Peitntna platana » gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. --•'Cena posame.ni Itevilki Din 180. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Leto XIV. Telefon St. 2552. Ljubljana, V soboto, 1. avgusta 1931. Telefon St. 2552. štev. 87. Kmetovalci proti trg Kakor čujemo, je glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani predložil g. banu dr. Marušiču spomenico, v kateri se bavi z agrarno krizo in cenami ter prosi za naslednje ukrepe: 1. Naj se začne strogo izvajanje zakona o reguliranju in maksimiranju cen, da se odpravi oderuštvo. 2. Navzlic obrtnemu zakonu naj se dovoli nadrobna prodaja mesa kmetovalcem in kmetijskim zadrugam na stojnicah poljubno po vseh mestih in trgih ter industrijskih središčih. 3. Vinogradnikom naj se dovoli prodaja lastnega vina brez plačila trošarine poljubno v vseh nevinorodnih krajih, posebno v mestih in industrijskih središčih. Kmetijska družba motivira svojo zahtevo s tem, da kmet mora drago kupovati, njegovi pridelki se mu plačujejo po slepih cenah, nato pa prodajajo neupravičeno drago. Ogromen dobiček pobere maloštevilni stan, ki je zaščiten po svojem zakonito določenem stanovskem zastopstvu. Posledica je splošno propadanje ne samo kmeta, ki ne zmore več davkov in odplačevanja dolgov, temveč propada tudi rodovitnost zemlje. Smatramo za potrebno, da nekoliko odgovorimo na te zahteve Kmetijski družbi, ki so naperjene p,voti poklicni trgovini z živili, osobito pa proti mesarskim obrtnikom in gostilničarjem. Danes §tojijo vsi gospodarski in kon-sumni sloji pod vtisom vsesplošne gospodarske krize. Ta je v prvi vrsti kriva težkemu gospodarskemu položaju kmeta, pa tudi trgovca, obrtnika in gostilničarja. Nikdo ne taji, da so dosegli kmetijski pridelki tako nizko ceno, da kmet skoro ne more več dihati. Toda oni, ki kličejo po pomoči kmetu s tem, da se pritisne trgovca, obrtnika in gostilničarja, da se odvzame trgovini z živili, mesarskemu in gostilničarskem obrtu vsa legalna zaščita po obrtnem zakonu, popolnoma prezrejo, da so tudi ti gospodarski sloji danes s Ing. M. šuklje: Naše banovinske ceste. Konec. Splošno je znano, da je obremenitev davkoplačevalcev po samoupravnih davščinah v Dravski banovini neprimerno večja nego v katerikoli drugi banovini. Dočim je hila v naši banovini določena banovinska doklada na neposredne davke za proračunsko leto 1930./31. na 40%, je znašala ista doklada v Savski banovini le 20% in v Dunavski banovini samo 15 %. Preračunano na glavo prebivalca, so znašale v letu 1930./31. banovinske davščine v Dravski banovini 76-50 Din, v Savski banovini 39-33 Din in v Dunavski banovini 41‘55 Din, iz česar je razvidno, da je obremenitev davkoplačevalcev -v Dravski banovini skoro dvakrat tolika nego v ostalih delih kraljevine. Ako bi mi izvedli to primerjavo še posebej glede prispevanja za banovinske ceste, bi prišlo do še večjih razlik. Vendar nočem na tem mestu insistirati ker se taka preobremenitev prebivalstva za cestne namene v bodoče več ne sme zgoditi. Tudi se morejo doseči zadovoljivi rezultati z dosti manjšimi žrtvami. Kar pa tiče budžeta Dravske banovine za leto 1931./1932., je razmerje za naše davkoplačevalce, predvsem za industrijo, še znatno neugodnejše. Poleg 35 odstotkov ban. doklade na neposredne >vcem in obrtnikom. kmetom vred na kraju svoje eksistence. Ogromne režije, težka davčna bremena, socijalne dajatve, bremena, ki gredo v korist samoupravnih teles ter se — kakor kažejo proračuni občin, banovin in države — uporabljajo za javne naprave in namene, osobito in v največji meri pa za podpore kmetijskemu stanu, slabe vedno bolj trgovino in obrt. Nič nimamo proti temu, ako se cene mesu urede pravično za mesarje in konzumenta. Toda temeljito se motijo oni, ki mislijo, da bodo bistveno izboljšali položaj kmeta, ako bodo pustili prostost klanja in prodaje mesa po kmetih. Tako divje obratovanje bo pokazalo v najkrajšem času usodne posledice ne samo za mesarske obrtnike, ki že danes komaj životarijo, ampak se bo maščeva- lo na kmetu samem, ker bo ubilo urejeno organizacijo prodaje živine. Vsi, ki poznamo takozvano špeha,rstvo in klanja po kmetih, vemo da zasluži tu. le špekulacija ljudi, ki so daleč od kmetovanja, ki ne ubija samo legalne obrti, temveč škoduje tudi pravemu kmetu samemu. Ta ne proda živine, pa tudi sam ne bo kmalu imel komu prodajati mesa, če bode prodajal vsak kakor bo hotel. Teorija je lepa stvar, praktično življenje pa tega iie pozna. Vprašanje vinotočev tudi dobro poznamo. Praksa nas uči, da tu zasluži n. pr. na Štajerskem veleposestnik, mnogo inozemcev in ljudje, ki jim je vinogradništvo postranski poklic. Pravi vinogradnik - kmet pa lahko gleda, kako bo prodal. Gostilničar ne zmore več, ker ga ubijajo javna bremena in vinotoči. Ali naj mu popije pridelek sosed, ki sam svojega ne more prodati? Prodaja brez trošarine pa bo zadela kmeta samega. Kje bodo jemale občine, kje banovina sredstva, ki gredo vendar v glavnem za kmeta? Zato mislimo, da sega Kmetijska družba po napačnih sredstvih za rešitev agrarne krize, ko predlaga ubijanje obrtnika, gostilničarja in trgovca z uvedbo divjega obrtovanja. davke in poleg ostalih banovinskih davščin, taks in pristojbin, je v novem bud-žetu uvedenih še cela vrsta novih davščin in taks izrecno