Peitntna platana » gotovini.	IZHAJA	VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	--•'Cena	posame.ni	Itevilki	Din	180.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.	Telefon	St.	2552.	Ljubljana,	V	soboto,	1.	avgusta	1931.	Telefon	St.	2552.	štev.	87.
Kmetovalci proti trg
Kakor čujemo, je glavni odbor Kmetijske družbe v Ljubljani predložil g. banu dr. Marušiču spomenico, v kateri se bavi z agrarno krizo in cenami ter prosi za naslednje ukrepe:
1. Naj se začne strogo izvajanje zakona o reguliranju in maksimiranju cen, da se odpravi oderuštvo.
2. Navzlic obrtnemu zakonu naj se dovoli nadrobna prodaja mesa kmetovalcem in kmetijskim zadrugam na stojnicah poljubno po vseh mestih in trgih ter industrijskih središčih.
3. Vinogradnikom naj se dovoli prodaja lastnega vina brez plačila trošarine poljubno v vseh nevinorodnih krajih, posebno v mestih in industrijskih središčih.
Kmetijska družba motivira svojo zahtevo s tem, da kmet mora drago kupovati, njegovi pridelki se mu plačujejo po slepih cenah, nato pa prodajajo neupravičeno drago. Ogromen dobiček pobere maloštevilni stan, ki je zaščiten po svojem zakonito določenem stanovskem zastopstvu. Posledica je splošno propadanje ne samo kmeta, ki ne zmore več davkov in odplačevanja dolgov, temveč propada tudi rodovitnost zemlje.
Smatramo za potrebno, da nekoliko odgovorimo na te zahteve Kmetijski družbi, ki so naperjene p,voti poklicni trgovini z živili, osobito pa proti mesarskim obrtnikom in gostilničarjem.
Danes §tojijo vsi gospodarski in kon-sumni sloji pod vtisom vsesplošne gospodarske krize. Ta je v prvi vrsti kriva težkemu gospodarskemu položaju kmeta, pa tudi trgovca, obrtnika in gostilničarja. Nikdo ne taji, da so dosegli kmetijski pridelki tako nizko ceno, da kmet skoro ne more več dihati.
Toda oni, ki kličejo po pomoči kmetu s tem, da se pritisne trgovca, obrtnika in gostilničarja, da se odvzame trgovini z živili, mesarskemu in gostilničarskem obrtu vsa legalna zaščita po obrtnem zakonu, popolnoma prezrejo, da so tudi ti gospodarski sloji danes s
Ing. M. šuklje:
Naše banovinske ceste.
Konec.
Splošno je znano, da je obremenitev davkoplačevalcev po samoupravnih davščinah v Dravski banovini neprimerno večja nego v katerikoli drugi banovini. Dočim je hila v naši banovini določena banovinska doklada na neposredne davke za proračunsko leto 1930./31. na 40%, je znašala ista doklada v Savski banovini le 20% in v Dunavski banovini samo 15 %. Preračunano na glavo prebivalca, so znašale v letu 1930./31. banovinske davščine v Dravski banovini 76-50 Din, v Savski banovini 39-33 Din in v Dunavski banovini 41‘55 Din, iz česar je razvidno, da je obremenitev davkoplačevalcev -v Dravski banovini skoro dvakrat tolika nego v ostalih delih kraljevine. Ako bi mi izvedli to primerjavo še posebej glede prispevanja za banovinske ceste, bi prišlo do še večjih razlik. Vendar nočem na tem mestu insistirati ker se taka preobremenitev prebivalstva za cestne namene v bodoče več ne sme zgoditi. Tudi se morejo doseči zadovoljivi rezultati z dosti manjšimi žrtvami.
Kar pa tiče budžeta Dravske banovine za leto 1931./1932., je razmerje za naše davkoplačevalce, predvsem za industrijo, še znatno neugodnejše. Poleg 35 odstotkov ban. doklade na neposredne
>vcem in obrtnikom.
kmetom vred na kraju svoje eksistence. Ogromne režije, težka davčna bremena, socijalne dajatve, bremena, ki gredo v korist samoupravnih teles ter se — kakor kažejo proračuni občin, banovin in države — uporabljajo za javne naprave in namene, osobito in v največji meri pa za podpore kmetijskemu stanu, slabe vedno bolj trgovino in obrt.
Nič nimamo proti temu, ako se cene mesu urede pravično za mesarje in konzumenta. Toda temeljito se motijo oni, ki mislijo, da bodo bistveno izboljšali položaj kmeta, ako bodo pustili prostost klanja in prodaje mesa po kmetih. Tako divje obratovanje bo pokazalo v najkrajšem času usodne posledice ne samo za mesarske obrtnike, ki že danes komaj životarijo, ampak se bo maščeva-
lo	na kmetu samem, ker bo ubilo urejeno organizacijo prodaje živine. Vsi, ki poznamo takozvano špeha,rstvo in klanja po kmetih, vemo da zasluži tu. le špekulacija ljudi, ki so daleč od kmetovanja, ki ne ubija samo legalne obrti, temveč škoduje tudi pravemu kmetu samemu. Ta ne proda živine, pa tudi sam ne bo kmalu imel komu prodajati mesa, če bode prodajal vsak kakor bo hotel. Teorija je lepa stvar, praktično življenje pa tega iie pozna.
