Šolsko obzorje. Iz Blldanj. Kaj sein tii in tam doživol. (Dalje.) Na5 kmet je zelo praktičen, in šoli le takrat zaupa, ako vidi, da učenje koj sadii prinaša. Mislim, da je sleherni mojih sobratov to sam že skusil. Previdni učitelj vravnava svoj šolski poduk po kraju in po ljudeh in tako pridobiva srenjčane za šolo. Šola le takrat kaj opravi, kedar srenjčani učitelja spoštujejo. 0 tem kratko povest: V nekem kraji so imeli že dobro vravnano šolo; pride pa nov učitelj, kteri se je rad prepiral s kmeti, akoravno dostikrat brez pravih razlogov. — In nasledek tega? Šola je postala skoraj da ne prazna. Ees, da ima učitelj pravico in dolžnost, otroke v šolo siliti in morati, toda, kjer se začne razpertija, — iraa šola in učitelj pri tem največ škode. Starši se opravičijo, kakor že vedo in znajo, in tisti, kateri so naj bolj kazni vredni, dostikrat krivico na učitelja navale. To si sam skušam, tedaj si zapišem v svoj dnevnik: »Sila ni mila, posebno pri šoli ne! Vse, karkoli vem in znam, bom storil, da privabim otroke v šolo, raji, kakor, da bi se prepiral s starši. Premišljevati pa hočem, ali nisemsam nekako kriv, da se otroci ogibujejo šole«. Mislim si dalje: ali nismo učitelji včasih preveč čmerni, merzli in terdi do otrok, ter skleuem varovati se takih napačnosti. ,,Ne vem, kaj počnete z otroci v šoli!« rekel mi je nekspoštovan mož, »naš Francelj komaj čaka, kedaj pojde v šolo, toliko veselja ima do nje«. Imel sem takrat res polno šolo, a prizadeval sem se tudi, da sem otrokom kazal vedno veselo sevce in jasno lice, in sem jim prizanašal,- kjer koli je bilo mogoče, in to je otroke vabilo. Učitelj mora pa Ijubezen in prijaznost skazovati otrokom brez razločka stanu in premoženja. Enostranost otroke naj buje ža.li. Krotkost in ljubeznjivost naj se pa druži z resnobo in dostojnostjo, sicer ne veljii nič. Te male skušnje sem si nabral drugo leto svojega šolskega podučevanja. Toda človek se v svojem življenji nikdar ne izuči; vsako leto mu daje novih skušenj, katere ga modrijo in brihtajo. Posebno pa to velja učitelju, kateri vsako leto dobiva novih učencev. Učiteljsko življenje ima sicer nekaj veselih, a še več žalostuih trenutkov, in nikdar se učitelj staršem poprej ne zameri, kakor takrat, kadar njih otroke graja, ali celo kaznuje. Ljubezen staršev do otrok je preveč čutna, a premalo modra in previdna. Prigodi se mi, ko enkrat otroka po zasluženji nekoliko kaznujem, da me oče surovo napade in ozmerja. — A jaz sera bil za skušnjo bogateji in zapi- šem si v svoj dnevnik: »Quem dii odere, paedagogum fecere«, ali po domafie:  BUbogi ljudski učitelji." Kedarkoli pa sem imel kako britko uro na šolskem polji (in teh se učitelju ne manjka), iskal sem tolažbe pri ačiteljib sosedih. Za čas svojega službovanja v Begunjah, bil mi je sosed učitelj g. Anton Krašovic cirkniški učitelj, ki pa sedaj že pri Bogu plačilo vživa za jijegova dela po besedah sv. pisma: Pravični ostane v večnem spominu, hudobnega govorjenja ni se mu bati. Tudi naš »Učit. Tov.« se je spominjal v 5. listu tega starega učitelja, kateri je dajal meni mlademu, neskušenemu učitelju dokaj naukov, katerih ne bom nikdar pozabil. Ker bi znali še koimi drugemu koristiti, zato jih navedem tukaj nekaj KraSovicu na spomin: 1. »Varujte se vsake zunajnosti! Delajte na tibem, kakor bi vas ne bilo, in verujte mi, da boste tako kar veliko dobrega storili srenji in otrokom, ki so vam v nauk izročeni.« 2. »Učitelj, ki od veselice do veselice leta, podoben je metulju, ki hitro zgubi lepe barve, če ga le količkaj terje primeš. Naše veselje naj bo v šoli med nedolžnimi otroci.« 3. »Zadovoljnost sladi tudi kratko in borno kosilice: bodimo torej zadovoljni s svojim stanom, kajti druzega kosila nimamo s čem si napravljati.« 4. »Ni dosti, da je učitelj v naukih, v katerih podučuje, dostojno izobražen: temuč prisvojiti si mora tudi ved in znanost, katere sedanji svet tirja od vsacega človeka.