59
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 10. Koliko krme je pravilno dati posamezni govedi?   (M. TJ. v N.)
Odgovor. Splošno ravna se množica krme po teži živali. V posameznih slučajih ozirati se je pa še na marsikaj, kakor na toploto hleva, na to, koliko je živina uže od mladega navajena pojesti, na naravo živali, na namen t. j. ali je žival za vprego, molžo, pitanje, potem na zdravje i. t. d. Majhne živali razmerno več krme potrebujejo kot velike, one rabijo več ogrevajoče hrane so pa tudi živahnejše.   Pri zračunanji potrebne
množice krme ozirati se je le na težo, katero bi kaka krma dala, če je popolnem posušena t. j. brez vode. Voda v krmi je sicer zelo važna, a zamoremo je vsaj večinoma nadomesti z napajanjem. Na 100 kilogramov žive vage računajo pri govedi 1*5 do 3*5, povprečno 2.5 kilograma suhe tvarine v krmo. Če damo živini sena na izbiro, pokazale so izkušnje, da ga goveja živina toliko poje, da pride na vsacih 100 kilogramov žive vage povprečno 3*3 kilogramov ali }j.l0 od vse žive vage sploh. Sicer hočemo pa o krmljenju pozneje enkrat kaj več pisati.
Vprašanje 11. Na razpolaganje mi je mnogo pre-mogovega pepela iz bližne tovarne, ima li ta pepel kaj vrednosti kot gnojilo?    (P. S. pri L.)
Odgovor. Premogov pepel iz velikih kurišč nima nikake gnojilne vrednosti, ker so finejši in drobnejši delci v grudo sprejeti ali pa so uže skoz dimnik všli. Iz majhnih kurišč ima pa ta pepel nekoliko vrednosti, a mora biti presejan, ker so nezgoreni premogovi drobci in pa gruda škodljivi. Fizikalno se ve da tak premogov pepel težko zemljo zboljšuje, ker nje veznost zmanjšava, a preden toliko tako pripravljenega pepela na njivo zvozimo, da je kaj vspeha pričakovati, moramo poprej natančno stroške prevdariti, ker ti so izdatni. -Mi menimo, da imate pri Vas še dovelj drugih boljših gnojil na razpolaganje, zato Vam svetujemo, da pustite ta pepel.
Vprašanje 12. Kje dobim najceneje do 1000 kostanjev, 1000 orehov, 5000 lešnikov, 10.000 akacij, 20.000 glogolov?    (Prof. L K. v K.)
Odgovor. Akacije in glogole dobiste Vi najceneje (se ve da le dvoletne, k večjemu triletne) v osredni gozdarski drevesnici za Primorsko, če jih pa tam nimajo, pa v osredni gozdarski drevesnici v Ljubljani. Kostanje smo v svojem času prav ceno dobivali od vinarskega društva v Dornberku na Goriškem. Orehov (mladih) ima nekaj kmet. družba v Ljubljani. Lešnike dobrih sort dobili bodeste pa najložje iz Nemškega. Priporočamo Vam tvrdko W. Neuman, katero dobiste med inserati ,.Kmetovalca". 01 te tvrdke dobila je kmetijska družba v Ljubljani dosedaj najceneje in najboljše divjake. Pustite si določiti ceno loco Vaše postaje in prevdariti Vam bode mogoče, če Vam ugaja.
Morda ima kedo naših č. bralcev kaj tacega drevja naprodaj ?