Vprašanje vinotočev tudi dobro poznamo. Praksa nas uči, da tu zasluži n. pr. na Štajerskem veleposestnik, mnogo inozemcev in ljudje, ki jim je vinogradništvo postranski poklic. Pravi vinogradnik - kmet pa lahko gleda, kako bo prodal. Gostilničar ne zmore več, ker ga ubijajo javna bremena in vinotoči. Ali naj mu popije pridelek sosed, ki sam svojega ne more prodati?
Prodaja brez trošarine pa bo zadela kmeta samega. Kje bodo jemale občine, kje banovina sredstva, ki gredo vendar v glavnem za kmeta?
Zato mislimo, da sega Kmetijska družba po napačnih sredstvih za rešitev agrarne krize, ko predlaga ubijanje obrtnika, gostilničarja in trgovca z uvedbo divjega obrtovanja.
davke in poleg ostalih banovinskih davščin, taks in pristojbin, je v novem bud-žetu uvedenih še cela vrsta novih davščin in taks izrecno <l namenom prispevanja za banovinske ceste. Banovinski izdatki za banovinske ceste so prelimi-nirani za 30,718.533-— Din v gotovini, brez prispevkov sreskih cestnih odborov in brez ljudskega dela. V 'kritje služi najpreje del banovinske doklade k neposrednim davkom (po § 27 zakona o nedržavnih cestah), potem sledeče davščine: na šoferske legitimacije, na motorna vozila, trošarina na bencin in pnevmatiko ter prispevek avtobusnih podjetij v skupni višini 9,260.000-— Din, končno pa odkup osebnega dela (kulu-čarina) po 6,000.000-— Din. V bistvu značijo te postavke povečanje obremenitve davkoplačevalcev za namene banovinskih cest naprain preteklemu letu za več nego 14,000.000-— Din!
Gospod ban Dravske banovine je odredil za 1. 1931. uporabo 'ljudskega dela (kuluka) v 3 enotah, tedaj v naj večji po zakonu še dopustni izmeri. Prvotni predpis, da se naj letos odsluži tudi kuluk za lansko leto 1930., se je moral preklicati, ker ni v skladu z zakonom. Donos banovinskega kuluka je kalkuliran na 6 milijonov dinarjev, kar je vsekakor prenizko računano. Po mojem mnenju in upoštevaje podatke preje omenjenega Izkaza ministrstva za gradbe bi se mogel donos banovinskega kuiluka kalkuli-rati na 10 do 12,000.000-— Din. Vseka-
kor pa bodo naši davkoplačevalci, zlasti industrija, z odkupom ljudskega dela plačali banovini in občini več nego je
— poleg obstoječih banovinskih davščin
— potrebno za pokritje izdatkov za vzdrževanje nedržavnih cest.
Spričo takega položaja se mora v »polni metri vzdržati zahteva, da se pobiranje sreskih cestnih doklad v Dravski banovini povsem ukine, ker poleg kuluka in kulučarine niso več potrebne, niti mogoče.
Ako bi navzlic temu obveljalo mišljenje, da se morajo dohodki za banovinske ceste povečati, bi se v skrajnem slučaju moglo misliti na uvedbo dodatne cestne doklade po banovinskem proračunu, katere bi pobirala banovina in to v najvišji dopustni izmeri od prilično 10 odstotkov. V tem pravcu bi se moglo pniti tudi do potrebne in koristne enotne ureditve tega problema za vso kraljevino.	___________
CINKARNA V CELJU.
Kakor znano, je letos 15. maja opoldne izbruhnil v lani zgrajenem objektu cinkarne v Gaberju, kjer so izdelovali cinkovo belilo, požar, ki je povzročil ogromno škodo. Cinkarna je popravila ta objekt, ga opremila z najmodernejšimi stroji in te dni obnovila redno obratovanje. Cinkarna more zopet kriti potrebo 'tu in inozemstva. Sedaj gradi še veliko stransko poslopje, v katerem bo nameščena razpošiljalnica za cinkovo belilo.
* * *
DRUŠTVO ZA ZAŠČITO UPNIKOV V JUGOSLAVIJI.
Dne 26. t. m. se je vršil sestanek interesentov za navedeno društvo v Beogradu. Na sestanku se je razpravljalo o društvenih pravilih in določilo dan ustanovnega občnega zbora.
* * *
CARINJENJE VZORCEV.
