dela številnih inženirjev, tehnikov in delavcev, gradbenih podjetij ter projektantov. Z njo se odpirajo tudi hitrejše zveze zaledja z morsko obalo: od Reke k Ljubljani in Zagrebu, od Splita k Zagrebu in Banja Luki, od Opuzena k Mostarju in Sarajevu, pa še od Petrovca na morju k Tito-gradu in Beogradu. Jadranska ma gistrala postaja sestavni del osnovne cestne mreže Jugosilavije, kar bo nedvomno vplivalo na gospodarski, ku&turni in turistični razvoj tako obalnega področja naše domovine kot tudi drugih naših področij. Povezuje pomorska pristanišča, industrijska in druga gospodarska podjetja, kakor tudi kraje vzdolž svoje osi, hkrati pa se preko kopnenih potnih smeri povezuje s prebivalci in gospodarstvom ostalih naših področij. f SMEH STOLETIJ I Ustvarjalcu Brucknerju je nekdo dejal: »Vi morate pač imeti vzvišene trenutke, ko vas raz- g | sveti božanski navdih!« Glasbenik pa je zamahnil z roko: »Kje neki! Zadnjič sem šel na sprehod, sedel na ka- | g men, pojedel kruh s sirom — pa sem ga imel.« Dunajski kritik Hanslick je sedel v družbi glasbenikov in skladateljev. Pogovor je nanesel na skladatelja, ki glede avtorskih pravic svvojih kolegov ni bil posebno natančen. Hanslick je zanj dejal: »Tega pa dobro poznam! Kadar se loti dela, pravi njegova žena otrokom: Otroci, bodite mirni in lepo molite! Oče gredo krast!« Mlad skladatelj je pripravil za orkester skladbo velikega umetnika, a je umetnini dodal tudi precej svojega. Dirigent Hans Biilow se je ob tem primeru porogljivo nasmejal in rekel: »H j a, hja, na kakšne misli pridejo ljudje, če nobenih nimajo.« _ « ____ Znano je, da so v starem veku rešile rimski Kapitol gosi, ki so začele ponoči gagati in tako zbudile posadko. Na pevski vaji so pevke neprestano klepetale. Dirigent Bulow jih je nekaj časa prenašal, nato pa dejal: »Gospodične, opozoriti vas moram, da je Kapitol že rešen.« Slavni dirigent je po dolgem času priredil dokaj zastarelo opero za oder. V tretjem dejanju je bil v delu nenavadno dolg in nezanimiv solo za flavte. Toda na prvi vaji je Blllow zaman čakal, da bi se oglasile. »Kje pa so flavtisti?« je nestrpno vzkliknil. Tedaj je dejal eden izmed njih: »Poglejte, prosim, kaj je zapisano v partituri!« Dirigent je res pogledal in odkril na robu zapisek svojega prednika: »Tu je treba zbuditi flavtiste!« ! — Preberite tole, medtem ko boste čakali na kosilo! — Očistite mu še nos! Prekucljaj na ovinku Na cesti pri Pogandh se je 29. maja dopoldne prevrnil osebni avto, v katerem sta bila Anton 2upevc iz Straže in Anica Vukče-vič s Slatnika. Voznik je na ovinku prehitro vozil, zato je vozilo zaneslo s ceste, kjer se je prekucnilo in se spet postavilo na kolesa. Vozniku so vzeli kri, na avtomobilu pa je za 400.000 dinarjev škode. Fičko v avtobus Med neprevidnim prehitevanjem pri Jugorju je voznik osebnega avtomobila Jože Planine iz Ljubljane zadel v sprednji branik avtobusa, ki ga je upravljal Viljem Levar. Gmotno škodo na vozilih so ocenili na 150.000 dinarjev. Mopedist in motorist v bolnišnici Ker sta se pri srečanju na cesti Vrtača — Strekljevec 28. maja popoldne zaletela Mirko Male-šič na motorju in Matija Kastelic na mopedu, so morali oba, ki sta se hudo poškodovala, prepeljati v bolnišnico. Do nesreče je prišlo, ko je mopedist pripeljal naproti motoristu po levi. Gmotne škode je za 350.000 dinarjev. Nehote vsejal pšenico Zaradi prehitevanja na nepreglednem predelu avtomobilske ceste v Se lih pri Karteljevem se je 28. maja popoldne prevrnil tovornjak, poln pšenice, ki ga je upravljal Janez Knific iz Škofje Loke. Tovornjak je najprej zapeljal na bankano, odkoder se je prevrnil, ves tovor pšenice pa se je iztresel. Škodo cenijo na 3,000.000 dinarjev. Okvara pri krmilu Tovornjaku, ki ga je 25. maja po avtomobilski cesti vozil Jože Dobnikar iz Ljubljane, se je pri Arteži vasi pokvarilo krmilo. Vozilo je zavilo s ceste dn se prevrnilo po pobočju. Voznik in sopotnik sta ubežala poškodbam. Škodo cenijo na 400.000 dinarjev. Tovornjak povozil telico 25. maja zvečer je gnal Janez Vovko v Dolenji vasi pri šmarje-ti čez cesto napajat živino v trenutku, ko je pripeljal tovornjak Janez Zupan iz Ljubljane. Vozilo je povozilo telico, ker je bila zavorna razdalja prekratka. Otrok padel med mlinska kolesa 27. maja so našli v vodi poleg mlina v Butoraju truplo Jožeta Friclja, 8, ki se je prejšnji dan igral ob vodi. Menijo, da je otrok padel med mlinska kolesa in utonil. Nočni tat v Trsteniku Ponoči med 28. in 29. majem se je v hišo Jožeta Butare v Trsteniku pri Mirni vtihotapil tat in odnesel tranzistor, ročno uro in bundo, kar cenijo na 70.000 dinarjev. Gospodar je tatu sicer od-podil, toda šele tedaj, ko je ta že imel plen. Mladoletnika na ukradenem mopedu 30. maja popoldne je patrola prometne milice na Otočcu prijela dva mladoletnika, ki sta se vozila z ukradenim mopedom. Moped sta pripeljala iz domačega kraja Kutine na Hrvaškem. TELESNA VZGOJA DGATI ČLOVEKA VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD * VIHARNA VIHARNA POMLAD Pred zaključkom zleta so nastopili mladinci in mladinke z vajo, ki jo bodo pokazah na zletu v Karlovcu Medvedov je vedno vež Pred nedavnim so prebivalci naleteli pri vasi črnec v Slemenih na medvedjo družino: medveda, medvedko in dva mladiča. Medvedi so se v gozdovih Velike in Male gore precej zaredili, tako da jih je vedno več in povzročajo ljudem že nemalo skrbi. Pred nekaj dnevi sta imela dva logarja v gozdovih nad Loškim potokom precejšnjo smolo in srečo hkrati. Ko sta odmerjala les za posek, ju je pri delu Težave ameriškega evangelista Kakor poroča »Prosveta« iz Chicaga, je naletel ameriški pridigar Billy Graham na težave v Kopenhagnu, kamor je prišed z namenom, da bi prebudil »verske zaspance«. Ko je Graham začel pridigati množici ljudi, so nekateri Danci začeli vpiti: »Pojdi domov in pridigaj o bratstvu in ljubezni v ameriških južnih državah, kjer preganjajo in zatirajo črnce!« Neki Danec pa je obtožil Grahama, da uganja »verski cirkus«, kajti na vsakem shodu zahteva denar. zmotil kosmatinec. V zadnjem trenutku sta odnesla pete pred razjarjeno zverino, ki je od jeze zgrizla logarjev klobuk, katerega je na begu izgubil... K. Oražem Vlomilec s 150 tisočaki prijet 15. maja ponoči je v poštni urad v Ortneku vlomil nekdo, ki so mu bile krajevne navade in razmere dobro poznane. Odnesel je 150 tisočakov, Njegovo delo je iz bližnje stavbe opazovala žena kovača Adamiča in takoj, ko je vlomilec odšel, prijavila dejanje postaji LM v Ribnico. Organi LM so tatu prijeli na železniški postaji v Vel. Laščah, pri sebi pa je imel še ves plen nedotaknjen. Mož ima najbrž na vesti še nekaj drugih tatvin in vlomov, kar po ugotovila preiskava. V. P. Zlata poroka Purebrovih Zadnjega aprila sta praznovala petdeset let skupnega življenja zakonca Ivan in Urška Pureber, 76 in 75 let, iz Žabje vasi pri Novem mestu. Ob slovesnosti na novomeškem matičnem uradu je jubilantoma čestital odbornik Miha Počervina. Zlatoporočencema se je rodilo šest otrok. Vse sta kiljuib težkemu življenju vzorno vzgojila. Leta 1942 sta odšla dva sina v partizane, leto kasneje pa so jim okupatorji požgali dom. Pureber jeva sta bolje zaživela šele po osvoboditvi, ko sta si s pomočjo oblasiti zgradila nov dom. (Nadaljevanje na 1. strani) vanje izkušenj in ima tako vsebino dela, ki dovoljuje razvijanje človekovih sposobnor sti. Zato ima telesna vzgoja velik družbeni pomen, ker predstavlja neločljivi del splošnih prizadevanj naše družbene skupnosti pri socialistični vzgoji novih generacij. Telesnovzgojna dejavnost ima na Dolenjskem pa v Novem mestu, bogato tradicijo. Naj omenim morda samo to, da mineva letos 100 let,, odkar smo imeli v Novem mestu prvi nastop Južnega Sor kola. Ta je imel velik pomen za prebujanje narodne zavesti, posledica tega pa je bila med drugim tudi ustanovitev novomeške čitalnice in drugih naprednih društev.« V nadaljevanju svojega pozdrava je predsednik Sergej Thorževskij zaželel nastopajočim kar največ uspeha v Novem mestu in nato še na zletu v Karlovcu. Pozdravljeni z radostjo našiti src Gledalci, navdušeni nad velikim številom nastopajočih, nad prisrčnostjo najmlajših, nad eleganco izvajanja, nad borbenimi atletskimi točkami in nad zanosom vseh nastopajočih, si sploh niso mogli odpočita od ploskanja. Komaj so prisrčni pionirčki stekli z zelene površine, že so prikorakali na stadion pionirji s švedskimi klopmi. Navdušenje pettisočglave množice se je stopnjevalo od točke do točke: rajalna sestava mladink je požela vihar odobravanja, nič manjši aplavz pa niso dobili pionirji, ki so nastopali z dolgo kolebnico in kratkimi palicami. Polka je bila nato le uvod v dosto- jen zaključek nedeljskega popoldneva, v izredno zahtevno zaključno zletno vajo za VIII. Zlet bratstva in enotnosti v Karlovcu. Borbenost atletov Med telovadnimi nastopi so tekmovali tudi atleti: najboljši pionirji iz štirih občin, najboljša mladinci ter predstavniki gospodarskih organizacij in JLA so se pred množico gledalcev še posebej potrudili. Rezultati najboljših: 60 m pionirja — Verček 7,6 Slak 7,7 Jaklič 8,1;; 60 m mladinke — Vidic 8,7 Rados 8,8 Rabič 9,2; 300 m pionirke — K. Močnik 45,8 Primožič 47,1 D. Močnik 47,8; 400 m pionirji — Marko-vič 58,3, Podobnik 60,3, Ko-vačič 60,6; 100 m mladinci — Jarc 11,6, Berger 12,1, Gut-man 12,7; 400 m mladinke — Rogelj 67,2, Plut 68,3, Nema-nič 70,1; 1000 m mladinci — Vidmar 2.53,4, Pezdirc 2.53,8, Golubovič 2.59,3; štafeta 4>< 100 m moški — Gimnazija 46,2, AK Novo mesto 49,4, JLA 50,0; štafeta 4 X 10°m ženske — Ekonomska šola 59,6, Medicinska šola 63,8. Trojica najboljših v vsaki disciplini je dobila diplome iz rok predsednika prireditvenega odbora Slavka Dokla in praktična darila. stna manifesta-- pripravljeni v Karlovac pti medobčinski zlet uspel. Vsa zasluga ®a°re organizatorjem, irkn 0lSim in seveda hkb ' ^ so v veli-\ .u Prtšli na stadion "J® enotnosti in tako K°Jstveno okolje 23 J^jkljivosti seve-Vt l0: ozvočenje je \* /ar tradicionalen F ^omeških javnih prireditev; rediteljska služba bi morala biti učinkovitejša, pa tudi ceremonial ob proglasitvi zmagovalcev ni šel tako gladko, kot je bilo pričakovati. Kaj lahko rečemo pred odhodom Dolenjcev v Karlovac? Z vajami, ki so jih prikazali v nedeljo v Novem mestu, nas prav gotovo ne bodo razočarali. Za popoln uspeh na VIII. zletu sd torej lahko želimo podoben nastop kot v Novem mestu ter borbenost in željo za čim boljšo igro vseh športnikov, ki potujejo na zlet! ^va lovske ^ografije &.l0,vske fotogra-:> " lovcev in div- ^vska zve- letos. Foto-junija Jša dela Pa so 30 in nagra- bi ' * "i 15.000 dinar- ft" I« SorelT J. Hovem'ral te izbruhnil &KCm°m]iu Podjetja •A ki ,„1J"- Požar je zaneti: dimnika padla farjev škode *» za Tovariš Lul Pokroviteljstvo najkov po" hodom slovenskih Po Beli krajini in zletom v v Je Prevzel tovariš Franc Leskoše^ P^dsednik T Movi | Združenja zveze enije. | IHItllllllllMIlll !!HIIII!llllllllll!t!IIIMIHll Živ dobil ček za lastni pogreb Ivan Šamanič iz Garice na otoku Krku je dobil čeik za 400 dolarjev na račun stroškov za lastni pogreb, čeprav je živ in zdrav, šamanič je eden upokojencev, ki se je iz ZDA vrnil v rojstni kraj, da bi med svojci preživel preostanek življenja. Pred kratkim je dobil iz Baltimora pismo, v katerem sporočajo njegovi soprogi, da ji bodo zvišali pokojnino, šamanič prvi hip ni razumel, za kaj gre, toda ko je še enkrat skrbneje prebral pismo, je videl, da je pravzaprav »mrtev«. Nasmejal se je napaki, napisal ameriški zavarovalnici pismo, da je živ, zdrav in krepak, da z veseljem vrača tudi ček za 400 dolarjev, ki mu ga je poslala na račun stroškov za njegov pogreb Prebivalstvo Kanade Iz Ottawe poročajo, da se je število prebivalcev Kanade zvišalo 1. aprila 1965 na 19,516.000. V enem letu se je število Kanadčanov povečalo za 342.000 ljudi. Pogled na stadion v nedeljo popoldne. Severno pobočje s tribunami leži na osojni strani, da sonce ne moti gledalcev, ki so tudi na naši sliki skriti za pobočjem. 85. — »Kaj ste našli pri njem?« je vprašal oficir. »Tole poročilo o naših izgubah na Crnllcu in o našem begu nazaj v Kamnik. Ko ga je patrola ujela, pa je imel na glavi titovko. Kje si jo dobil, smrkavec?« Rudi je, ležeč na tleh, odgovoril: »Vzel sem jo mrtvemu partizanu, ki je ležal v jarku ob cesti« »Zakaj si jo vzel?« — »Všeč mi je bila, ko pa je čisto nova!« je rekel Rudi in spet zajiokal. 86. — »Nikar se ne cmeri, sicer te premlatim, da boš imel za kaj jokati!« je zavpil nad Rudijem človek, ki ga je zasliševal. Začel ga je iznova spraševati. Rudi je po vrsti povedal odgovore, ki ga jih je bil naučil Jaka, ko mu jih je zmanjkalo, pa je spet zajokal. »Naučen je, da mora jokati, kadar ne zna več lagati,« je siknil oficir. »Prepričan sem, da fant marsikaj ve. Bo že Še spregovoril!« 87. — V sobo sta stopila dva košata policista. e< jima je z glavo pomignil na Rudija. Odpela sta PaSs0yi slekla suknjiče, si zavihala rokave in začela s P11' :Ci udrihati po Rudiju. Rudi je stisnil zobe. Spomnil st kako ga je včasih kaznoval oče, kadar je »» togubil kravo, da so jo morali potem iskati vso Toda tisto je bilo božanje proti temu, kar sta a* z njim policista. olic,f /A fo7kal zobe in molčal. Policista sta mu t,* mu pla Na hrbtu mu je počila koža in pocedila kri. Rudi je zatulil od Stavil 1 pa ni- Oficir je vstal. Policista sta V C »Ušla sPet oblekla, si opasala pasove, r Huriti *NazaJ v celico!