« 5. »So še učitelji, kateri ne berejo leto za letom kakega pedagogifinega časopisa, še manj pa, kake ped. bnkve«; takih nikar ne posnemajte! 6. »Narod zahteva od učitelja, da naj ga vodi, ter mu je pomočnik in svetnik v vsakej zadevi.« 7. »Malo ve učitelj, ko pride iz preparandije; pa ravno to ga mora spodbujati, da se toliko bolj obngati s potrebnimi vedami.« 8. BAko učitelj dela dolgove, ali se vdaja pijanstvu in igri, ne škoduje samo samemu sebi, ampak tudi občnemu blagru. Učitelj naj nikar ne hodi v sumljive družbe, temuč naj se raji peča s poštenimi ljudmi.« 9. »Modri učitelj si nikoli ne prisojuje večje vrednosti, kakor jo zasluži; in ni nikoli ošaben, prevzeten in napuhnjen; vedno je prijazen, postrežljiv in priljuden.« 10. »Učiteljevo serce naj bode napolnjeno z gorečo ljubeznijo do mladine in poklica. Ako učitelj ne ljubi svojega imenitnega stanu, tudi ne more goreče in veselo delati na šolskem polji.« (Konec prihodnjič.) Iz Polhovega Gradca. »Tov.« je v zadnjem listu novico razglasil, da sem šel za učitelja v Sežano, torej ob kratkem naznanjam, da je meni to popolnoma neznano, ker jaz dosedaj še za nobeno službo nisem prosil in vljudno prosim, da blagovoli to poraoto popraviti. Kadoveden sem, od kod je »Tov.« dobil to izmišljeno novost, in zelo bi bil bvaležen, ako bi mi »Tov«. mogel v prihodnjem listu to pojasniti. *) •) Ta čaenikarska novica je priplavila iz ,,Slov. Nar". v ,,Laib. Schulzeitung", in od tod v naš list. — Hvala za spomin, radi popravimo svoje zmote, samo da nam kdo kaj naznani; motiti se, to je človeško in vrcdaištva ¦ tudi' le poiočajo, kaknr so podooena. " " Vredn. Iz Sent-Vlda nad Ljubljano. Na sv. Telesa dan popoldne ob 4. pokopali smo tukajšnjega učitelja Matija Bernika, kteri je v 33. letu starostipo bolezni za kozami umerl. Zapustil je mlado vdovo in troje otročičev. Bil je verl učitelj, posebno dober pevec in orglavee. Njegov spomin bode živel pri mladini. Iz Ljubljane. »Polž, polž, pokaži roge, če ne bom tebe, in tvojo hišico ubil« tako smo klicali otroci, kedar smo na zeleni trati počasnega polža dobili. Polž je na Dunaji in kakor pravijo še tudi drugej pokazal rožičke, a nekdo ga je kercnil po hišici, in polž je hitro skril svoje rožičke. — Pa pojmo k stvari! Gosp. naučni minister dr. Stremajer je pri nekem slučaji odločil, da imajo učitelji ljudskih šol otroke nadzorovati pri procesijah, pri sv. maši, pri sprejemanji zakramentov sv. pokore in sv. rešnjega telesa. Vsak pameten in razuvnen človek bi mislil, da to drugače ne more biti, kajti, dokler je veronauk obligaten nauk enako drugim naukom v šoli, ostanejo tudi verske vaje obligaten predmet v ljudski šoli, kajti verske vaje slišijo k verouku kakor n. p. pismene naloge k pravilom spisja, in učitelj, ki nadzoruje pri drugib prilikah sebi izročene otroke, jih je tudi dolžan nadzorovati pri verskih vajah. Tako govori prav določno VIII. poglavje o učnih smotrih v §. 50. A dosledno misliti in po tem ravnati, to ni ravno vsakemu dano; in tako so ti liberalni učitelji oglasili se zoper ta ukaz ministrov, in med drugiin navedeli, da minister ravna sam zoper postavo, katero je dal, in da omeja osebno prostost, garantirano po snovnih postavah. A ta pot se naučni minister ni šalil, in je ravnatelja B o b i e s a, kateri je kot pervosednik »Volksschule« zahteval, da naj se ukaz odpravi, odstavil od nadzorništva. In kaj so storili sedaj liberalni in lojalni (?) učitelji? vbogali so! Kaj še! Od vseh krajev pošiljajo zaupnice Bobiesu; učiteljski polž je kazal vožičke po tako znanili liberalnili časnikih, in tu je veliko raglanja in vpitja. Vsa ta stvar je po eni strani silno žalostna, kot znamenje časa, po drugi strani je pa obnašanje učiteljev ravno tako nepostavno, kakor smešno. Šiliio žalostno je, da se odgojitelji katolško kerščanske mladine upirajo zoper verske vaje; a res mislijo vpeljati čisto neversko pagansko šolo? Med komunardi v Parizu je bilo tudi veliko Ijudskih šol, in čudne reči kvasijo ti moderni gojitelji pri svojih zborih. No, tako daleč še nismo prišli, da bi se sklepi teh neznabogov v djanje vvedeli, in deržava, katera skerbi za svoj obstanek, ne bo dovolila, da bi se nejevera in bogotajstvo v ljudskih šolali učilo. To je rekel 1. 