« je rekel oficir in 1Ja so vrgli v klet. LJUDJE MED SEBOJ Otroka ji ni bilo mar... Dekle je bilo komaj polnoletno, ko se je hiši začela zbirati fantovska druščina. Starši temu niso nasprotovali in tako se je eden izmed fantov kmalu preselil na dekletov dom. Mladi so radi veseli in krog prijateljev in prijateljic se je širil. Denarja je fantom ob mesecu večkrat zmanjkalo in odločili so se za prepovedana pota. Nekaj časa se jim je dobro godilo, ker so si pomagali 2 ukradenimi kokošmi, gosmi in racami. Veselje ob pečenih kokoših pa so kmalu prekinili varnostni organi. Dekle in fant sta morala v zapor. Dekle je pred tem že postalo mati in ob odhodu v zapor so skrbstveni organi oddali otročka v rejo. Po prestani kazni ji je socialno varstvena služba priskrbela zaposlitev. V službi je bila mlada mati le kratek čas; zaradi neprimernega vedenja se je kmalu znašla na cesti. Zaslužek res ni bil velik, vendar bi si od njega lahko pritrgala 5000 dinarjev za otrokovo oskrbo pri rejnici. Tega denarja ji je bilo verjetno žal, zato je otroka brez vednosti skrbstvenih organov odnesla na svoj dom. O tem, da je občina doslej plačevala za rejnino večji delež 7000 dinarjev, takrat najbrž ni razmišljala. Živela je v zmotnem prepričanju, da jo bo oskrba v domači hiši manj veljala. Otrok je tako prišel v neurejene razmere. Zaposlena ni niti njegova mati niti oče. Očetu so zdravstveni organi po odsuženi kazni že poiskali zaposlitev, a brez uspeha. Fant ima lep poklic, vendar mu je pot na staro delovno mesto zaprta. Za »navadno« delo sedaj noče prijeti. Najraje bi še otroka naprtil stari in izčrpani materi, ki si mora s trdim delom služiti kruh. Socialni delavci so se znašli pred težkim vprašanjem, kako je sploh mogoče, da mlad, močan človek živi v brezdelju, pri tem pa skuša izvleči zadnji dinar iz zgaranih materinih rok. Ze zaradi otroka bi se mladi starši morali spametovati. Ce bo živel v neznosnih razmerah, mu bo družba gotovo nudila zaščito, s tem pa bo hkrati prisiljena ščititi brezdelje tistih dveh, ki bi morala čutiti do mladega bitja največ odgovornosti. —EY Po položnejši poti do Ponikve pri Vel. Dolini Krajevna cesta od Velike Doline do Ponikve je speljana po veliki strmini. Za promet je to ovira in avtomobili ji pozimi sploh niso kos. Neštetokrat se je že pripeti-. Lo, da so obstali sredi brega, od koder so se morali vrniti nazaj v dolino. Zaradi tega so se ljudje že v prejšnji Jugoslaviji prapravljali za novo giradnjo, a do uresničitve ni prišlo. Bred dobrim letom so občani ponovno spregovorili o parebi po novi cesti. Takoj so se lotili dela, izsekali pas gozda in pomagali pri izkopu. Kmetijsko gozdarsko podjetje je zastonj opravilo buldožerska dela. Zdaj bo treba gradnjo ceste nadaljevati, prebivalci Ponikve so te dni ponovno zaprosili za buldožer. Tokrat jim bo pomagala kmetijska zadruga. Z buOdožeaijeim morajo §e odstraniti kamen, drevesne pa. nje ipd. šele potem bodo vaščani nadaljevali začeto delo. Stroški bodo precej veliki. Samo za buldožerska dela potrebujejo 900.000 dinarjev. Toliko sami ne bodo mogli zbrati. Krajevni skupnosti bo morala prispevati za to gradnjo nekaj tudi občinska skupščina. Občani velikodo-linskega okoliša pričakujejo, da se bodo odborniki odločili za to pomoč. Novo turistično društvo V ponedeljek, 24. maja, je bil ustanovni občni zbor TD na področju Jesenic na Dolenjskem, Ribnice, Mokric in Velike Doline. Vaščani krajevne skupnosti Velika Dolina so pazljivo poslušali referenta za turizem brežiške ObS in predstavnika upravnega odbora občinske turistične zveze. Po referatih in živahni razpravi lahko ugotovimo, da je ustanovitev društva prišla pravi čas. Zavzemali so se za ureditev parkov, cest, mnogo so govorili tudi o raziskovanju jame v Veliki Dolini. Potem ko so izbrali upravni odbor, so sklenili, da bodo s pomočjo referata za turizem in novomeškega jamarskega kluba začeli z raziskavo kra- škega podzemlja. Novemu turističnemu 3. junija občinskega od-JavnoaS kata storitvenih de-°dbor 1,0 "Prejel H delu v minulih H»C? V referatu pred 5* , Prazan doseda-obrti v občini In Ih pove6anJu obrt- ? vJl i1V0sti v mestu in Jfiti^ "»zvila naj bi %lh ,rsttPrava o vseh pro S1 težavah, ki danda ? ^Jav« razmah obrt-% Javnosti najrazličnejših či je etiketa: JUS E GL 001; 2ITOPROMET, mlin NOVI MLIN, ŠID; pšenično brašno, tip 1000, 27. III. 1965, neto 60. Mestna pekarna je to moko zavrnila in naročila drugo iz Sevnice. Jaz pa tega ne morem. Sem privatni obrtnik. Po najnovejših bančnih predpisih mi sevniško podjetje ne more in ne sme kreditirati večjih količin moke, sam pa nimam sredstev, da bi si hkrati nabavil več moke. če bi dobil manjše količine, bi se kruh podražil zaradi dražjega prevoza. Upam, da bom ljudem kljub temu ustregel z dobrim in lepo pečenim kruhom. D. V. Zelo malo kupcev 29. maja so na tedenski sejem v Brcžice pripeljali rejci 1440 prašičkov. Ker je bdlo zelo malo kupcev, je bilo prodanih le 265 živali, ostale pa so morali rejci odpeljati domov. Cena za 1 kilogram žive teže je bila do 380 din. Pot do Dobove bodo obnovili Občani Dobove bodo 4. julija letos popravili pot, ki pelje iz Dobove preko Pistač do spomenika padlih borcev krške čete, ki so jih ustrelili nemški okupatorji 30. julija 1941 v Do bravi. Kmetje, ki so lastniki parcel ob poti, so obljubili pomagati z brezplačnimi prevozi nasipnega materiala. Opravili bodo vsak po dve vožnji, ko pa je tajnik krajevne skupnosti tovariš Vidmar izpo-sloval pri KGP Brežice na-kladač za pesek, so posa mezniki obljubili opraviti celo po štiri vožnje. Krajevna skupnost bo oskrbela nasipni material. Prav bi bilo, ko bi kmetijska zadruga pomagala s traktorji, nato pa prav gotovo ne bi bilo občana, ki ne bi sodeloval v tej lepi akciji. D. V. Nov predsednik SDS v brežiški pekariji 10-članski kolektiv mest-pekarije v Brežicah, ki je premajhen, da bi volil DS, je 25. maja na volitvah izvolil samo predsednika svoje delovne skupnosti. Tokrat so izbrali Jožeta Požarja. Člani kolektiva so ob tej priložnosti sklenili, da bodo kljub težkim pogojem dela storili vse, da bi ustregli potrošnikom. Mi pa jim želimo, da bi se kmalu izpolnila njihova želja po obnovitvi prostorov pekarije. D. V. Hmeljišča v Loki In na Kompolju bo sevniška kmetijska zadruga urejala postopoma - Letos bodo zgradili novo skladišče in sušilnico za hmelj - Pridelek bodo prvič obirali s stro jem - Odborniki občinske skupščine bi radi slišali tudi poročila, kakšne so koristi posameznih dosedanjih investicijskih naložb. _ Perspektivni program kmetijske zadruge Sevnica daje prednost razvoju hmeljarstva in predvideva izgradnjo sto-hektarskega nasada v Loki in na Kompolju. Dosedanjih nasadov je 40 ha in zadruga je imela na njih lep donos, ponekod celo nad republiškim povprečjem. Nova hmeljišča bo zadruga urejala postopoma. V letu 1965 in 1966 bo usposobila 20 hektarov zemljišč za gojitev hmelja. V tem obdobju bo razen tega zgradila še tračno sušilnico, skladišče za hmelj in trafo postajo. Kupila bo tudi obiralni stroj, da bo pridelek pravočasno obran. Za vse objekte najema zadruga posojilo pri komunalni banki v Celju. Posojilo znaša 132 milijonov, to je 70 odst. njihove celotne vrednosti. Ostalih 30 odst. sredstev bo zadruga dobila iz lokalnih bančnih virov in iz lastnih sredstev. Skupščina je prvotno že iz glasovala garancijo za stohek-tarski nasad hmelja, vendar je kmetijska zadruga zdaj predlagala njeno razveljavitev zaradi postopnega urejanja hmeljskih površin. Skupščina je na seji 29. maja razpravljala o dodatnih poroštvenih izjavah ob ugodnejših vračilnih rokih in obrestnih merah, ki jih je ponudila Jugoslovanska investicijska banka. Olajšave pri nekaterih že odobrenih kreditih so za zadrugo zelo ugodne, saj so vračilnl roki podaljšani celo na 33 let, obrestna mera pa zmanjšana na 1 odstotek. Kmetijska zadruga ima vseh neodplačanih kreditov za 296 milijonov in spremenjeni pogoji ji zaradi tega prinašajo veliko razbremenitev pri odplačevanju obveznosti. V skupščini je bilo na račun najemanja kreditov precej razprave, čeprav so odborniki tokrat glasovali za ugodnejše možnosti kreditiranja. Eden izmed odbornikov je omenil, da v skupščini ni še nihče poročal, kako so bili uporabljeni krediti, za katere so izrekli poroštvene izjave v zad- njih letih. Poudaril je, da bi morali v prihodnje vsako leto sproti poročati o koristnosti posameznih investicijskih naložb. Razprava se je razvila v kritiko poslovanja kmetijskih organizacij, vendar je ob zaključku prevladalo mišljenje, da je treba usmeriti kritiko proti negativnim pojavom in neodgovornim posameznikom, ne pa proti sistemu nasploh. Poroštvo za najetje posojila v znesku 132 milijonov je bilo izglasovano z večino, ker je tudi skupščina odgovorna, da se začeta proizvodnja hmelja spelje in izgradi do kraja. Obnovljena osnovna šola na Razborju SftVNISKLVESTNIK ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI OBS KRŠKO 27. MAJA JE OPOZORIL; V bitki za dinar ni prostora za napake! Pozivi in priporočila gospodarskim organizacijam, da odpravljajo hibe v proizvodnji in delitvenem sistemu - Omejitev proračunske potrošnje. Zbor delovnih skupnosti občinske skupščine v Krškem je pozval 27. maja na seji, ki so jo ocenili za eno najboljših v zadnjem času, vse gospodarske organizacije, naj ne pretiravajo v gospodarjenju, ker bi v nasprotnem primeru imeli še večje težave kot do zdaj. Opozoril je, naj bi predvsem odpravili nepravilnosti v delitvi čistega dohodka, povečali storilnost, kar najbolj izkoristili notranje rezerve in podobno. Do takih sklepov je zbor delovnih skupnosti privedlo ne preveč razveseljivo stanje v gospodarstvu, kair so ugotovili tudi v razpravi. Ob navzočnosti predstavnikom gospodarskih organizacij in Rejenčki so zadovoljni Organi socialnega skrbstva iz Krškega so zaradi potreb in vzgoje odvzeli neki družini tri majhne otroke: dvoletno Mici, 4-letno Zvonko in 6-let-no Cvetko ter jih dali v rejo tujim ljudem. To je bilo 20. decembra 1963. Miciko in Zvonko je vzela v rejo tova-rišica Justi Penič iz Dol. Pi-rošice pri Cerkljah, Cvetko pa sem vzela jaz. Mici in Zvonka kličeta svojo rejnico za mamo, Cvetka pa kliče mene za teto, ker so me tako klicali moji štirje nečaki, ki živijo v moji oskrbi. Skrbstveni organi so želeli, da bi se otroci ,ki živijo pri dveh družinah, med seboj poznali, pa tudi potrebno je to. Zato sem sklenila popeljati starejšo punčko Cvetko, ki živi pri meni, k bratcu in sestrici na obisk. Ze 14 dni pred tem se je Cvetka obiska zelo veselila in čebljala o tem, kako bo objemala in poljubljala sestrici. Ko sva se pripeljali k Pe-ničevim v Pirošico, sta bili obe deklici pred hišo, vendar se s Cvetko nista več poznali. Ko smo jim povedali, da so sestrice, pa je bilo tako ganljivo, da se ne da popisati! Počasi se je vsem trem otrokom obujal spomin in vse tri so stale tesno objete. Z drobnimi ročicami so božale ena drugo in se poljubljale, tako da tudi najbolj zakrknjeno srce ne bi moglo ostati brez sočutja. Ko sem nato vprašala sedaj že 6-letno Zvonko, če bi šla z menoj, da bi vse tri skupaj živele pri meni, je rekla, da ne gre od mame in ata, ker jih ima rada. Tudi majhna Micika je zatrdila »da ne gle, da ima oba lada«... Nato sem vprašala, če bi marale Cvetko, da bi ona ostala pri njiju, takrat pa se me je Cvetka oklenila z obema rokama in rekla: »Teta, ne, ne, jaz bom pri vas!« To je lep dokaz, da se vse tri deklice na novih domovih dobro počutijo, da so srečne in zadovoljne. Cvetka že obiskuje prvi razred šole na Raki in se prav dobro uči. Čas obiska je hitro minil in morali smo se posloviti. Zahvalili smo se prijazni Pe-ničevi družini za postrežbo, vse tri sestrice pa so se še bolj veselo objele in poljubile ter v zavesti, da se bodo kmalu spet videle, brez solza poslovile. ANČKA ZIBERT Ardro pri Raki občinskega sindikalnega sveta so namreč ugotovili, da nalog po družbenem načrtu ne izpolnjujejo do rokov, pač pa precej kasneje. Zanimivo je, da sami proizvodnji oziroma njenemu fizičnemu obsegu še kar gre, medtem ko je finančna realizacija zeđo nezadovoljiva. Navedli so virsto razlogov, ki so po njihovem mišljenju privedli do tega, razloge pa je treba iskati v okviru splošnega stanja in v samih podjetjih. Zanka se zateguje Med razpravo so navajali, da morajo gospodarske organizacije premagovati vedike težave predvsem zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala. Stanje se je še posllabšalo, odkar je postal polnomočen ukrep o zamrzo-vanju cen. Proizvajalci tudi nimajo deviz, da bi surovine, ki jih ne dobe na domačem trgu, kupovali na tujem Med drugim sta hudo prizadeta zlasti CELULOZA in obrat LABODA. Zanka se zateguje tudi zavoljo zaostrene politike. Kljub temu pa proizvajalci takih in podobnih ukrepov ne obsojajo, temveč menijo, da so bili nujni, ker bo poslej vsako podjetje prisiljeno smotrno gospodariti. Prav zato je zbor delovnih skupnosti tako vztrajno pomagal iskati iz- hod in nakazoval poti v rešitev. Tudi brez zunanje pomoči bi šlo Upoštevajoč splošne razmere je zbor delovnih skupnosti opozoril zlasti na pomanjkljivosti in napake, ki bi jih gospodarske organizacije lahko odpravile brez zunanje pomoči in tako znatno izboljšale vsaka svoj položaj. V njihovih notranjih rezervah so skriti težki milijoni, s katerimi bi si nedvomno znatno opomogle, le odkriti in izkoristiti jih je treba. Fizična zmogljivost je resda izčrpana, zato pa bi lahko napredovali z boljšo organizacijo dela, tehnično opremljenostjo, tehnološkim postopkom in podobno. Tudi pravilniki o delitvi čistega dohodka so potrebni popravkov, ker so marsikje pozabili, da se zaposlenega nagrajuje po njegovem delu, se pravi po kvaliteti opravljenega- dela in storilnosti, ne pa pod pretvezo splošne ihte za .povečevanje osebnih dohodkov. Zbor delovnih skupnosti je znova podčrtal, Ritmični nastop ob praznovanju mladosti Na stadionu Matije Gubca v Krškem so 30. maja slovesno proslavili dan mladosti. Zlasti je treba omeniti nastop učencev osnovnih šol z ritmičnimi vajami, ki je navdušilo občinstvo. Razglasili so tudi rezultate in podelili pokal ter priznanja najboljšim rokometnim ekipam iz tekmovanja v počastitev mladinskega praznika. Tekmovanje je bilo aprila in maja, organiziral za ga je občinski koimite ZMS. Zmagalo je moštvo STS Krško pred Brestanico in CELULOZO. Med seboj se je pomerilo devet ekip šestnajstih aktivov ZMS, ki so sodelovali pri tekmovanju da je treba sredstva najprej ustvariti in da jih šele nato lahko delimo. Nikakor pa se osebni dohodki ne bi smeli povečeva/tfi hitreje kot storilnost, je rečeno v priporočilu gospodarskim organizacijam. Vse to bi morali imeti na umu vselej, ne le tedaj, kadar poseže v gosjpo-darjenje kakšen nov ukirep ali instrument; gospodarske organizacije pa bi morale tudi samostojno ukrepati, so naglašali v razpravi. Nujna omejitev proračunske potrošnje Razumljivo je, da so naloge gospodarskih organizacij neločljivo povezane z nalogami občine in da se težave prenašajo od podjetja na občino in obratno. Ugotavljajo, da plan proračunskih sredstev občine in zbiranje teh sredstev nista na isti poti, ker je dotok zelo pačasen. Tako se je v prvih štirih mesecih tega leta nateklo v občinski proračun le 17 odstotkov sredstev namesto nekaj več kot 20 odstotkov. Predvidevali pa so, da bo dobil proračun vsaj za 34 odstotkov več sredstev kot v enakem lanskem obdobju Izguba ob koncu leta ne bo nikogar presenetila. Zbor delovnih skupnosti je zaupal upravnemu osebju občinske skupščine nalogo, da pripravi predog za omejitev proračunske potrošnje v letu 1965. Ukrep je treba razumeti tako, da bo občina lahko le ob skrajnem varčevanju rešila naloge, ki so naštete v družbenem planu. Celjani so spet navdušili Minuli četrtek so Kostanjevico spet obiskali člani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja in v okviru dolenjskega kulturneg8 festivala uprizorili duhovito komedijo NASI TRIJE ANGELI, ki sta jo napisala Sani in Bella Spewack, prevedel Dušan Tomše, zrežira1 Miran Hercog, sceno pa pripravil Tošo Primožič. Komedija Naši trije angeli ni povprečna bulvarka, marveč mnogo več, to je komedija o videzu in resničnosti ter komedija o zamenjanih predznakih etike in družbenih pravil, kakor je zapisal upravnik gledališča Bruno Hartman v gledališkem prospektu. Gre za tri kriminalce, ki so obsojeni na dosmrtno ječo v Guayani, ki pa po^8' žejo svoje humano bistvo in to v veliko večji meri kot tisti, ki so bili z velikim ugledom obdani na svobodi. Seveda so se pri dosezanju namena posluževali moralno nemogočih sredstev po znane® Machiavollijcvem izreku, da namen posvečuje sredstva. Toda iP* je vseskozi jasna, tako da je lahko ločiti in razločevati protislovnost takih naziranj. Po igralski plati je bila storitev gotovo vredna navdušenja, ki p° ga pokazali gledalci. Odlična režija, temperameten tok dogajanja« niz bravurnih komičnih situacij pa. premišljena scena — vse to so bile nesporne odlike te uprizoritve. »Kaj veš, kaj znaš« o ZMS in poklicih Slovesnost v Kostanjevici Nedavno so imeli prebivalci Krškega priložnost slišati, koliko ve mladina iz osemletk o organizaciji ZMS in poklicih. Na vprašanja s teh področij so učenci odgovarjali na tekmovanju, ki sta ga pripravila občinski komite ZMS in Zavod za zaposlovanje delavcev. Prosvetno društvo v Kostanjevici je pred nedavnim priredilo v počastitev 20-letnice osvoboditve slovesno akademijo »Koraki v svobodo«, s katero je prikazalo (z raznimi dramskimi izseki, verzi slovenskih klasikov, pesmijo in plesi) razgibano, več kot trinajst stoletij dolgo pot v pravo svobodo. Svoje dolgo popotovanje so izvajalci začeli z Gradnikovo pesmijo Prihod in zaključili z Zupančičevo Osvoboditeljem. Vmes so bili dramski prizori iz Cankarjevih Hlapcev, Levstikovega Tugomer-ja, Žižkove Miklove Zale, ki jo bodo člani prosvetnega društva izvajali v okviru letošnjega dolenjskega kulturnega festivala in iz drame Skrbi jih poslovna (ne)morala V krški občini je precej gospodarskih organizacij, ki često urejajo odnose do kupcev in dobaviteljev s tožbarje-njem Zaradi zapadlih rokov se to ali ono podjetje kaj hitro znajde na sodišču bodisi kot tožeča ali tožena stranka. Tako pa se po nepotrebnem zapravljajo sredstva, ki bi jih lahko koristneje porabili. Poslovna morala oziroma nemorala je zaskrbela zbor delovnih skupnosti ObS, zato je priporočil, naj bi se v prihodnje zatožne klopi izogibali. Svet brez sovraštva Mire Mi-heličeve. Spremno in vezno besedilo je napisal ter akademijo zrežiral Lado Smrekar, izvajalo pa jo je nad sto izvajalcev. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana (saj so se nekateri morali vrniti, ker niso mogli priti v dvorano), je z dolgotrajnim ploskanjem nagradila izvajalce in tako dala priznanje agilnemu prosvetnemu društvu »Lojze Ko šak« v Kostanjevici. Boleče boleznine Sklad zdravstvenega zavarovanja v Krškem je letos v prvih štirih mesecih izplačal za 33 milijonov dinarjev boleznin. Pozivajoč k smotrnejšemu gospodarjenju in skrajnemu varčevanju vse delovne organizacije je zbor delovnih skupnosti občinske skupščine menil, da bi bilo Značilna je bila velika izenačenost ekip, ki so se pomerile v znanju v imenu šol. Tako je v tekmovanju za nagrado občinskega komiteja ZMS kar osem ekip doseglo s 30 točkami prvo mesto in bilo nagrajeno s po 5.000 dinarji, drugo nagrado po 4000 dinar' jev pa so prejele tri šole. Tekmovanja o spoznavanju poklicev se je udeležilo 12 ekip iz vseh šol v občini. Izenačenost je prišla tu še bolj do izraza, saj je na prvem mestu pristalo 5 ekip (nagra- de po 40.000 dinarjev), na drugem 3 (po 30.000 dinarjev) & na tretjem 4 (po 25.000 dinarjev). ■ Razdelili nad 430 izkaznic ZMS Letos so v krški občini potrebno sprejeli v Zvezo mladine nad zvedeti, kako odreja zdrav- 430 učencev osnovnih šol. Ob stvena služba bolezenske do- sprejemu so jim pripravili puste. O tej pekoči problema- pester program raznih prire-tiki bodo še razpravljali. ditev in zakuske. Labod kroži nad Krškim Odprli bi radi obrat, ki bi zaposloval okoli 140 žensk - Nekdanji prostori Kovinarske bi za začetek sprejeli 70 zaposlenih - Redna proizvodnja v novem obratu že po novem letu? Televizor v Dobravi in Bregeh ■ Občinski odbor Socialistične zveze delovof ga ljudstva v Krškem Jf nagradil krajevno organj' zacijo v Dobravi pri bočju tako, da ji bo & ročil televizor, ki ga J* kupila CELULOZA. V bravi bodo uredili Pr° stor, kjer bodo imeli stanke in gledali televirir ski program. ■ Tudi vas Brege jJ roma tamkajšnja ® SZDL bo dobila letos levizor. 100.000 dinarje* je prispeval občinski bor SZDL, drugo pa ™ prispeval sam kraj od & kupička prireditve. Ali se bo LABOD spustil na krška tla? Že nekaj časa kroži nad mestom in si ogleduje nekdanje prostore KOVINARSKE. Pristan je vabljiv, na ugodnem kraju. Spodaj pričakujejo z odprtimi rokami. za katerega bd kazalo računati tudi v perspektivi. V drugi fazi bi obirat sprejel še blizu 70 žensk. Najlepše darilo . a 20-letnico osvobodiJV DOLENJSKI ZBORNA 1963 ^ Dobite ga v knjigarnah Cena 1500 dinarje* Ce bi se spustil na tla, bi dobila krška občina že drugi obrat novomeške tovarne perila, 140 žensk, prijavljenih za delo pri Zavodu za zaposlovanje delavcev pa primerna sredstva za življenje. Ta čas se predstavniki ob činske skupščine in Zavoda za zaposlovanje delavcev dogovarjajo z vodstvom LABODA, kako bi čimprej izvedli načrt. Pravijo, da s sredstvi ne bo težko, oziroma da je 25 milijonov dinarjev, ki bi jih potrebovali na začetku za ureditev in opremo bivših prostorov KOVINARSKE, že zagotovljenih, za kar sta po- skrbela občinska skupščina in zavod. Na krst novega obrata naj bi se pripravljali tja do jeseni, ko bi se za delo s tekstilom začelo pri učevati 70 žensk, ustrezni tečaji pa bi trajali do novega leta. Po 1. januarju 1966 naj bi začel obrat že redno proizvajati. To bi bila prva faza v razvoju novega LABODOVEGA obrata, od katerega veliko pričakujejo. Koristi bi bile vsestranske: občutno bi se zmanjšal stalež nezaposlenih, ženske bi ?1 tako samostojne je. urejale svoje življenje, občina pa bi dobila obrat, na Na Reštanju bi radi vodovod Gradnja vodovoda na Reštanju se vleče že nekaj let, ker prebivalci niso enotni Ti, ki stanujejo v družbenih stanovanjih, čakajo da jim bo vodovod zgradila družba; zasebni lastniki, ki jih manj, pa si na moč prizade vajo, da bi bil vodovod čim prej zgrajen. Pred dvema letoma je bil zgrajen zbiralnik in položenih 100 m cevi, nato pa so dela zastala. Potrebno je urediti zajetje in položiti nekaj sto metrov cevi, pa bodo prebivalci dobili do na svoje domove. " ^ vodovod bi dobilo več * 300 ljudi, zato bi bilo P1^! ko bi tudi občinska skug^, na namenila kaj sreds zanj. Prebivalci so doslej * ravili že več tisoč ur ?\$0 stovoljnega dela, čeprav n sodelovali vsi, pripravljen^, so prostovoljno delati se ^ prej pri izkopu jarkov »j ^ vi, pri montaži cevi in Pn sutju jarkov. R je. ' > iz XJ- ^^KB OBČIMA Osnutke statutov in predloge za člane krajevnih skupnosti so pripravile krajevne organizacije SZDL. Za prebivalstvo trebanjske občine ni oddiha. Te dni je spet zasedlo dvorane zadružnih domov, učilnice in gostilne, da bi ustanovilo krajevne skupnosti Zbori volivcev, ki jih je sklical v ta namen občinski odbor Socialistične zveze, se bodo končali v prvih junijskih dneh. Občinska skupščina je že pred tem s posebnim odlokom določila območja, na katerih občani lahko ustanovijo krajevne skupnosti. Takih območij je sedemnajst, toliko pa naj bi bilo tudi krajevnih skupnosti. Posamezni kraji so zajeti v območja, za katerega so se (vsaj večinoma) odločili prebivalci. Krajevne organizacije Socialistične zveze v času priprav na ustanavljanje krajevnih skupnosti niso stale ob strani in bo plod njihovega prizadevanja temelj, na katerega se bodo zbori volivcev oprli pri ustanavljanju krajevnih skupnosti. Na njihovo pobudo PO TRŽIŠČU IN OKOLICI V Koristniki parcel ob Mirni in Pritoku Hinji ter Tržiščici že dalj Časa pričakujejo, kdaj se bodo nadaljevala regulacijska dela. Vsako leto naredi voda večjo škodo in se vprašujejo, če je sploh še vredno zemljo obdelovati. SI Krajevna pota so marsikje Jelo slaba, kar so obravnavali že krajevni odbori SZDL na tržiškem območju. Marsikje so sklenili, da bodo pota uredili s krajevnimi samoprispevki. Denarno bosta take akcije podprli KO SZDL Mal-kovec in Tržišče. ■S Na tržiškem območju je pe-tudi vprašanje pitne vode. Občani so pripravljeni pomagati, Ce bi se kaj začelo. Oi Telški gasilci so pred dnevi Veliki Gaber je praznoval 30. maja so v Velikem Gabru proslavili krajevni praznik. Ob 9. uri je imela krajevna organizacija ZB slavnostno sejo, zatem pa so položili vence na grob padlih borcev. Dopoldne je bil tudi kulturni program. Za Prosto zabavo je poskrbelo gasilsko društvo. Danes o spremembi proračuna, obrti " in cestah Na današnji seji, ki se pričela ob 14. uri v sej-ni sobi občinske skupščine, bosta oba zbora občinske skupščine v Trebnjem °bravnavala predlog za spremembo proračuna, a-nalizo obrtne dejavnosti, cestah in izvajanju sana-eijskega načrta kmetijske zadruge. Med drugim bo razpravljali še o odločb za krajevni samoprispevek, o pomoči žrtvam Iasističnega nasilja in dru Sem. Julija razprava o turizmu "Turistična sezona se bo vsak čas začela, v trebanjski ločini pa ugotavljajo vrsto Pomanjkljivosti in premajhno zm0gi,jivost turističnih objektov. Julija bo občinska r^PšČina posvetila turizmu P°sebno razpravo in začrtala nadaljnjega turističnega razvoja. Z akademijo po občini Zveza kulturnoprosvet-Jr.n organizacij je v Treb-'jem pripravila v počasti-jr 20. obletnice pestro Sumilo za Veliki Gaber, g*tež, šentlovrenc in Sela-umberk. v program so vrstili tudi pripovedovani Partizanskih spominov Prvoborcev. ^IRNA: z dvema milijonoma »i imeli vrtec aj.^di na Mirni bi radi ure-v0' otroSkovarstveno ustano-j^' Je vedno več otrok, J^ra - 1 Potrebovali varstva, ^lo Predstavniki zatrju-tp*;,' bi vprašanje lahko UW ®® bl dobili vsaj 2 mi-^ dinarjev. popravili in prepleskali brizgalno. 6. junija bodo imeli nastop z veselico. ■ Televizija privablja čedalje več gledalcev tudi v Malkovcu in na Telčah, vendar pa Malkovčani še nimajo ustreznega prostora. Upajo, da bodo naposled le dobili primeren kot nad zadružno kletjo. ■ Stanovanjski blok v Tržišču bo, kot kaže, letos le zgrajen, kar želijo predvsem tisti, ki že leta in leta čakajo na stanovanja. Krajevna organizacija ZB namerava na to stavbo vzidati spominsko ploščo namesto spomenika, ki so ga hoteli postaviti v spomin padlim borcem. ■i Sodobno trgovino trgovskega podjetja iz Sevnice bodo v Tržišču odprle že 1. junija. L. U. in z njihovim sodelovanjem so že povsod pripravljeni osnutki statutov, načrti za dejavnost in predlogi za člane svetov krajevnih skupnosti. V svetih bo po 9 do 19 članov, kolikor jih bo potrebno glede na velikost krajevne skupnosti. Glede na veliko zanimanje za krajevne skupnosti naj bi bila tudi udeležba na teh zborih volivcev dobra. Občanom je veliko do tega, da krajevne skupnosti čimprej zažive. Socialistična zveza bo zato poskrbela, da se sveti sesta-nejo in izvolijo svoje organe najkasneje do 15. junija. Na majsko-junijskih zborih so in še bodo občani slišali tudi odgovore, ki so jim jih dolžni najrazličnejši predstavniki na vprašanja s prejšnjih zborov. Vpliv ukrepov na dohodek Svet za družbeni plan in finance občinske skupščine v Trebnjem pripravlja analizo o tem, kako vplivajo razni ukrepi na gospodarstvo in dohodke. Razprava bo na svetovi seji v juniju. V nedeljo praznuje Mirna Osrednja prireditev je napovedana za 22. julij, ko bodo na Rojah odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. V nedeljo, 6. junija, se bodo Mirenčani spet spomnili važnih dogodkov iz NOB, katerim so posvetili svoj krajevni praznik. Letošnje praznovanje je organizirala Socialistična zveza v sodelovanju z Zvezo borcev. Svečanosti se bodo začele s slavnostno sejo KO SZDL, nakar bodo položili vence na grobnico padlih borcev na Rojah. Pripravljen je tudi kulturni program. Sodelovalo bo tudi gasilsko društvo, ki bo med drugim imelo tega dne mokre vaje. Osrednja krajevna prireditev pa bo šele v juliju, po vsej verjetnosti na dan vstaje slovenskega ljudstva. Tedaj bo krajevna organizacija ZB odkrila na pokopališču na Rojah spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Spomenik bo visok okoli 10 metrov, načrte zanj pa je izdelal Janez Lenassi iz Ljubljane. Vse krajevne organizacije na Mirni nenehno pomagajo Zvezi borcev, da bi bila zamisel, s katero bi najlepše počastili 20. obletnico osvoboditve, res uresničena do vseslovenskega praznika. Za spomenik so do zdaj zbrali nad 5 milijonov dinarjev ali več kot 50 odstotkov potrebnih sredstev. ŠOLSKO LETO GRE H KRAJU, želja učiteljstva, učencev in vseh Trebanjcev pa je, da novega šolskega leta ne bi pričakali v stari, ampak novi šoli. Ta je skoraj izgotovljena, vendar pa še manjkajo milijoni, da bi jo lahko povsem usposobili za vselitev Dom bi bil najlepši spomenik Medvejek brez sledov o gradu - Po ljudskem izročilu so bili njegovi gospodarji tudi stiski menihi - Ob dnevu borca 1966 pa že otvoritev nove turistično zgodovinske postojanke? Na Medivejefcu, sončni gorici nad Veliko Loko, kjer so bili leta 1942 hudi spopadi z italijansko vojsko, nameravajo zgraditi turistično postojanko. Pobudnika za to sta Veliki Gaber in Velika Loka, zlasti tamkajšnji krajevni organizaciji ZB, ki sta se že odločili, da bosta začeli zbirati prispevke za zgraditev. Postojanko na Medvejeku bi v bistvu predstavljal planinski dom z gostiščem in parkiriščem, posvetili pa bi jo spominu na narodnoosvobodilno gibanje v tem predelu trebanjske občine. Dom naj bi odprli že za dan borca prihodnje leto, zato so priprave hitre. Tako kot ZB se za čimhi-trejšo ureditev te postojanke zanimajo tudi turistične organizacije, ki računajo na nagel procvit sezonskega turizma v teh privlačnih krajih. Medvejek sam je obdan z vinogradi in zidanicami, je lepa razgledna točka in ima ugodno lego glede na promet-Dostop na sam virh bi bil omogočen, če bi zgradili še kakšnih 600 metrov ceste, oziroma razširili sedanjo pot. Avtomobilska cetsta je razmeroma blizu. Postojanka bi bila nedvomno še pravlačnejša, če bi se Zanesljiv uspeh: mali oglas v domačem tedniku! posrečilo raziskati zgodovino tega predela. Krožijo izročila, ki povedo, da so na Medvejeku v srednjem veku go- spodarili stiški menihi. Menda je tu nekoč stal tudi grad, ki pa sta ga turška razposajenost in zob časa zbrisala s površja. Ko bi te domneve dobile zgodovinsko dokazilo, bi Medvejek še bolj zaslovel zaradi svoje preteklosti. Bržčas bi bilo malo krajev tako vsestransko imenitnih kot prav ta. Šokirani mizarji LESNIMA se je izneverila, pot na novo tržišče pa še ni uglajena - Rešitev za trebanjsko mizarsko delavnico bi bila večja obratna sredstva -Prototipi za izvoz ostanejo za zdaj še doma. 18 milijonov dinarjev v zalogah, 13 milijonov dinarjev v polizdelkih, da bo ta mesec komaj za osebne dohodke! To je dvomesečna bilanca malega trebanjskega podjetja, mizarske delavnice, od trenutka, ko je začel veljati ukrep o zamrzovanju cen. Ukrep je nekaj desetčlanski kolektiv dobesedno šokiral. Posredno seveda, toda udarci