1869. naučni minister H a s n e r, in kakor vidimo sedanji naučni minister je čisto teli misel kakor osnovatelj te postave. »Hinavec izderi poprej bruno iz svojega očesa, in potem glej, kako boš izderl pezdir iz očesa svojega brata«, velja vsern junakom nove dobe. Koliko vpitja, ako se v kakem kotičku najde kdo, da povdarja versko odgojo, toliko ne, da s perstom nanj ne kažejo, rekoč: Glejte ga no upornika zoper novo šolsko postavo, — in ti ljudje se uprejo naravnost ministru, ki v doslednost novih postav tirja verske vaje po ljudskih šolah, in ukazuje učiteljem, da jih nadzorujejo. »Nihče se ne more siliti v verske vaje«, slišim govoriti take viteze liberalnili fraz. — Naučni minister te ne sili, da moraš t i k spovedi iti, tudi te ne bo kaznoval, ako med maša šolske mladine bereš basnoslovje ali kar ti je drago; a on ti ukaže, da si nazočen, ne zato, da moliš, a zato, da mladino nadzoruješ. Silno smešno je pa obnašanje učiteljev ali učiteljskih društev pri tej priliki, kajti vsi taki ljudje so ravno tako jezični in pogumni; kedar jim nikdo ne nasprotuje — govore od moževega poguma, »Mannesmuth« ; kedar jih vse bvali — kažejo pogumnost kakor jagnje, ki je na strehi stalo in mimogredočega volka zaničevalo — kakor so tudi strahopetni, kedar vidijo resnobno in doslednje ravnanje; samo treba je, da vlada kaže tukaj stanovitno voljo, kakor je tudi videti, in vsi ti junaki se bodo poskrili kakor miši, kedar mačko zagledajo. Polž, ki je sioer pokazal rožičke, [bode jih hitro umaknil, in večje veselje bode v nebesih (?) nad liberalnim učiteljem, kateri bo škripaje z zobrai na videz ves pohleven pa mladino spremljal pri sprevodih in nadzoroval pri maši, kakor nad 99 klerikalnimi učitelji, nad tako zvanimi starokopitneži pri učiteljstvu, kateri veselega serca store, kar se jim ukaže. 0 tej stvari prilično kaj Teč. — K »Narodni Šoli« sta pristopila gg.: Janez Zupanec iz ŠentRuperta z 2 gold. in Janez Trojar iz Grada v Bledu z 1 gold. 50 kr. — (Avstrijsko šolstvo.) Leta 1870/71 je bilo v Avstriji 14.769 ljudskih šol z 1,820.710 učenci in 25.259 učitelji. Med temi je bilo 566 duhovnikov, 127 redovnikov. Učiteljic je bilo 1115 nameščenib, med njimi 422 iz duhovnib redov. Oziroma jezika je ljudskih šol avstrijskih 6500 nemških, 5746 slovanskih, 1080 italijanskih, 24 rumunskih, 5 ogerskih, 1362 z raznimi jeziki. Med slovanskimi ljudskimi šolami je 4509 češkib, 855 poljskih, 699 rutenskih, 454 slovenskih in 199 srbsko-hrvatskih. (»Nar.«) — Podporno društvo v učiteljskera izobraževališču se je osnovalo. Po zgledu srednjih šol bi tudi učiteljskenm izobraževališču koristil zaklad, iz kterega bi se podpirali ubogi pa izverstni učiteljski pripravniki. Iz tega namena osnovalo se je društvo v pomoč ubogim pa vrednim učiteljskim pripravnikom tudi v Ljubljani. Gosp. ravnatelj učiteljskega izobraževališča razpošilja pravila tega društva, ktero vsem šolskim prijateljem lepo priporočamo, ter želimo, da bi se to društvo zelfi razširjalo in našemu domačemu učiteljstvu in šolstvu mnogo koristilo. — Obhajali so se, kakor smo že zadnjič omenili, tu razni šolski prazniki. Danes omenjamo in pristavljamo til le še to, da, ako hočemo res šolski praznik ali pravo šolsko veselico napraviti, bi bilo dobro, da bi pa tak šolski praznik 1) šli le pridniši učenci, in 2) da bi se ga vsi ti p r o s t o b r e z p 1 a č i 1 a vdeleževali.