so bili neposredni. Ljubljansko podjetje LESNINA, s katerim so do zdaj Trebanjci nemoteno trgovali celih pet let, se je nenadoma odpovedalo sprejemanju novih pošiljk. Kupovalo je le še tiste izdelke, ki so na trgu najbolj šli. Posledice so bile tu: aprila je LESNINA ukazala pripeljati iz Trebnjega za dva milijona, v maju pa že samo za 800.000 dinarjev vredno pošiljko. To je bil šok, ki je malo podjetje, vajeno do zdaj predvsem ljubljanskega trga, zme-del, ga potlačil in skoraj pahnil v stalež pacientov. Neizkušenega bi pohabilo, toda mizarji se niso dali. Delo je teklo, kot da se ni nič zgodilo. Izdelki so se resda kopičili, toda možgani so iskali izhod. Ta se je pokazal na novih tržiščih. Niso sanjali o velikem trgu; ta naj bi bil tak, da bi zmanjšal njihove zaloge. Prizadevanje ni bilo zaman. Novi kanali so se odprli. Svoje izdelke so začeli prodajati vsem kupcem, če so jih le hoteli. Iz proizvodnje so izločili skupino, ki se je začela ukvarjati samo z uslužnostni- mi deli za podjetje. Predvsem je mizarska delavnica začela opremljati najrazličnejše trgovske in druge lokale. Ce bi imelo podjetje dovolj obratnih sredstev, bi se lažje znašlo. Zdaj ima pri zamrznjenih milijonih v zalogah in mesečnem prometu 7 milijonov dinarjev le 10.3 milijona obratnih sredstev. To je premalo. Ce naj bi preusmerili proizvodnjo, kar bi bila še najboljša rešitev, bi potrebovali še najmanj 5 milijonov obratnih sredstev. Računajo na kredit. Kako je s tem, pa tako in tako vedo, namreč, da je kreditna politika čedalje bolj zaprta. Da bi dokončno splavali iz kalnih voda, bodo raje razpleli in utrdili mrežo manjših tržišč, kjer vitrine kot njihov standarden izdelek še najbolj gredo. Ce mizarske delavnice ne bi prizadeli ukrepi o zamrzovanju cen, bi se reči razpletle drugače, kot so se. Računala je že na izvoz in v ta namen izdelala nekaj prototipov. Namesto da bi služila devize in se uveljavljala v izvozu, pa se mora delovna organizacija še boriti s stanjem, kakršnega ji je navrglo v skladiščih neprodano blago. POMLAD, SONCE, IGRICE. Ce kraj nima urejenega otroškega varstva, je tudi otroška iznajdljivost dobrodošla. Otroci, četudi brez nadzorstva, si že znajo poiskati primeren prostor za igre, v katerih lahko vsi sodelujejo. Tale dekletca v Trebnjem so se v skoku v daljavo pomerila kar na šolskem igrišču. Zdaj pa zares krajevne skupnosti Kongresni odmevi v ZK enote 1394 Obsežne volilne priprave s težnjo spodbuditi čimveč komunistov vojakov k aktivnemu delu — Ljudska armada je armada mladih ljudi, zato v ZK ne pozabljajo na pomlajevanje v vodstvih — Pokongresno leto, ki je hkrati čas, ko praznujemo 20-letnico osvoboditve, daje brez števila pobud za že tradicionalno sodelovanje vojne enote z okoliškim prebivalstvom Priprave na konferenco Zveze komunistov vojne enote 1394 v Novem mestu, ki je bila konec aprila, so sovpadle s pripravami na volitve poslancev zvezne skupščine. Razumljivo je, da so imeli polne roke dela, saj je že priprava volitev poslancev zvezne skupščine bila v vseh enotah JLA obsežna naloga. Letošnja konferenca ZK vojne enote 1394 je bila v sorazmerno kratkem času po prejšnji, ker je bilo treba partijsko organizacijo enote prilagoditi novim določilom, ki jih je prinesel VIII. kongres ZKJ in jih določil CK ZKJ za specifično delovanje Zveze komunistov v JLA. V razgovoru s predstavniki ZK vojne enote 1394 je tekla beseda predvsem 0 pripravah na volilno konferenco, o kateri poročamo, in o delovanju partijskih organizacij v obdobju pred to konferenco. Tovariši so poudarili, da so želeli v predvolilnih pripravah na konferenco ustvariti čimbolj aktiven odnos vseh komunistov vojakov do volitev v Zvezi komunistov. Posebna skupina 29 komunistov je temeljito pripravila gradivo za celotno konferenco, razprave in sklepe. V zvezi z vsebinskimi spremembami v delovanju Zveze komunistov se tudi v vojnih enotah trudijo, da bi uve- 1 javili boj mišljenj s čisto socialističnih stališč,-da bi se sekretariati osnovnih organizacij usposobili za kar naj samostojnejše delo in da bi bili sposobni enako samostojno delovati tudi člani komiteja. Poleg tega pa seveda skušajo uveljaviti v enoti aktiven odnos do raznih notranjih in armijskih problemov. Komite vojne enote je imel v tem času od zadnje konference šest sej, četrti-, na vprašanja, o katerih so govorili je v neposredni zvezi s predkongresno in pokongresno aktivnostjo Zveze komunistov, dobra polovica pa jih je bilo organizacijske narave: sprejem v ZK, priprave na vo- Dobindolska mladina je ustanovila aktiv 18. maja so ustanovili aktiv ZMS v Dobindolu. Aktiv šteje 25 članov, pretežno kmečkih mladincev, pa tudi delavcev in uslužbencev, predsednik pa je France Hro-vat. litve, evidenca uresničevanja nalog, ideološko delo in ostala vprašanja. Kot smo že omenili, so zelo skrbeli, da bi sekretariate osnovnih organizacij in člane komiteja usposobili za samostojno delo. Zategadelj so na vseh sestankih komiteja v predkongresnem obdobju sodelovali sekretarji osnovnih organizacij. Poleg tega je bilo še pet posvetov sekretarjev osnovnih organizacij, priredili so zanje en seminar, večkrat pa so se sestajali občasni aktivi komunistov garnizona. Osnovne organizacije so imele povprečno po 10 do 13 sestankov, na katerih so obdelale 93 vprašanj. Vedno več je med komunisti vojaki razprav o gospodarjenju s sredstvi, orodji in opremo, ker tudi JLA v svojem notranjem poslovanju uvaja gospodarnost kot zelo pomebno prvino. Konferenco ZK vojne enote je pripravljalo 15 delovnih skupin, ki so preštudirale posamezna področja in pripravile gradivo tudi za konference osnovnih organizacij. Sodelovanje enot JLA s področnim prebivalstvom je že tradicionalno. Nič čudnega ni, če so temu sodelovanju dali posebni poudarek tudi na svoji volilni konferenci. Nanjo so povabili predsednika občinske skupščine Novo mesto, sekretarja občinskega komiteja in predsednttka občinskega komiteja mladine. Komunisti vojaki so vneto razpravljali o športnem delu, o kulturno prosvetni dejavnosti, ki se največkrat prepletajo z enakim udej-stvovanjem okoliške mladine, pa tudi o že tradicionalnem sodelovanju enote pri gospodarsko komunalnih akcijah na terenu je bilo govora. V svojih razpravah niso pozabili na aktivno pomoč ZROP in so še posebej govorili o tem, kako sodelovati s prebivalci pri proslavljanju 20-let-nice osvoboditve. Ljudska armada je armada mfladih Ijjudii, zato komunisti pri svojem delu ne pozabljajo na mladino. V sekretariate osnovnih organizacij je bilo na volilnih konferencah izvo- ljenih šest vojakov in 9 mlajših podoficir jev, v no vem komiteju vojne enote pa je ena tretjina mladih članov. V razpravi na volilnih konferencah osnovnih organizacij in komiteja je sodelovalo 95 mladih komunistov, med njimi pa je bilo tudi 10 mladincev vojakov, ki še niso komunisti. Vojake nekomuniste vabijo na konference že dlje časa, ker s tem najlaže ustvarijo z njim nepo sredne stike. Večer slovenske lirike 9. junija zvečer bo v klubskih prostorih Doma JLA v Novem mestu literarni večer, ki ga prirejata mladina NOVOTEKSA in JLA. Program obsega nad 30 pesmi slovenskih pesnikov, ki jih bodo recitirali domači izvajalci, kot gostja pa bo nastopila tudi Sava Sever iz Ljubljane. Izbor zajema socialne in borbene pesmi vrste avtorjev od Zupančiča do Menarta. Večer bo vsekakor prijetno doživetje, ker bomo v Novem mestu prvič prisostvovali prireditvi z zares pestrim in kvalitetnim izborom. Recitatorji se pripravljajo pod vodstvom Zvonimirja Kolarja iz JLA. Dan mladosti v Dol. Toplicah Ne dan pred praznikom >o skupino večjih pionirjev v Dol. Toplicah slovesno sprejeli v mladinsko organizacijo, na dan mladosti pa je bil telovadni nastop na igrišču v velikem parku. Nastopali so šolarji topliške šole in njenih podružnic iz Soteske, Poljan in Gor. Sušic. Mladina je izvajala vaje z vrvmi, s palicami in drugo. Ob 10. uri dopoldne so se v odbojki pomerili topliški učenci z onimi iz Vavte vasi (12:7). Toplice so tega dne obiskali tudi šolarji iz Ljubljane in iz Karlovca, ki so se kopali v odprtem bazenu. D. G. Srečanje s pionirskim odredom TV 15 Partizanski kurirji, ki so v Občicah odkrili spominsko obeležje, so obiskali pionirje v Poljanah In pripeljali s seboj predstavnike Hotela Turist in Slovenijaavta iz Ljubljane — Na tradicijah Iz NOB se začenja zgledno sodelovanje dveh kolektivov s pionirskim odredom TV 15 Ljubljane. Pionirji so slavnostno okrasili šolo in so v pionirskih oblekah sprejeli drage goste. Pionirje je najprej pozdravil bivši komisar, komandant relejnih postaj Ludvik Kukavica, nato pa so jim svoje pozdrave izrekli še predstav- Prizorček iz nedavnega prisrčnega srečanja partizanskih kurirjev, predstavnikov delovnih kolektivov Hotela Ni še dolgo tega, kar so v spomin na 20-letnico osvoboditve prikorakali v uniformah nekdanji partizanski kurirji v Toplisko dolino in v Občicah odkrili spominsko obeležje na "stavbi, kjer je med NOB delovala relejna postaja TV 15. Pionirski odred os- inilllllllHIH!MiUHnilllllllllllllMIIM podjetje Uslužnost teh ugodnosti nima, zato so cene višje: ženski plašč 8500 din, dvodelna obleka okoli 5000 din in letna obleka 3500 din. — So se vaši osebni dohodki tudi dvignili? — Naš poklic je malo plačan. Najboljša delavka-šivilja zasluži pri nas okoli 30.000 din na mesec, zato med mladino tudi ni več zanimanja za šiviljski poklic. — Vam ne kaže odpreti zasebne delavnice? — 2e 38 let sem šivilja, od tega sem imela vse do pred nekaj leti svojo obrt. Takrat sem nehala največ zaradi davkov. Zdaj je s tem drugače, a mi je v socialističnem sektorju bolj všeč, zato ker nas je več in imam družbo. — Koliko ur na dan presedite pri šiviljskem delu? — Redkokdaj samo 8 ur! Večkrat sem v delavnici po 10 ali 12 ur, ker imamo veliko dela. — Pa zdržite? — Brez dela mi je dolgčas. Vmes popijem kakšno kavico, pokadim cigareto ... — Koliko oblek naredite na teden? — Zdaj predvsem krojim. Ko sem imela še svojo obrt, pa sva z vajenko naredili na teden tudi po 10 oblek. Ce upoštevamo, da je tovarišica Lojzka šivilja že 38 let, tedaj je naredila doslej že... izračunajte! 38 let drži v rokah i škarje — Prej šiviljski obrat stanovanjske skupnosti Kandija, zdaj podjetje Uslužnost, — odgovori Lojzka Ve-1 sel, če jo kdo vpraša, kje je v I službi. Naslov podjetja sicer ni važen, f če gre za kakovostno delo, saj je § tovarišica Veselova že dolga leta znana v vsem Novem mestu kot ena najboljših šivilj, v tem primeru pa so se z naslovom podjetja I spremenile tudi cene uslug. Stano-| vanjska skupnost je bila oproščena nekaterih družbenih dajatev, novo IMIMlUHHIlin Turist in Slovenijaavta iz odreda TV 15 v Poljanah novne šole v Poljanah je istega dne v okviru prisrčne slavnosti dobil ime po tej kurirski postaji. Bilo je čudovito, ko so se stari borci po dvajsetih letih zopet srečali z vaščani in ob partizanski pesmi obujali nepozabne spomine. Topiiška dolina je zopet zaživela nekaj dni nato, 21. maja, ko je naša ljudska armada proslavljala dan jugoslovanskega vojnega letalstva. Partizanski kurirji so tega dne zopet obiskali pionirski odred TV 15 na osnovni šoli v Poljanah. Tokrat niso bili sami, z njimi so bili predstavniki delovnih kolektivov Hotela Turist in Slovenija-avto iz Ljubljane ter pionirjev niki °heh delovnih kolektivov iz Ljubljane. Ti so pionirskemu odredu poklonili sveženj partizanskih knjig ter radijski sprejemnik z gramofonom in ploščami partizanskih pesmi. Franci Kolar, direktor hotela Turist, je nato spregovoril o žrtvah, ki so jih naši narodi dali za osvoboditev domovine in o velikem doprinosu vaščanov topliške doline v času NOB. Prebivalci so ob vsakem času nudili partizanskim borcem pomoč. Pionirji so nato predvajali kulturni spored z recitacijami in peli partizanske pesmi, ob koncu pa se je predstavnik krajevne orga- nizacije ZB Lojze Murn zahvalil za obisk ter poudaril, da so partizanski borci vedno dobrodošli, kakor so bili v času NOB. V šoli se je kmalu razvilo pravo partizansko srečanje, saj so se pionirjem in partizanskim kurirjem kmalu pridružili tudi vaščani. Partizanski kurirji in predstavniki kolektivov Hotel Turist in Slovenija-avto so pred odhodom obljubili, da bodo Poljance še obiskovali. Pionirski odred so povabili, naj pride na obisk v Ljubljano, kjer si bodo pionirji ogledali njihova podjetja, partizanski kurirji pa jim bodo pokazali muzej ljudske revolucije. MAKS BURGAR Športno srečanje mladine KZSZ V soboto in nedeljo se bodo v športnih panogah pomerili mladinski aktivi Komunalnih zavodov za socialno zavarovanje Slovenije. Po ogledu Novega mesta in de-fileju udeležencev bo ob l3-uri svečana otvoritev, ob 14-uri pa se bodo začela tekmovanja v šahu, odbojki, stre-Itjanuu in namiznem tenisu-Ob 16. uri bodo tekmovali v strojepisju, zvečer pa bodo z avtobusi odšli v Dolenjske Toplice, kjer bo svečana razglasitev rezultatov, podeGite* pokalov in diplom. Nato bo mladina imela družabni večer, nasflednje jutro pa se bodo odpeljali v Rog, kje' si bodo ogledali Bazo 20'«» partizanske bolnice. Po k°j silu se bodo mladi športni® iz zavodov za socialno zv varovanje Qahko še okopali ? Dolenjskih Toplicah, nato P9 se bodo razšli do novih igef< Meni nič, tebi nič — čez cesto! Prav na tem delu Glavnega trga, čeprav na vid tako preglednem, pa se je do sedaj pripetilo največ lažjih in težjih prometnih nesrtj Brezobzirni vozniki, zamišljeni pešci in »nevidni« prehodi za pešce botrujejo t »k ^ nesrečam. Dokler traja zvezna akcija »Za varnost pcšcev in kolesarjev«, naj bi pešci navadili vsaj pogledati levo in desno preden prečkajo cesto! Pred leti so pnsli Novomešcani in Dolenjci na zlet še peš — tokrat pa so imeli prometni miličniki precej dela predno so ukrotili reko, no, recimo potok avtomobilov, ko je odhajal s stadiona... Zakaj spet čebelarsko društvo v Dol. Toplicah 23. maja so se v Dol. Toplicah zbrali topliški čebelarji in razpravljali o ponovni ustanovitvi čebelarskega društva. Pred več leti je takšno društvo na topliškem koncu obstajalo, nato pa je organizacijo čebelarstva prev-kmetijska zadruga in JJ^tvo je zato razpadlo. Ker » zadrugi med čebelarji ni . pravih stikov in tudi de-se ni odvijalo tako kot 01 bilo želeti, so na nedeljam sestanku sklenili, da rr° ponovno ustanovili čebelarsko društvo v Dol. Toplicah. Ustanovni občni zbor Je bil sklican za 30. maj. vprašujemo se, zakaj le je organizacijo čebelarstva predla zadruga, če tej nalogi ni bila kos? Ribiči se pritožujejo Bršlinski potok je gojevita Voda on. je ribolov v 4 njem Prepovedan tudi članom rimske družine. Vendar iz dne-J* v dan lahko na bregovih potoka najdemo krivolovce, Jim čuvaj, kot vse . kaže, ne more do živega. Vodstvo 'oiske družine navzlic opo-foniom bršlinskih ribičev ni poavzeio učinkovitih ukrepov jroti krivolovcem. Največ-rat love ob potoku delavci Cestnega podjetja. RAZPIS ŠTIPENDIJ Upravni odbor Podjetja za PTT promet Novo mesto razpisuje za šolsko leto 1965/66 štipendije za naslednje šole: 1. I. letnik Strokovne PTT šole v Ljubljani 6 štipendij 2. I. letnik šole s praktičnim poukom za telekomunikacije v Ljubljani — oddelek za tt monterje 4 štipendije 3. III. letnik Tehnične srednje šole — oddelek za elektrozveze l štipendija Prošnje za štipendijo pošljite do 20. junija 1965 komisiji za štipendije Podjetja za PTT promet Novo mesto. Prošnji priložite življenjepis, prepis zadnjega šolskega spričevala in davčno potrdilo o premoženjskem stanju staršev oziroma potrdilo o višini osebnih dohodkov staršev. Novi samoupravni organi socialnega zavarovanja 28. maja so na skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v Novem mestu v skfladu z novimi zakonitimi predpisi izvolili norve samoupravne, organe. ČJlani skupščine so volili 9-članski izvršni odbocr skupščine, 7-članski skupščinski odbor za zdravstvo in 7-članski odbor za organizacijo in finance. Skupščina je hkrati sprejela sklep o ustanovitvi Novomeška kronika KA2K, DA BO CESTNA kvM t®AVA nad Cesto hero k°PalR/ anetlčeve htše mimo P° Sv-T:* res postavljena. Drogovi cesti fJ"1® teže že nekaj časa ob * ne bi ležali predolgo «e ie P?ZOLNI MOST NA LOK tUdI Koscem že zelo priljubil, pt Neka^sarji ga radi uporabljajo >r°8e« 8lcer 66 vodijo kolesa zt Host i nekateri se peljejo čes ^Ri »J?no„ n°8° stoječ na pedalu Po^' 66 ™ vidiJ° nikjer mo Ha tudi kar zajezdijo svo S to?13161«1- Mar PeSci še «8 blti hr^6"} Prehodu ne morejc h skrbi? 118 no^PNjE ČASE PRODAJAJO ^JrSS^^em živilskem trgu kipce, podobice, •Jce, r- »zlatnino«, prstane, veri °bn0 j medaljončke in po-S^nosM brez vsake umetniške ?kra«ek'-„Čeprav je tak kič slab ? eni kJJudJe radi segajo po ?'lo, d„er le pač poceni. Prav bi 'eWrni t trgovine bolj založe z ri 0tTl'nki rjristično-propagandnimi P^i. j A y Pa ne smejo biti pre-Uf>ovaii udJe bl J,l» najbrž raje ^ Kot kič z živilskega trga! Vi ^TOV DOLGO KUNO je Jabij katerega jo nekdo po-^,Vamčf r^^u v nočnem lokalu ja®?1™1' Potem ko Je i >Jeno mcter na dolgo v tua^ °vlek0- Ve« 7-arez je naftna. m drugih mestih. Kaj rtffave Wlves trud arhitektov in b?' »»ežL80 sl Prizadevali, da bl ^ iJ^om primeren lokal, če M^Jo/pL Plahni tega no pri InNh »lfuv b' bilo. da vratar T^Jfncev ne bi puščal v X) sanitarije (predvsem USo varno pred zlobnimi svetov zavarovancev po občinah. Vsaka občina, član komu-naine skupnosti socialnega zavarovanja, bo imela odslej 15-članski svet zavarovancev, v katerem so trije čflani, ki jih imenuje področni ObSS, trije člani, ki jih imenuje področna občinska skupščina, dva člana, ki jih imenuje NS zdravstvenih zavodov, en član, ki ga voli skupščina komunalne skupnosti socialnega zavaravanja, in šest članov, ki jih volijo delavski sveti delovnih organizacij po panogah. Svrt je samoupravni organ, ki posreduje delo skupščine zavarovancem tako, da razpravlja o njem ter daje tudi svoje predloge in priporočila bodisi delovnim organizacijam, bodisi skup ščind ter sklicuje tudi zbore zavarovancev. Cesto skozi Toplice je treba asfaltirati Prah, ki ga dvigujejo avtomobili in druga motorna vozila na vožnji skozi Toplice, kraju gotovo ni v prid. O izboljšanju ceste je bilo že veliko govora, storjenega pa doslej še ni nič. V zadnjem času se je tega problema lotilo turistično društvo, ki dobro ve, da bo asfaltirana cesta za turistični kraj velika pridobitev. Ker so za asfaltiranje pripravljeni prispevati podjetja in zasebniki, ki imajo stavbe ob cesti, je upanje, da bo problem končno le rešen. D. G. V nedeljo: na Gorjance! Planinsko društvo Novo mesto bo priredilo v nedeljo, 6. junija, izlet na Gorjance. Odhod z avtobusom ob 7. uri zjutraj do Vahte, od tam peš do Gospodične in na Trdinov vrh. Povratek popoldne po enaki poti nazaj. VABLJENI! >ti: ogledala, luči, verižice za ervoar — vse gre z njimi. Ce-vodovodno pipo so odmontirali! ki ljudje naj se zabavajo na lajni, kamor spadajo, če je ta :al za njih predobro opremljen. ■ PROMETNE OMEJITVE ZA VFRE2NE VOZOVE v času prometnih konic so se okoliški vozniki že kar navadili. Manj disciplinirani so domači »furmani«, ki naj se ne čudijo, če bodo zaradi tega imeli kakšne stroške ... ■ BLIZU 800 KNJIG Prešernove družbe (Turistični vodnik Slovenije z zemljevidom) leži v prostorih občinskega komiteja ZMS v Novem mestu že od lanske jeseni, ne da bi kdo vedel, komu so namenjene. Trgovski potnik jih Je pustil tam verjetno z namenom, đa bi knjige prišle v roke članom Prešernove družbe. Knjige so zdaj ISe čisto pozabljeno, iz Ljubljane pa ni sporočila, kaj početi z nji mi. Morda se bo le pojavil dobavitelj? H NA REPUBLIŠKO REVIJO V A JESENICE Je v torek popol-Ine odpotoval gledališki ansambel fCUD Svobode Dušan Jereb iz Norega mesta, ki so mu nn nedavni nedobčinski reviji kulturnih delavnosti prisodili prvo mesto. U->amo, da se bodo Novomeščani, caterih uprizoritev Schillerjeve ragedije »Kovarstvo in ljubezen«, o ugodno ocenjena, s primernim lspehom vrnili tudi z Jesenic. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA: odile so: Jožica Vranešič z Mest->ih njiv, blok 4 — Aleša, Veruša itatjašič iz Kettejevega drevoreda - Ireno, Draga Galič iz naselja iad mlini 19 — deklico. OB OBČNEM ZBORU POČITNIŠKE ZVEZE GAUDEAMUS IGITUR... Oba V. letnika novomeškega uči telejišča — 46 deklet in 11 fantov — sta se v sredo, 26. maja, v vrsti sprehodila po mestu. Na čelu kolone so nosili zastavo z napisoma: »Z znanjem v življenje« in »Ne obžalujemo ničesar«, meščanom pa so pokazali tudi nekaj svojih najbolj priljubljenih .osnovnih sredstev': šolski ključ (ki so ga prodali mlajšemu letniku za 7000 kovancev po 1 dinar in 400 gramov govejih vampov), globus, človeško golenico in sovo iz pri-rodoslovnega kabineta, geometrijsko orodje, zvezke in drugo. Pred Kettejevim vodnjakom in Studijsko knjižnico so zapeli, potem pa so se na šolskem stopnišču ^s kratkim programom poslovili od sošolcev in staršev, ki so za to priložnost prišli v Novo mesto z vse Dolenjske. Prvi likof so imeli učiteljiščniki še isti večer pri Dre-mku v Gotni vasi, uradno valeto pa bodo imeli po končani maturi 15. junija. ♦ 67 novomeških gimnazijcev dijakov treh zaključnih razredov, je preteklo sredo dopoldne namočil dež. Svojo maturantsko pesem s0 — edini, ki so jo peli v latinščini — odpeli kar pod arkadami MK. Predajo ključa, kopriv, mleka in podobnih rekvizitov so nato opravili v telovadnici gimnazije, pred tem pa so nižje-šolcem povedali koš naukov in jih poučili o njihovih napakah. V povorki so nosili različne šolske in nešolske pripomočke, ki jim bodo morda prišli prav še 14. junija, ko jih bo 63 stopilo pred maturantsko komisijo. Za ključ so dobili vrečo dinarjev, ki je še niso prešteli, sodijo pa, da je v njej 6 do 7 tisočakov. Po maturi bodo, kot navadno, imeli valeto in izlet, nato pa se bodo razšli. * Z napisom »Rentabilne investicije« so v ponedeljek maturanti novomeške ekonomske šole s črno zastavo Sli na tradicionalni sprehod po mestu. Najprej so zažgali črno krsto in križ in ju vrgli v Krko, nato pa jih je vseh 46 iz dveh zaključnih razredov odšlo do Kettejevega vodnjaka, kjer so zapeli svoj »Gaudeamus«. Za ključ so v tradicionalnem programu zahtevali 15.000 din, v vreči z žaganjem pa so Jim tretješolci nasuli le 6.500 din. PZ ubrala Vse kaže, da je bil letošnji zbor počitniške zveze v Novem mestu prava pre- Kje naj pristane AMD? Avto-moto društvu v Novem mestu grozi nevarnost, da bo z vsem voznim parkom, vrednim okoli 15 milijonov dinarjev, porinjeno na cesto. Stanje je tako, da bo društvo vsak čas prisiljeno oddati svoje premoženje odgovornim organom, ki že štiri leta urejajo vprašanje novomeškega urbanizma in lokacije za AMD. Upravni organ društva spričo sedanjih težav ne bo odgovoren za posledice, do katerih lahko privede zavlačevanje pri reševanju ureditve prostorov za avto-moto dejavnost. Vprašanje je, kot kaže, postalo zelo pereče, rešiti pa ga bo možno le s skupnimi prizadevanji. Do zdaj je društvo še vselej pokazalo dobro voljo in željo, da bi podobna vprašanja reševali skupaj. 2al pa upravni organ pri občinski skupščini ni bil vedno najbolj navdušen za to. N. PADEVSKI pravo pot! lomnica v delu in iskanju novih oblik udejstvovanja. Med 26 družinami sta najbolj delavni Orehovica in BOR iz Dolenjskih toplic. V naši občini je sedaj 700 mladih ljudi včlanjenih v počitniško zvezo. Bili so že na številnih izletih po Beli Krajini in Dolenjski, udeležili pa so se tudi pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Pripravljajo še vrsto izletov po Jugoslaviji in poletno seminarsko ooto-vanje. Mladina v Novem mestu pa zelo pogreša počitniški dom, zlasti od pomladi do jeseni, ko prihajajo sem številne skupine počitni-karjev, ki pa na žalost nimajo kje prenočiti. Dose-daj nam je pomagal dijaški dom Majda šile s prenočišči v Bršlinu, zdaj pa tudi to ne bo več mogoče. Tudi bodoči počitniški dom v Dolenjskih Toplicah ne bo mogel zadostiti vsem potrebam; mladinski turizem na Dolenjskem pa terja rešitev, če ne drugače, vsaj z gradnjo pro-vizorijev. M. T. V pijanosti zaklal konja 21-letni H. J. iz Palšne pri Zagradcu je v pijanosti z nožem zabod i konja, tako da je poginil. Latin se je še matere in ji zadal podplud-be na vratu in licu. Bližnja in daljnja soseska obsoja mladega pijanca in njegovo surovost! M. S. Čigava neki je cesta? žužemberčani, ki mujejo na t-rgu, se pogosto jezijo,, ker jam ob deževnem vremenu avtomobilski promet onesnaži hiše. Kanalizacije ni, de. ževnica teče po cesti, avtomobili in tovornjaki pa z njo oškiropijo stene hiš. Zanimivo je, da nihče ne prizna te ceste za svoje in nihče noče biti od-gvoren za popravila. Cestno podjetje pravi, da ni pristojno za to cesto, ker vodi skozi trg, komunalna uprava ima svoje izgovore. Ali je ta cesta res brez gospodarja? PO AVTOMOBIL ČEZ MEJO Kolikor (jezikov) znaš, toliko (glav) veljaš! Stara ljudska modrost, da toliko veljaš, kolikor znaš, je vedno bolj iz mode, ved-no hitreje tone v pozabo, ve dno manj ljudi jo pozna, kajti življenje dokazuje prav nasprotno. Učenec v šoli, ko ga slabe ocene vedno bolj pritiskajo, na učiteljevo vprašanje, zakaj se ne uči, brezskrbno odgovarja: Kaj se bom učil, da le končam šolo, potem bom šel pa v Nemčijo in zaslužil, kolikor bom hotel! Merilo človeške veljave nI več znanje, ki sa ga j e mukoma pridobil v dolgih letih študija. Nič več ne odkrivamo naših nespametnih glav pred učenostjo. Le tisti še kaj velja, ki se s komolci priiine »naprej«, ki si z je. zikom (in znanci) utrjuje pot namesto z učenostjo, ki se vozi v lepih, bleščečih avtomobilih. Na obseg veljave in spoštovanja vplivajo kajpak obseg valjev, število konjskih moči, dolžina in širina ter število kilometrov na uro. Pičko pri tem seveda ne «teje. (Izjava nekega našega .jarega' gospoda: »Fi-čka moram prodati in kupiti kaj boljšega: s fičkom se vozi že vsak cigan!«) Brskam po še svežih sodniških aktih slabo uro po končani obravnavi. Štirje mladi fantje, nobeden še 25 let star, so boli zaradi nameravanega ilegalnega prehoda čez mejo obsojeni na mesec do štiri mesece zapora — pogojno. V nekem odstavku v svežem svežnju spisov je med drugim rečeno: Mladi ljudje se vedno bolj vdajajo psihozi, da se vrednost človeka meri po avtomobilih in drugih luksuznih predmetih, čemur kaj radi zapadajo ... V Nemčiji vidijo uresničitev svojih sanj. J. D., F. L., M. S. iz Do- lenjih lazov ter M. C. iz Za potoka pri Ribnici so avgusti. lansko leto skušali pri Dravogradu skrivaj zapustiti našo državo; namenili so se preiko Avstrije v Nemčijo — po avtomobile, po večji za silužek, po svojo -veljavo«. Pred prehodom so jih naša graničarjl zajeli, vodji J. D. iz Dolenjih Lazov pa je nato uspelo pobegniti, 14. septembre pa so ga vrnili iz Avstrije. Končno besedo je pred nekaj dnevi reklo sodišče v Kočevju. Ob begu čez mejo je J. D. zgubil pismo, iz katerega so kasneje razbrali, da je bil (nameravani) pobeg organiziran po navodilih nekoga iz Nemčije. Vodja J. D. je pri nekom v žlebiču dobil tudi siki00, kako priti najvarneje preko meje, v pismu iz Nemčije pa se bile opisane tudi »jarvke- v Avstriji in v Nem. čiji, ki ga bodo pripeljale na pravi kraj ... — Fantje, ki delajo v Nemčiji, je pripovedoval na zaslišanju, so med dopustom pripovedovali, kako sijajno se tam zasluži, kako žive in kaj vse imajo. Pri nas sem bolj slabo zaslužil, zaradi domačih razmer in v želji po večjem zaslužku pa sem se dogovoril z ostalimi tremi za ilegalen pobeg. Do meje smo se peljali z motorji... F. G. Na razpravi oproščena krivde in kazni Peter Popovič iz Jugorja pri Metliki je lani 2. novem, bra v zgodnjih jutranjih urah gnal par volov na sejem v Novo mesto. Prav pri sreča-, vanju s kamionom je za njim pripeljal na mopedu Ivan Draginc in se zaletefl vanj. Udarec je bil tako močan, da je Popoviča vrglo kake štiri metre naprej po cesti, padel je seve tudi mopedist. Oba sta dobila težje telesne poškodbe. Popoviča je javni tožilec Iz zadružnega skladišča so odvažali blago... Skladišče čateškega obrata KZ Brežice je bilo zaupano J. P., ker Je to zaupanje izkoriščal, se je moral s tremi drugimi pomagači zagovarjati pred senatom okrožne ga sodišča v Novem mestu. Obtožnica Je očitala J. P., da Je od konca maja do srede junija lani trikrat vzel iz zaupanega mu skladišča zadruge okoli 1350 kg koruznega zdroba in okoli 950 kg krmil, v skupni vrednosti 139.350 dinarjev. L. P. je bil obtožen, da je ponoči zadružno blago spravljal na voz J. Z. in je za svoje delo dva krat dobil po 3.000 din. Kmet J. Z. pa Je zdrob in krmila po dogovoru s skladiščnikom odpeljal v Samobor k mlinarju D. B. in mu blago prodal Dvakrat je v redu šlo, tretjič pa so mu izkupiček za segli varnostni organi. Mlinar bi moral vedeti ali vsaj slutiti, da take količine zdroba in krmil niso zasebna last, vseeno ga to ni motilo, da bi ne sklenil precej ugodne kupčije, zato se je tudi znašel na aatožni klopi. Pred sodniki so obtoženci skušali svojo krivdo zmanjšati, J. P. se je zagovarjal, da je vzel mnogo manj kot mu je očitala obtožnica; L. P. je priznal; J. Z. pa je zatrjeval, da ni vedel, da prodaja zadružno blago. Tudi mlinar je bil trdno »prepričan«, da je kupil od poštenega zasebnega dobavitelja. Dokazi o primanjkljaju v skladišču ter še drugi na podlagi izpo-vedbe prič in zagovora samih obtožencev, pa so govorili nasprotno. Okrožno sodišče je spoznalo vse štiri obtožence za krive in jih obsodilo: skladiščnika J. P. na 1 leto strogega zapora; L. P. na 5 mesecev zapora, pogojna za 2 leti; kmeta J. Z. na 7 mesecev zapora, in mlinarja D. B. na 40.000 din denarne kazni. Razen tega so dolžni povrniU protipravno pridobljeno premoženjsko korist: J. P. 34.000 din; L P. 6.000 din; J. Z. 40.000 din Brežiška zadruga pa bo naknadno iztožila svojo škodo. Draga neprevidnost Franc Debeljak iz Zvirč je 31. decembra lani peljal s svojim opel rekordom od Krške vasi proti Brežicam. Pred seboj je zagledal motorno kolo in ga nameraval prehiteti Pri tem je prezrl nasproti vozeči avto, čeprav je cesta na tem odseku pregledna. Moral je naglo zavreti, pri tem ga je pričelo zanašati po cesti. Vozila nI več obvladal in je treščil v nasprotno vozeči avtomobil Marjana Cernivca in ga zbil s ceste. Pri trčenju je bil težje poškodovan Albin Turk, ki se je peljal z Debelnja-kom (zlom noge v kcflenu), lažje pa tudi eden izmed potnikov v Cernivčevem avtomobilu. Zaradi povzročene prometne nesreče iz malomarnosti je bil Debeljak pred kratkim obsojen na okrožnem so-dišču v Novem mestu na štiri mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. Plačati mora škodo, ki je na avtomobilu ocenjena na 457.500 din in tudi stroške postopka. Razen tega se v času preiskave ni mogel vrniti nazaj na delo v inozemstvo, kjer je bil prej zaposflen. Kot o-lajšilno pri presoji kazni je senat okrožnega sodišča pri njem upošteval odkrito priznanje in obžalovanje ter to, da še ni hll kaznovan. Brez te kazni ga je ta lahkomisel-ne neprevidnost kar precej stala. Obsojen tuji državljan Dr. Anton Kirchdorfer iz bližnje okolice Munchena, po poklicu zdravnik, zaposlen pri knjižni založbi, je lani 12. septembra vozil s svojim avtomobilom BMW še dva sopotnika iz Ljubljane proti Zagrebu. Na avtomobilski cesti pri vasi Korenitka pa je začel prehitevati kolono 5 avtomobilov, pri tem pa * zaletel v nasproti prihajajo čl avtomobil Mercedes z voz-nikom dr. Dragom Iblerjem iz Zagreba Mercedes je zbil s cestišča na travnik kjer je na strehi obležal, njegov lastnik pa se je pri tem tako poškodoval, da je kmalu zatem umrl. Na obeh vozilih je bilo za okoli 3,500.000 din škode. Tuji državljan dr. Anton Kirchdorfer se je moral zaradi tega pred kratkim zagovarjati na okrožnem sodišču v Novem mestu, kjer je bil spoznan za krivega te prometne nesreče. Naše sodišče mu je prisodilo 1 leto In 2 meseca zapora. Po pravnomočnosti sodbe ga bo pač moral od-sedeti ali pa mu bo propadla visoka denarna kavcija, na podlagi katere ga niso zaradi storjenega kaznivega dejanja pridržali v naši državi. obtožil, da je povzročil prometno nezgodo, ker v nočnem času ni imel na cesti luči. Med razpravo je bilo izkazano, da je Popovič imel v rokah baterijsko kič, da pa verjetno ta ni imela zadostnega učinka spričo kamiona, ki je prav takrat vozil proti kraju srečanja. Draginc je razen tega tudi nava- jal, da mu je prav takrat, ko bi moral prehiteti Popoviča in živali, prišlo slabo. Čeprav sta oba dobila pri nezgodi težje telesne poškodbe, ni bil nihče izmed njiju predložil odškodninskega zahtevka. Zastopnik obtožbe je med razpravo obtožbo umak nil in Popovič je bil oproščen. Sina je zabodel v trebuh Eno leto ne šest mesecev bo lahko Jože Avguštin iz Bušinje vasi v strogem zaporu premišljeval, kako zavržno dejanje je storil s tem, da je svojega sina z nožem zabodel v trebuh in mu prizadejal smrtno nevarne poškodbe. Ce ne bi sinu v bolnišnici takoj nudili kirurške pomoči, bi po vsej verjetnosti umrl. Letos 2. marca sta se Jože Avguštin in njegova žena začela prepirati zaradi večerje prejšnjega dne. Ona je šla iz hiše, mož pa je z nožem začel delati vitre, kar je vstopil njegov sin, zagrabil očeta za rame in ga začel trdo prijemati zaradi prepira z materjo. Z nožem, ki ga je imel stari v rokah, je nenadoma sunil svojega sina v trebuh, da se je ta zvil. Se istega dne je oče v vasi izjavil: »Mulec me je prišel napast, pa sem mu mu s kuhinjskim nožem vampe prerezal...« Cez nekaj časa pa so zagnali krik in vik in je tudi oče tekal za rešilcem ... Po zaslugi zdravnikov je tako Anton Avguštin ostal živ, ni pa dosti manjkalo, da bi izdihnil samo zato, ker je posredoval v prepriru med očetom in materjo. Ali ni to žalostno? Pa ne samo to — v vseh primerih, ko na tako surov način obračunava oče s sinom ali sin z očetom, izzove tako dejanje zgražanje vseh poštenih ljudi! Pretep po voglarjenju 14 .novembra lani so fantje voglairili v neki vasi blizu Pleteri j, domov grede pa sta se F. S. in J. K. tako stepla, da je bil J. K. trikrat z nožem zaboden v trebuh in hudo telesno poškodovan. F. S. se je zaradi tega moral zagovarjati pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu, ki ga je kaznoval na 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti, ker je prekoračil silobran. Prvi je namreč napadel oškodovani J. K., ki je obtoženega F. S. začel zmerjati in tepsti, vendar slednji ni bil upravičen do obrambe z nožem. KarkoOi je že med njima bilo, bi lahko rešila drugače. To sta tudi na sodišču priznala. Poškodovani J. K. zahteva še 150.000 din odškodnine, Medobčinski zavod za socialno zavarovanje nadaljnjih 123.880 din, vendar bosta morali obe oškodovani stranki uveljaviti svoje zahteve v posebni civilni pravdi. ZAČELA SE JE AKCIJA »ZA VARNOST PEŠCEV IN KOLESARJEV« Pešci: PO LEVI! Pešci in kolesarji so med udeleženci v prometu tisti, ki so najpogosteje hudo prizadeti, večkrat pa so tudi sami krivi prometnih nesreč, včasih res zaradi nevednosti, včasih pa tudi zaradi zavestnega kršenja prometnih predpisov. Zato je občinska komisija za varnost prometa povabila na sestanek o tej akciji tudi družbene organizacije, ustanove, podjetja, šole in druge, da bi Surovost brez primere Na 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti, je bil pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojen I. G., posestnik iz Zakota, ker je z vrvjo tako pretepel svojo ženo, da ji je prizadejal hude telesne poškodbe. 18. avgusta lani je prišel I. G. vinjen domov, žena pa je bila z dvema otrokoma že v postelji. Mož je posumil da se je žena napila in zavoljo tega prodala koruzo, zato jo je začel zmerjati, ona pa miu je odgovarjala, da ni res. Beseda je dala besedo, tako da je stopil mož po vrv, odgrnil odejo in pretepal ženo toliko časa, dokler ni od bolečin obnemogla. Pred senatom okrožnega sodišča je dejanje sicer obžaloval, vendar vsi v vasi vedo, da trajajo prepiri in pretepi v tej hiši že nekaj let in da ni prvič grdo ravnal s svojo ženo. Skrajno surovost Je I. G. pokazal tudi s tem, da Je vrv namočil, pre-dn Je začel z njo pretepati, da bi bili udarcrf učinkovitejši. I. G. Je sicer prejel zasluženo kazen zavoJJo bude telesne poškodbe, ki Jo je prizadejali svoji ženi, vprašanje pa je, kako se prepiri in pretepi med staršema odražajo na oblikovanju dušervnosti njunih otrok! METLIŠKA RAZGLEDNICA: do 1300 litrov goriva prodajo na dan, so nam pred kratkim povedali na metliški bencinski črpalki HiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiH^ ......................................................................... skupaj pripravili program akcije. Seznanili bodo pešce in kolesarje-z njihovimi dolžnostmi in s pravicami v cestnem prometu, pritegnili bodo starše in učitelje k prometni vzgoji predšolske mladine, pregledovali bodo tehnično opremo koles v kolesarnicah šol in podjetij ter opozarjali voznike motornih vozil na odnos do pešcev in kolesarjev. V akciji bodo sodelovali mimo občinske komisije za varnost prometa in organov notranjih zadev: podkomisije v delovnih organizacijah, šole, avtomoto društvo in združenje šoferjev in avtomehanikov. JLA in tisk. Vse uspehe akcije bodo posredovali v časopisu širši javnosti, brez usmiljenja pa bodo objavili tudi imena vseh kršilcev prometnih predpisov. Precej drobnih novosti v novem temeljnem zakonu o varnosti prometa n» javnih cestah bo terjal0 dovolj truda, preden s® bodo ljudje navadili nanje-Odslej morajo pešci W diti po levi strani cestišča, kolesarji morajo im®* ti na zadnjem blatniku na' mesto refleksnega stekla rdečo lučko, hupanjs J® omejeno samo na najnUJ' nejši primer: ko pes®£ skoči pred vozilo — tafcjj in podobnih predpisov ljudje le počasi navad*)0. Zvezna akcija »ZA JO VARNOST PEšC*£ IN KOLESARJEV V P METU« bo trajala pet secev — od 1. junija au 31. oktobra. m- Zeni je zažgal gospodarsko poslopje Slavko Okrošek iz Pečic se Je moral pred kratkim zagovarjati na okrožnem sodišču v Novem mestu, ker Je 16. marca letos zažgal gospodarsko poslopje, last svoje žene, s katero se nista razumela. Sodišče je spoznalo Okroš-ka v resnici za krivega tega kaznivega dejanja in ga obsodilo na 1 leto in 2 meseca strogega zapora. Med razpravo pa je bilo ugotovljeno, kako in zakaj je do požara, Id je naredil za 1,800.000 din škode, prišlo. Usodnega dne Je šel Okrošek okofli 8. ure zjutraj zdoma po vino, ko pa Je šel mimo gospodarskega poslopja svoje žene, je vrgel cigaretni ogorek med suho listje in koruznioo, čeprav se Je zavedal, da lahko to povzroči požar. Listje se Je kmalu vnelo in močan požar Je popolnoma uničil gospodarsko poslopje, ogrožal sosednja poslopja in bližnji gozd, vendar ga Je ljudem uspedo omejiti. Na sodišču je obtoženec tr- dil, da ni namenoma z^^V dokazi pa so govorili 0 ® sprotnem, saj je ženi ^ M kaj dni prej grozil, da jo": ubil, domačijo pa žažgal. 5 dišče Je ugotovilo, d» J> maščevalni mož naklep povzročil požar in mu Po dilo kazen, ki ga bo verjet spametovala. Razširjajte domaČ1 pokrajinski tednik DOLENJSKI LIST! Stari premagali mlade Na Izbirnem odbojkarskem turnirju, na katerem so določili ekipo, ki bo zastopala Dolenjsko na letošnjem zletu, so stari igralci novomeškega Partizana premagali mlade in osvojili pro mesto! Razen teh dveh ekip so igrali Se odbojkarji iz Trebnjega in Črnomlja. Rezultati: Novo mesto mladi : stari 2:3, mladi : Trebnje 2:1, mladi : Črnomelj 2:1, stari : Trebnje 3:1, stari : Črnomelj 2:1, Črnomelj : Trebnje 0:2. Največje presenečenje je prav gotovo poraz odbojkarjev Partizana s staro gardo novomeške odbojke. Simič, Medic, Sonc in drugI pokazali Se precejSnjo mero znanja, zato je njihov uspeh povsem zaslužen. Penko deli četrto mesto M Na izbirnem šahovskem turnirju, iz katerega se bo četvorica najboljših uvrstila na slovensko prvenstvo, sta sodelovala tudi Penko in Avsec iz Novega mesta. Med dvanajstimi šahisti je Avsec zaradi nekaj kontumacev Pristal pri dnu, Penko pa se Je dobro boril in na koncu deli četrto mesto, skupaj s Kranjčanom Bukovcem in Ljubljančanom Šiško. Vrstni red: Longer (Jesenice) 9, Mali (Radovljica) 8, Ci-zelj (Ljubljana) 7, Bukovac, Pen-so in Šiška 6,5 itd. Penko je na ta način postal rezerva za slovensko prvenstvo, ker si je pra-' vico do igranja priborila prva četverica. • Na brzoturnirju v počastitev dneva mladosti sta si prvo mesto razdelila Avsec ln Sporar, pr-" Pa Je v ponovnem dvoboju ®®agal in si priboril prvo nagrado. Zmagovalca sta zbrala po 7.5 točk, Hrovatič 7, Stokanovič. Adamič in J. Picek po 6,5 Skerlj Jn Keržan po 6 Itd. Nagrade so bile šahovske knjige. v Loki bi radi igrišče Kljub slabemu vremenu se je na občnem zboru Partizana, ki je W1 v Loki preteklo soboto, zbralo Precej članov. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo uspešno delovalo, kolikor so pač dopuščale razmere. Uspešni so bili igralci namiznega tenisa, teže pa Je bilo z nogometom, za katerega »lada veliko zanimanje, vendar *"majo igrišča. V razpravi sta se zastopnika obrata KZ Sevnica in "orna počitka strinjala, naj urbanistična komisija odredi prostor igrišče. Nogometaši so nekajkrat igrali v Sevnici in Radečah. Poudarili so tudi, naj bodo vaje Damiznega tenisa v šolski učilnici Pod nadzorstvom. Novoizvoljeni ^Pravni odbor ter nadzorni odbor ■Josta storila vse potrebno, da bodo v Loki dobili igrišče, ki ga "Porabljali še gglcl K'Mca : Križe 29:23 v zadnjem kolu LCL so v nedelo rokometaši iz Ribnice doma Premagali Križe z 29:23 (14:12). £2L200 gledalci je dobro sodil iz Ljubljane. Gostje so vo-nii , do 13- minute, nato pa so Prevladovali Ribničani, ki so s to zasedli peto mesto. L. Brežicam prvaki V soboto, 29. maja, so brežiški '"sometaši visoko premagali Cer-V lepi tekmi so dosegli 35 BrSfi Grkljani pa 12. Simčič iz rež č je odlično sodil pred okoli " gledalci. Največ golov — 13 — ^.dosegel Šetinc. Brežičani so il tali prvaki LCL, saj so izgubili w eno tekmo. O-vič r Sprejem zletne štafete na Stadionu v Novem mestu Koledar zletnih prireditev 5. junij: revija folklore. 6. junij: nastop pevskih zborov, nastop gasilcev, veslaška regata, športni ribolov, nogomet, kolesarstvo. 11. junij in 12. junij: gimnastika, atletika, šah, strelstvo, odbojka, rokomet, košarka, tenis, namizni tenis, kegljanje. 12. junij: ljudski mnogoboj, pohod na Petrovo goro, polaganje vencev, akademija. 13. junij: glavni zletni nastop. Dolenjska bo imela na letošnjem zletu naslednje zastopstvo: Rajalna sestava mladink in vaje z blazinami. Folklorne skupine, pevske in akademske točke: Jurje-vanje, Metliški pevski zbor, telovadni nastop pionirk iz Novega mesta, oktet iz Šentjerneja. Športne prireditve: gasilstvo, atletika, rokomet, košarka odbojka, nogomet, gimnastika, kegljanje, šah, ribolov, streljanje, veslanje, tenis in namizni tenis. Za Dolenjsko bo nastopilo 1043 tekmovalcev in 57 članov vod- Troboj v Krškem brez favorita I^Otiovalna steza popravljena - Babic na ESSU Na mednarodnih speedway dirkah 6. junija stadionu Matije Gubca v Krškem bo Franc Babič tekmoval z novim motorjem ESSO in ^skušal dokazati, da se je na nedavnem con-sJtem prvenstvu speedwayistov v Ljubljani sJabo plasiral samo zato, ker mu je odpovedal stroj. 6 ^ Iik^? Pa Je med tekmovalci, ^^bodo v Krško pnslale ude- v ^Ninski turnir Hlilji^tah novomeških namizno-Jgralcev Je spet čuUti 5» Sočnosti, v okviru Partizani . Ponovno začeli treniraU in r^l 0vati ■ Pretekli torek so > boni nlr mladinci: petorica se ČSai . ** najboljše mesto. J1« C Je Pezelj s tremi zmagati tola V7:3 razliko v nizih. Da ^"Orba ogorčena, pove po-h?®1 1*2? 3e drugoplasirani Uhan S^^o število zmag, razliko v TeJ dv°J,cl slede , i dvema zmagama (6:4), vVh2.Vetna zmagama (4:5) in rez zmage (2:0). J3:Dobrepolie 20:15 hS- se uena rokometna tekma ^'n0v l® **> zelo dobri igri do-ftatta J^nčola z njihovo visoko SSJu5 ^2:8). Zupančič iz 28* "J« sodil prav dobro, gle-C1 «0 ». J>110 o^oll 100. bo-odlikovali z do-nalM6"1 ko »t« bila pri naJboijia verbič in Mlklič. Nasvidenje v Karlovcu štafeta bratstva In enotnosti hiti proti Karlovcu - Hrvaškim mladincem jo je izročil učenec Longer iz Trebnjega Štafeto bratstva in enotnosti, okrašeno z osmimi nageljni, so trebanjski mladinci 28. maja izročili v Bregani predstavnikom somborske in zagrebške mladine. Predaja je bila pri hiši s spominsko ploščo organizatorju narodnoosvobodilnega gibanja Dragutinu Jurkošku, ki so ga ustaši 1942 ujeli in zverinsko ubili v Jasenovcu. Trebanjski madinci, trije predstavniki aktiva ZMS iz osemletke, ki se bodo tudi udeležili bližnjega osmega zleta bratstva in enotnosti, so štafeto izročili v imenu dolenjskih občin. Štafeta je prišla v trebanjsko občino 27. maja iz Ponikev, nato pa je v Trebnjem prenočila. Proti Bregani so jo spremljali z osebnimi avtomobili, okrašenimi z zastava-mi, predstavniki družbenopolitičnega življenja iz trebanjske občine. Na avtomobilski cesti so štafeto pozdravili številni avtomobi-listi z lučmi in sirenami. V Trebnjem so zaradi slabega vremena odpadle vse manifestacije, s katerimi so hoteli prihod in odhod štafete. 23 Brežiške rokometašice četrte Končano je slovensko prvenstvo v rokometu za ženske. Plasma naših ekip je ravno obraten od njihove uvrstitve v prvem delu. Čr-nomaljke so bile takrat druge. Brežičanke pa so se krčevito borile za obstoj: zdaj pa so Brežičanke celo na četrtem mestu, z enakim številom kot tretjeplasi-rani Slovan, medtem ko so Belo-kranjke ostale v elitnem tekmovanju le zaradi boljše razlike v golih. V zadnjem kolu so Brežičanke doma premagale trboveljski Rudar z 9:7 in na ta način omogočile ekipi Črnomlja še na- Komu služi taka domneva? leženke tekmovanja — Zahodna Nemčija, Avstrija in Jugoslavija, težko napovedati favorita. Resda gostujoči državi ne bosta poslali vsega, kar premoreta, najslabših tekmovalcev pa tudi ne, tako da lahko pričakujemo precej izenačeno borbo za prvo mesto z najboljšimi Jugoslovanskimi dirkači. Prireditelj tekmovanja, Avto -moto društvo v Krškem, Je v velikih skrbeh zaradi vremena, ki Je prejšnja leta nekajkrat nagajalo in celo preprečilo tekmovanja. Upajo tudi, da bo tekmovalna steza, ki so jo poplave hudo poškodovale, do nedelje že popravljena. Za popravilo so med drugim pripravili šest vagonov premogovih ugaskov, s katerimi je posuto tek-movaMšče. Tako se na nedeljskem troboju v Krškem nadejajo vsega najboljšega: zmago Bablča med posamezniki, utrjenega dirkališča, dobroga vremena in seveda primernega obiska. Ker pa kvalitetne prireditve vedno privabijo, najbrž tudi na nedeljskih specdwnyskih dirkah ne bo zmanjkalo gledalcev, ki bodo spodbujali tekmovalce. Odgovoriti nameravamo na vsebino članka »Neresnost ali kaj drugega«, ki je bil objavljen v predzadnji številki Dolenjskega lista, ker anonimni pisec navaja neosnovane domneve, ki zadevajo tudi Partizan Črnomelj. Nimamo se torej namena poglobiti v to, ali poteka medobčinsko rokometno prvenstvo v sezoni 1964 —65 normalno ali ne; to je skrb tekmovalne komisije, ki Je bila — mimogrede povedano — v začetku tekmovanja v Novem mestu in ki je bila zaradi nedelavnosti pozneje prenešena v Črnomelj. Spregovorili bi radi o tem, da borba okoli prvega mesta ne poteka tako, kot bi morala. Menimo, da so domneve pisca, da nekatere ekipe (npr. Metlika) laži-rajo tekme v korist črnomaljskih rokometašev, neutemeljeno in brez podlage. Ekipe predajajo srečanja brez borbe verjetno iz drugih razlogov: tekma med Črnomljem in Novim mestom, ki je bila odigrana v Črnomlju, bi morala odločati o prvaku. Ekipi Črnomlja bi zadoščala zmaga, ker je imela boljšo razliko v golih. Novomcščani so do tega spoznanja hitro prišli: v tekmi z mestnim rivalom Smihelom so nadoknadili zamujeno, saj so zmagali 63:19 ter popravili razliko tako, da bi tudi v primeru poraza v Črnomlju ostali zmagovalci. To rokometaše Črnomlja najbolj boli, saj o dogovoru te tekme nihče ne dvomi. Ekipa Novega mesta ni tako kvalitetna, da bi v 60 minutah dosegla 63 golov, ker pa Je bila njihov nasprotnik ekipa Smlhela, ki Jih Je nekaj tednov p roj celo premagala, s Črnomljem pa igrala neodločeno, potem Je dvom v nerealnost rezultata potrjen. V normalnih okoliščinah Je nemogoče doseči 82 golov v 60. minutah! Kdo torej lahko sumi v lažiranje, rokometaši Čr-rano borijo za čimboljše mesto nomlja, ki se vseskozi disciplini-na prvenstveni lestvici, ali novomeški rokometaši, ki so se, po vseh dokazih sodoč, v tekmi a Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! ZDRAVNIK VAM SVETUJE l Zaprtje povzroča težave Zaprtje, ki muči predvsem žene in ljudi v mestih sploh, pa nima nobenega vzroka v črevesju ali želodcu, lahko povzroča zelo neprijetne težave. Bolezen skoraj nd znana pri primitivnih ljudstvih in na vasi, je torej posledica civilizacije. Zaradi reda pri delu v tovarnah in v pisarnah, zaradi nepotrebnega sramu, raznih sej, sestankov, zborovanj in podobno, moderni človek nima časa, da bi zadostil svojim telesnim potrebam takrat, ko ga telo na to spominja in ko čuti potrebo za izpraznjen je črevesa. Zato tišči črevo in refleksi počasi minejo. Posledica je polenitev črevesja in pretirana zatrditev blata. Oboje seveda povzroča zaprtje. Drugi vzrok za zaprtje je visokokalorična, sicer mešana, vendar pa količinsko prepdčla hrana. Taka hrana se izkoristi do konca in nima ostankov. Tako zaprtje, kjer je vzrok hrana brez ostankov ali pa tiščanje črevesa, počasi povzroči, da se začne debelo črevesje kvariti, posledica tega pa so zelo neprijetni krči. Blato postane trdo, zelo suho, raznih oblik, le redkokdaj lahko pridejo intervali drisk. Pozneje se razvijejo Lahko vnetja končnega črevesja in debelega črevesja. Prvi znak tega je, da opazimo na blatu sluzave nitke. Hkrati se razvijejo živčne motnje, bolnik postane živčen, nestrpen, razdražljiv. Večkrat se zviša telesna temperatura, ki pa po izpraznjen j ti črevesa takoj pade. Bolečina, temperatura, zaprtje, vse bo bolnika začne skrbeti in ni čudno, če mu načne živce. Zdravljenje zaprtja zahteva primerno dieto za ureditev iztrebljanja. Včasih predpisujemo tudi zdravila. Bolnik naj uživa vsako hrano, ki ima mnogo neprebavljivih ostankov in ki poleg tega še kemično deduje na črevo. Kruh naj bo ržen ali črn. Jesti je treba mnogo graha, leče, fižola. Vse sladke pijače naj ne bodo pretirano sladke, piti jih je treba pred jedjo. Sadje in kompoti so zelo priporočljivi, jesti jih je treba na tešce. Zelo priporočljivo je grozdje, krompir pa sploh ne, ker ne pride do debelega črevesja, ker se prej porabi. Surove povrtnine delujejo izredno dobro, kuhane pa prav nasprotno, povečujejo zaprtje. Takim bolnikom priporočamo tudi Rogaško Slatino, ker ta termalna voda iztrebljenje lepo ureja. Piti jo je treba pred jedjo. Zdravila, če so potrebna, seveda zdravnik predpisuje. Dr. B. O. daljnji obstoj, črnomaljke so v Novi Gorici proti zadnjeplasira-nemu Železničarju osvojile zlata vredno točko, čeprav v drugem polčasu sploh niso dosegle gola! Ob koncu je lestvica naslednja: Piran 18 16 0 2 161:86 32 Šiška 16 U 1 6 142:108 32 Slovan 18 9 2 7 148:119 19 Brežice 18 8 3 7 142:126 19 Koper 18 9 1 8 146:150 19 Branik 18 8 2 8 148:127 18 Kranj 18 7 3 8 128:122 17 Črnomelj Rudar 18 6 3 9 94:114 15 Železničar 18 0 2 16 74:201 2 Vodni modeli v Kočevju Smihelom poslužili nešportnega dogovora? Kljub vsemu pa črnomaljski rokometaši ne želimo pretrgati sicer dobrih odnosov z novomeškimi rokometaši; v športni borbi jim v prihodnje želimo še več uspehov. PARTIZAN ČRNOMELJ ■ V ORGANIZACIJI OBČINSKE ZVEZE DPM so tekmovali ladijski in čolnarski modeli. Tekmovalo je 31 dijakov osnovnih šol iz Kočevja in Pare na Kolpi. Tekmovali so na Rinži v Mahov-niku na 20-metrski progi. Vodja tekmovanja je bil prof. Ivan B rudar ob pomoči prof. Saše Bi-žala in Nade Smola. Modele so izdelali sami pri pouku ročnih del. Zmagal je Cimprič iz Kočevja z 29,8 sek. pred Južničem iz Fare (31,5) in Novakom (36,3) iz Kočevja. Zmagovalci so dobili praktična darila in priznanja. Tekme so bile v okviru JPI. ■ V PROSLAVO DNEVA MLADOSTI je sindikalna podružnica tiskarne Kočevski tisk organizirala v telovadnici odbojkarski turnir. Zmagala je Tekstilana pred gimnazijo, Avto podjetjem in ti- skarno. Presenetljiv je poraz gimnazijcev z zmagovalci. V vsakem moštvu je bilo nekaj igralcev Partizana, tako da so bile tekme razgibane in zanimive. ■ ODBOJKARJI PARTIZANA SO v četrtem kolu premagali Brestanico v gosteh s 3:0 (5, 4, 7). Gostje niso imeli težkega dela. Naslednjič igrajo v Trebnjem, nato pa doma z Izolo. ■ NOGOMETAŠI SO SPET zaigrali doma: premagali so Dob s 5:2. Zaradi razmočenega terena so igralci na pomožnem igrišču. V predtekmi so mladinci Olimpije premagali domačine s 5:3. Mladinci in tudi klub se premalo zanimajo za nadaljnji razvoj. V prihodnje bo mladim nogometašem treba posvetiti več pozornosti. A. ARKO Delavni šahisti v Sevnici Z marljivim treningom se je kočevski pionir Bojan Jerman prebil v vrh slovenskih pionirjev — atletov v skoku v daljino. Na pokalnem tekmovanju v Novem mestu je pred tedni postavil slovenski rekord v tej disciplini, potem ko je skočil 6,12 metra. čeprav bo šele konec junija poteklo leto, odkar je bil ustanovljen SK Milan Majcen, lahko rečemo, da se uvršča med najbolj delavne v občini. Skupaj s sekcijama v Krmelju in Loki šteje zdaj 60 članov Bilanca dosedanjega dela je zelo uspešna. Klub posveča posebno pozornost pionirskemu in mladinskemu šahu. Na osnovni šoli so celo organizirali teoretični pouk šaha, ki se ga je udeležilo preko 40 mladih šahistov, ki so nato na okrajnem prvenstvu osvajali celo najvišje naslove. Na šolah v Sevnici, Šentjanžu, Tržišču in Krmelju so odigrali vrsto simultank in na ta način popularizirali šah med mladino. Zasluga za uspešno delovanje gre sevniškemu gostinskemu podjetju, ki je brezplačno odstopilo sobo v kolodvorski restavraciji, in Partizanu. ObS je dodelila klubu toliko denarja, da bo zadoščal za uresničitev nalog. Igralci so do zdaj večkrat potovali z lastnimi sredstvi. Program je letos zelo obširen. Predvsem bodo skrbeli za pionirski in mladinski šah in za teoretični napredek. Predvideno je, da bodo po razformlranju OZTK Celje v Sevnici ustanovili šahovski Neuspeh odbojkaric iz Brestanice v Izoli je bil prvi del turnirja za slovensko prvenstvo v odbojki za ženske, na katerem so sodelov-vale le štiri ekipe iz Izole, Celja. Kamnika in Bristanice. Organizacija turnirja Je bila slaba, pa tudi kvaliteta ni bila na posebni ravni. Mlada ekipa iz Brestanice po prikazani igri ni zaslužila dveh porazov. RezultaU: Brestanica — Izola 0:3, Brestanica — Kamnik 2:3, Celje — Kamnik 3:0, Izola — Celje 0:3. Z. S. center, ki bo obsegal Zasavje in Laško. Sposobnih organizatorjev ima klub dovolj, treba bo najU le sredstva. Ce bodo zamisel uresničili, bo Sevnica postala močno središče šaha v Zasavju in Posav-ju. Klub namerava prirediti večjo simultanko, na katero bodo povabili enega naših mojstrov. B. Debelak Senovo : šoštanj 2:7 V prvenstveni tekmi celjske nogometne podzveze Je ekipa Senovega doma podlegla Šoštanju z 2:7. Na spolzkem terenu so domači takoj v začetku zastreljali nekaj stoodstotnih priložnosti. V vodstvo so prišli gostje iz hitrega protinapada, domači pa so bili nato do polčasa uspešni dvakrat in vodili ob odmoru z 2:1. Gostje so se v drugem polčasu zbrali in zaigrali lepo. Ko so izenačili in prišli v vodstvo, so se domači zmedli, kar so gostje izkoristili in visoko zmagali. Golež iz Celja je svojo nalogo opravil v zadovoljstvo obeh ekip. Z. S. Kočevski pionirji: slovenski prvaki Po občinskih, področnih in okrajnih tekmovanjih so ae najboljše ekipe zbrale na slovenskem prvenstvu—r- Ljubljani. Kočevski mlajši pionirji v postavi Dobri«, Podkoritnik, Levstik in Oberstar z rezervama Vovkom in Campljem so osvojili naslov slovenskega prvaka, potem ko so od 20 možnih osvojili 16 točk. Murska Sobota je zbrala točko manj, Most na Soči 6 itd. Zmagovalcem veljajo iskrene čestitke, čestitke pa gredo tudi učitelju Ivu Staniču in vodstvo šole Jože Seško za razumevanje in pomoč! -ko V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski koledar Petek, 4. junija — Frančišek Sobota, 5. junija — Ferdo Nedelja, 6. junija — Zdenko Ponedeljek, 7. junija — Zorica Torek, 8. junija — Medard Sreda, 9. junija — Primož Četrtek, 10. junija — Marjeta čestitka Tonetu Pavlinu s Potovrha čestitajo za opravljen izpit za voznika motornih vozil in želijo srečno vožnjo vsi domači. preklici Preklicujem besede, izrečene napram Juretu in Nevenki Rudman iz Loke pri Črnomlju. Franc Rožič. Anton Zagore iz Cerovega loga preklicujem govorice o Kristini Kos kot neresnične ter se ji zahvaljujem, da odstopa od tožbe. Rozalija Zaje iz Dol. Kartelje-vega 14, Mirna peč, obveščam, da je hoja, paša in vožnja čez parcele v Zagorici pri Mirni peči prepovedana. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala PRODAM takoj vseljivo eoostano-vanjsko hišo z vrtom in sadovnjakom. Cena 3,900.000 din. O- fled vsak dan do 7. junija 1965. rane Zagmajster, Tlake 23, p. Šmarje Sap (pri Škofljici). UGODNO PRODAM VW — (dobavni avtomobil), 5-sedežni, 800 kilogramov nosilnosti, prevoženih 49 000 km. Zellč, Sevnica, Poljska pot. PRODAM Zastavo 750 v odličnem stanju. Naslov v upravi lista (506/65). PRODAM Fiat 1100 v nevoznem stanju ali zamenjam za rezervne dele. Naslov v upravi lista (484/65). UGODNO PRODAM motorno kolo BMW 250 ccm, dobro ohranjeno. Naslov v upravi lista (500/65). PRODAM MOTOR znamke AERO, generalno popravljen. Rudi Fer-kolj, Kronovo 22, Bela cerkev. • ZARADI BOLEZNI poceni prodam odlično ohranjen moped. Naslov v upravi lista (504/®). PRODAM KASCO za 10.000 kg sena in travniško brano. Tomo Strel, Mokronog. PRODAM KRAVO, dobro mlekari-co. Zagrad 3, Otočec ob Krki. PRODAM levi Štedilnik »Gorenje« s podstavkom in kotličkom. Stane Abolnar, Paderšičeva, n. h.. Novo mesto. POCENI PRODAM dobro ohranjeno sobno opremo. Ogled vsak dan od 13.30 do 15. ure. Anton Ban, Mačkovec 2, Novo mesto. PRODAM prvo košnjo nemške detelje in parcelo, veliko 723 ms pri Smihelski cesti. Naslov v upravi lista (511/65). ZAMENJAM skoraj nov osebni avto OPEL REKORD, predzadnji model, za novejše trosobno stanovanje. Naslov v upravi lista (510/65). OPREMLJENO SOBO oddam solidnemu moškemu in poceni prodam železno posteljo. Jerebova 13, Novo mesto. PRODAM takoj vseljivo nedograjeno stanovanjsko hišo v Žabji vasi. Naslov v upravi lista KSl/65). PRODAM hišico z vrtom in 30 a njive v Dol. Stari vasi pri Šentjerneju. Avgust Piletič, Dol. Stara vas 9, Šentjernej. ISCEM ŽENSKO za varstvo otro- ka in pomoč v gospodinjstvu za ves dan ali za 8 ur. Naslov v upravi lista (501/65). SPREJMEMO KMEČKEGA FAN-TA, ki bi se želel zaposliti v tovarni, po delu pa pomagati na kmetiji. Ostalo po dogovoru. Franc Kalan, Poljšica 4, Pod-nart na Gorenjskem. MIRNA ZAKONCA — učitelja, brez otrok, iščeta prazno sobo za eno leto, tudi v bližini mesta. Plačata vnaprej. Ponudbe pod »Nagrada ali inštrukcije« — (505/65). GOSPODINJO POMOCNICO, pridno, sprejmem takoj. Ugodni pogoji. Inž. Peter Hren, Levstikova ul., Izola. IŠČEM dobro kuharico za gostilno. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje preskrbljeno. Naslov v upravi lista (508/65). AVTOMEHANIKA z veseljem za priučitev avtoelektrike sprejmemo. Samsko stanovanje zagotovljeno! Elektromehanika, Ljubljana, Vodnikova 84. KLJUČAVNIČARJA — sprejmemo. Nudimo samsko stanovanje. Elektromehanika, Ljub., Vodnikova 84. MIREN IN TREZEN delavec s stanovanjem želi spoznati preprosto žensko od 28 do 40 let. Otrok ni ovira. Franc Gracer, poštno ležeče, Zagorje. PRODAM dobro ohranjen avto Fiat 600. Informacije v trgovini AVTODELI, Novo mesto — (522/65). SVARIM pred nakupom kozolca od Ignaca Gregorčiča iz Brezovice 3 pri Smarjeti! Leopold črtalič, Brezovica 3, Smarjeta. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Proti sladkorni bolezni, protinu in tolščavosti (bolezenskemu debelenju) pomaga rogaški »Donat« vrelec. Dobite ga v Novem mestu pri Trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-158. TISTEGA, ki je vzel v ponedeljek, 31. maja zjutraj, potovalno torbo s klopi na Ljubljanski ulici (hiša pri levih) prosim, da jo proti nagradi vrne v recepcijo hotela »Metropol«, Novo mesto. K MIMO Brežice: 4. in 5. junija ameriški film »Na žene bom mislil«. 6. in 7. junija angleški film »Lažnjivi Bili«. 8. in 9. junija francoski barvni film »Ljubimci iz Teruela« Brod na Kolpi; 5. in 6. junija nemško-italijanski film »Marina« Črnomelj: 4. in 6. Junija angleški barvni film »Oboroženi napad«. 8. in 9. junija italijanski barvni film »Štirje neapeljski dnevi« Dol. Toplice: 5. in 6. junija ameriški film »Nemima leta« Kočevje — »Jadran«: 4. do 6. junija ameriški barvni film »Past za starše«. 7. do 8. junija poljski film »Nocoj bo umrlo mesto«. 9. do 10. Junija ameriški barvni film »Salamon in Saba« Kostanjevica: 6. junija nemški film »Skrivnosti Orienta« — II. del. 9. junija nemški film »Po narejevalec iz Londona« Metlika: 5. in 6. junija ameriški film »Prepovedane strasti«. 9. in 10. junija »Nenapovedan sestanek« Predgrad: 6. junija jugoslovanski film »Kekec« Ribnica na Dol.: 5. in 6. junija sovejtski film »Huzarska balada« Sevnica: 5. in 6. junija ameriški film »Traper Keli« Sodražica: 5. in 6. junija italijanski film »Ana iz Brooklina« Stara cerkev: 5. in 6. junija italijanski barvni film »David in Goliat« Straža: 5. in 6. Junija angleški film »Usodna ciganka« Trebnje: 5. in 6. junija ameriški barvni film »Gusar« RADIO. LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00 ure. PETEK, i. JUNIJA: 8.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana ta dobro jutro. 9.25 Pihalna godba Jindrich Bauor. 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi slovenskih skladateljev. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Dolfe Cizelj: Ali napredujemo pri košnji in spravilu sena? 12.30 Arije lz oper Chrijtopha W. Glucka. 14.35 De-bussy, Ravel in Lutoslawskl v klavirskem duu. 15.30 Narodna glasba iz Indonezije. 15.45 Novo v znanosti. 17.05 Petkov simfonični konoert. 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe. 20.00 Zvočni mozaik. 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje jazza. SOBOTA, 5. JUNIJA: 8.06 Oper nI pevci pojo slovenske narodne pesmi. 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom. Glasbena šola Kranj. 10.16 Glasbeni sejem. 11.15 Nimaš prednosti! 13.0S Kmetijski nasveti — Inž. Ciril Re-mic: O standardnih lesnih nsorti-mentov. 12.30 Poljudne skladbe srbskih skladate!lev. 14.05 Iz baletov Coppelia in Sylvia Lea Delibes-sa. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Posnetki Javnega koncerta APZ iz LJubljane. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Pesmi In plesi Jugoslovanskih narodov. 18.45 S knjižnega trga. 30.00 V soboto zvečer. 21.00 Zaplešite z nami. 22.10 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Za prijeten konec tedna. NEDELJA, 6. JUNIJA: 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska radijska igra Milivoj Matodec: Prečudni dr. M. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši ... Mirko Ljublč: Privatne zadeve kapetana Marka. 10.40—11.40 Nedeljski koncert lahke ln zabavne glasbe. 11.40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas 14.00 V svetu opernih melodij. 15.05 Melodije za razvedrilo. 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe, Danilo švara: Tretja simfonija. 22.10 V plesnem ritmu z orkestrom Er-win Lehn in Noro Morales. PONEDELJEK, 7. JUNIJA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.45 Igrajo vam tuje pihalne godbo. 10.35 Noš podlistek W. Humphrey: Črpalka II.15 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Prof. Edl Senc-gačnlk: Prevažanje čebel na pašo. 12.30 IJszt in Chopin. 14.05 S poti po domovini. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 zborovske skladbe Pavla Si-vica. 18.15 Zvočni razgledi prof. dr. Dolfe Vogelnik: Ali Slovenci rns izumiramo? 20.00 Izbrali smo vam. 22.10 Ljubiteljem popevk. Novo mesto »Krka«: 3. do 6. ju- džarskl film »Gosposka četrt«. 9. nija italijanski barvni film »PoSa- in 10. junija poljski film »Zakon-sti v Rimu«. 7. in 8. junija ma- ski prepiri« nran Matični urad Globoko Aprila ni balo rojsten, niti porok. — Umrla je Terezija Jagodič lz Piršenbrega, 84 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Štefka Vrani-čar iz Metlike — Duško, Ana Si-mončič iz Vratna — Petra, Jožefa Novak iz Skocjana — Tatjano, Karolina Late mer iz Črnomlja — Vladko, Marija Vidervol iz 2elnJ — Srečka, Tilka ženica iz Dolenjskih Toplic — Stanko, Jožefa Udo-vič iz Apnenika — Ivana, Jožefa Klemenčič z Dolža — Ivana, Jožica Jaklič iz Brusnic — Branka, Matilda Kralj iz Pristavice — Alojza, Marija Tkalec iz Črnomlja — Dušana, Jožica Kos iz Crmoš-njic — Romana, Amalija Grebec iz Praproč — Jožeta, Draga Brodar iz Smihela — Andrejo, Majda Metelko z Otovca — Karmen, Marija Resjan iz Jurova — Vesno, Marija Grlica iz Biške vasi — Janeza, Ivanka Kašič iz Mirne — Leopolda, Slavka Janežič iz Zgornjih Mladetič — Antona, Kristina Mahne iz Krškega — Ervina, Marija Sneljer iz Gorice — Roberta, Alojzija Bučar iz Mačkovca — Heleno, Anica Možina iz Črnomlja — Antona, Martina Kolenc iz Grmovelj — Ireno, Marija Turk iz Sela — deklico, Nada Bambič iz Šentjerneja — deklico, Antonija Ljubi iz Bršljina — dečka,Ma-rija Roje iz žužemberka — deklico, Milena Kotar iz Rakovnika — deklico, Angela Blatnik iz Žabje vasi — deklico. Iz brežiške porodnišnic? Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Milka Zveglič iz Radine — Eriko, Terezija Mohor-čič iz Bregane — Jožico, Tea Zor-ko iz Brežic — Hedviko, Jožefa Mirt iz Brezovega — Ivano, Martina Božič iz Boštanja — Mirana, Matilda DebogoviČ iz Trstenika — Ivana, Julijana Urek iz Mihalovca — Cirilar Ljudmila Veršec z Bi-zeljskega — Mojco, Marija Djor-djevič iz Brežic — Zorana, Alojzija Jerala iz Sevnice — Mojco, Marija Toplišek iz Koprivnice — Zdenko, Kristina Klobasa iz Bre- stanice — Jerneja, Ivanka Gerje-vič iz Globokega — Darka, Cecilija Kunšek iz Canja — Marinko, Alojzija Simonišek iz Vel. Kamna — Slavico, Pavla Stritof iz Vučil-čeva — dečka, 2eljka Belan iz Klanjca — Dubravko, Božica Kan-tura iz Klanjaškega dola — Sanjo, Valerija Komočar iz Sobenje vasi - Valerijo. KRONI Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Ano Crtalič, upokojenko lz Dobrave, je povozil kolesar in Ji poškodoval desno roko in levo nogo; Martin Gorišek, posestnik lz Gor. Vrpolja, je padel po stopnicah in si poškodoval nogo v kolku; Janko Vardijan, delavec iz Črnomlja, se je z nožem vreza 1 v levi kazalec; Martina Gorenc, hči delavke iz Cešnjic, se je z vilami zbodla v desno nogo; David Plut, sin posestnika iz Mačkovca, je stopil z desno nogo na žebelj. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franc Bogolin, delavec iz Skopic, je padel na pragu hiše in si zlomil desno nogo; Avgust Du-hanič, delavec iz Mraševega, Je padel z motorjem in si poškodoval glavo in levo roko; Mihael Sajovec, posestnik iz Anž, se Je polli s kropom po levi roki; Anton Brili, posestnik iz Dol. Le-skovca, Je padel s strehe in si poškoddval rebra; Marija šribar, žena delavca iz Ardra, je padla z voza in si poškodavala desno nogo v kolku; Mata Glogoviča, vojnega invalida iz Laduča, je nekdo pretepel iz mu poškodoval rebra; Anton Zakšek, sin delavca iz Starega grada, je padel z vlaka in si poškodoval glavo in levo roko. Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si na ročite na svoj naslov! Razpis šole za zdravstvene delavce v Novem mestu ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE V NOVEM MESTU objavlja RAZPIS za vpis v 1. razred v šolskem letu 1965/06 V 1. razred ambulantno-bolnič-ne smeri bomo sprejeli 36 učencev (učenk). Pogoji so sprejem so: — uspešno dokončana osemletka, — ustrezno zdravstveno stanje, — uspešno opravljen sprejemni izpit. Kandidati naj vložijo do 27. junija 1965 prošnje za sprejem (o-brazec DZS — 1,20), kolkovane s 50 din, na ravnateljstvo šole. Novo mesto. Prošnji Je treba priložiti: — rojstni list — zadnje šolsko spričevalo — življenjepis — mnenje zadnje šole — potrdilo o vzdrževanju-štipen-diranju — dopisnico s točnim naslovom, s katero bo kandidat obveščen o sprejemu. Zdravniški pregled bo organizirala šola za vse tiste, ki bodo uspešno opravili sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega snov iz slovenskega jezika in matematike. Sprejemni izpiti bodo v ponedeljek, 28. junija 1965 ob 8. uri v gimnaziji Novo mesto. obvestilo Obveščamo kupce apna, da sprejemamo naročila za apno na poŠti v Dol. Toplicah ali pri apnenici v Podstenicah. TOREK, 8. JUNIJA: 8.05 Ansambel Rudija Bardorferja s pevci ln Trio Slavka Avsenika. 9.45 Četrt ure s plesnim orkestrom RTV LJubljana, dirigent Jože Priv-šek. 10.15 Glasbeni sejem. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Marjan Zupan: Sadjarstvo v Pomurju. 12.30 Iz koncertov in simfonil. 14.35 Pet minut za novo pesmico. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli lz studia 14. 18.45 Na mednarodnih krtžpotjih. 20.30 Prenos festivala »Slovenska popevka 1965« iz velike dvorane v Tivoliju. 22.10 Od popevke do popevke. SREDA. 9. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.10 Pesmi in plo?l iz Moravske. 10.45 Človek in zdravje. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Jožo Šalamun: Rodovniška reja prašičev v Pomurju. 12.30 Odlomki iz opore Halka Stanislava Mo-niuszka. 14.35 Kaj ln kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu 15.30 Slovenske narodno pesmi v raznih Izvedbah, 17.05 Slovenska glasbena ustvarjalnost po osvoboditvi (1945—1905> VI. oddaja: Od sev povojne glasbene ustvarjalnosti v slovenski vokalni < glasbi. 18.15 Iz fonoteke Radia Koper. 20.00 Poje mešani zbor prosvetnih Jožeta Gregorca. 22.10 Popevke se vrstijo. ČETRTEK, 10. junija: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.25 Glasbeni vedež. 10.15 Glasbeni sejem 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Lidija Vladimirov: Hitre informacije o do- godkih v kmetijstvu pri nas in po svetu. 12.30 Na temo o Romeu ln Juliji. 14.05 Naši pevci v slovenskih operah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Igra pihalna godba RTV. 18.15 Odskočna deska 31. oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Lirika skozi čas XX. stoletje — IV. 22.10 Popevke za lahko noč. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 3. JUNIJA: 18.00 — Šolska oddaja — Obiskali smo šolo Brežice n. 18.25 — Obvestila. 18.30 — Izbrali ste sami — glasbena oddaja.- NEDELJA, 6. JUNIJA: 10.30 -Poročila iz naše komune — Reportaža ob dnevu mladosti — Po občnem zboru občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti — Delovni program krajevnih skupnosti Velika Dolina — Čatež — Turistična rubrika — Zo noše kmotovalce: Peronospora vinsko trte (inž. Olga KoplnČ) — Domače vlže — Magnetofonski zapisek: Obisk pri KZ Brežice — Pogovor s poslušalci — Obvestila ln spored naših kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo ln pozdravljajo. TOREK, 8. JUNIJA: 20.00 — Sestavek za starše — Čestitko — Od torka do torka v brežiškem kinu — Športni komentar — Obvestila — Glasbena oddaja: Gojeno! Olnibene šolo Bretice se predstavljajo. GOSTINSKA ŠOLA Društveni trg 1, telefon 21-527 bo sprejemala v šolskem letu 1965-66 UČENCE ZA POKLIC KUHAR in za POKLIC NATAKAR Pogoji za sprejem v Sodo so naslednji: 1. dovršenih 8 razredov osnovne šole, 2. starost od 15 do 18 let, 3. telesna in duševna sposobnost za poklic kuharja ali natakarja, 4. veseilje do poMica. Kandidati za vpis naj prilože k prijavi, kolkovani s 50 din, še spričevalo o uspešno dokončanem 8. razredu osnovne šole, rojstni list in zdravniško spričevalo. Učenci iz oddaljenih krajev se za stanovanje lahko obrnejo s prošnjo na Dijaški dom Majde Sile, šmihel pri Novem mestu. Razpisna komisija SKUPŠČINE OBČINE KOČEVJE razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE Osebni prejemki bodo določeni po pravilniku Kolkovane vloge s kolkom za 50 din pošljite skup ščini občine Kočevje v 15 dneh od dneva razpisa Nastop službe 1. junija 1965 ali po dogovoru Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. MEDOBČINSKA ZAVAROVALNICA NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto imovinskega zavaro-valnega zastopnika za območje NOVEGA MESTA Nudi tudi možnost priložnostnega zaslužka upokojencu za inkaso življenjskih premij. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zavarovalnice. Nastop službe 1. 7. 1965. Pismene ponudbe dostaviti na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijetno počutje ob kvalitetni postrežbi z domačimi kuhinjskimi specialitetami vseh vrst in izbranimi pijačami vam vedno nudi in se toplo priporoča HOTEL »K A N D IJ A« Novo mesto Razpisna komisija za razpis mesta direktorja pri KOMUNALNEM PODJETJU METLIKA razpisuje mesto - DIREKTORJA Pogoji: 1. da ni kaznovan zoper ljudstvo in državo, narodno gospodarstvo, zoper družbeno in osebno premoženje in zoper pravice samoupravljanja; 2. višja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu; 3. srednja strokovna izobrazba in osem let prakse na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Razpis velja do 15. junija 1965. Pismene ponudl>e vložite v podjetju. Za obisk se toplo priporoča Gostinsko podjetje HOTEL METROPOt Novo mesto RAZPIS DELOVNEGA MESTA Komisija za sprejem in odpovedi delovnega razmerja pri ELEKTROTEHNICN EM PODJETJU Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE Zaposlitev 3 ure na dan Nastop službe takoj, « Vsem poslovnim prijateljem se tudi v prihodnje priporoča n0v0les Lesni kombinat Novo mesto obvestilo 0 preselitvi Obveščamo vse cenjen* naročnike del in uslu* da sta se uprava podjetj* ln delavnica . preselili : Adamičevo ulico 2 (Gm»!' Priporočamo se za nadaU' nja naročila. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Novo mesto DOLENJSKI UST LASTNIKI iN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL žice, Črnomelj, Kočvvje. Krško, Metlika. Novo m«rto, Rib*®' ca. Sevnica ln TrobnJ« UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gofinlk (glavtf odgovorni urednik). Ki* Bačer, France Griveo, Milo« JakoP®0 Marjan Mo&koo, Jožica Toppej to Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna štev. 40 din — na naročnina 1200 £Un, polletna 600 din; plačljiva Jo vnap^£ Za inozemstvo 2400 (fin — TekočI račun pri podružnici * f Novem mcetu: 008-11-006-9 - NASLOV UREDNIŠTVA * UPRAVE: Novo mosto, Glavni trg 3 - Poštni prodal 33 ___ Telefon 21227 - Rokopisov ln fotografij ne vračamo TISKA Časopisno podjetje DELO v Ljubljani