Ministrstvo za finance (oddelek za carine) je na številne pritožbe glede carinjenja vzorcev obvestilo vse gospodarske organizacije, da je carinjenje vzorcev določeno s čl. 82. carinskega zakona. Za primer pa, da katera carinarnica napačno postopa, naj se obvesti oddelek za carine. Glede izmere carine na reklame izjavlja ta oddelek, da se bo o tem vprašanju razpravljalo ob priliki izdelovanja načrta zakona o splošni carinski tarifi.
• • •
HIDROELEKTRICNA CENTRALA V SK0PLJU.
Ban Vardarske banovine je podpisal 21. julija t. 1. koncesijo za občino Skoplje glede zgradbe velike hidroelektrične centrale ob ,reki Treska. Koncesija velja za 55 let. Gradba se bo pričela v dveh letih in bo dovršena v štirih letih. Centrala bo imela povprečno moč 3500 KS (največ 5250, najmanj 2720). Stroški so proračunjeni na 19 milijonov dinarjev in bi se z napeljavo novega omrežja in z drugimi inštalacijami v Skopi ju zvišali na 30 milijonov. Odplačali bi se v desetih letih.
*	* * NARAŠČUJOČE ZALOGE CINA.
Kljub nakupom špekulacije in deloma tudi konsumentov so se zaloge cina v zadnjem času zopet pomnožile. Ce vzamemo za januar številko 42‘2, vidimo v februarju 48-2, v ma,rcu 47-8, v aprilu 481, v maju 51*1 in v juniju 51-6. Po Hooverjevi hausse, ki je pognala vse trge navzgor, je nastopila zato pri cinu zopet padajoča tendenca.
Vzhodni velesejem v Bariju.
Bari je splošno znano mesto radi tega, ker se v njem nahaja pokopano telo sv. Nikolaja, svetnika, ki je posebno spoštovan tako od katoličanov, kakor tudi od pravoslavnih. Grob tega velikega čudodelnika je vedno privlačeval veliko število romarjev, ki so sem prihajali častiti ga in prejemati od njega milosti.
Ta romanja so že v srednjem veku dala povod, da so se v Bariju dvakrat letno — od 1.-15. septembra in počet-kom maja — organizirali sejmi, na katerih so aktivno sodelovali ne samo okoličani, ampak tudi trgovci drugih držaiv, zlasti iz bližnjega in daljnega Onijenta.
Po tradiciji so se nadaljevali ter se še danes organizirajo v Bariju sejmi. Toda nagli razvoj mesta, kojega prebivalstvo je od 33.000 v 1. 1861. narastlo na 164 tisoč v 1. 1929., je dvignil važnost Barija v pogledu trgovinskih zvez Evrope z. Vzhodom vedno bolj in bolj, vsled česar se je udomačena oblika trgovanja pokazala kot nezadostna z ozirom na moderne zahteve, kar je dalo povod za-misili, da se je v Bariju organiziral letni velesejem kot najprimernejša oblika sedanjosti, kjer bodo interesenti evropskih držav prišli v kontakt z onimi iz Ori-jenta.
Prvi Vzhodni velesejem je bil otvorjen 6. septembra 1930 v prisotnosti N j. Vel. kralja Italije in vseh najodličnejših uradnih zastopnikov italijanske, evropske in orijentalske trgovine in industrije ter se tako v tej prvi manifestaciji uradno sodelovale mnoge države.
Ker je ta prvi uspeh velesejmsko upravo ohrabril, se je odločila, da da velesejmu v 1. 1931. še večji obseg ter da stavi na razpolago poedinim državam, katere bodo uradno sodelovale, ne-koliko paviljonov na najbolj obiskanih mestih sejmišča, kakor n. pr. okoli monumentalnega vodnjaka, ki je zgrajen v samem oentru.
Z ozirom na posebno važnost trgovine Jugoslavije z Italijo in drugimi državami in z ozirom na interes razvoja jugoslovanske trgovine z državami Vzhoda, katere bodo letos zastopane na velesejr rnu v tBariju, je smatrala uprava velesejma za svojo dolžnost, da da na razpolago trgovcem in industrijalcem Jugoslavije brezplačno en paviljon v izmeri 100 kv. m, ki bo preskrbljen z električno .razsvetljavo in primerno dekoracijo. Paviljon se nahaja pred monumentalnim vodnjakom.
Med glavnimi granami industrije in trgovine, katere bodo zastopane na tem velesejmu, naj omenimo 'le sledeče: poljedelstvo in zlasti ovčjereja, vinarstvo ter cvetlično-vrtni produkti; poljedelska mehanika, ribarstvo in orodje njegove industrije, prehrana ter najvažnejši morski in kopneni plodovi; mehanika in njena najnovejša uporaba; kemični in farmacevtski proizvodi; gradbena stroka; .pohištvo v vseh oblikah ne izvzemši igrače in moderno pisarniško opravo, salon in moda; muzika kot instrument in kot industrija.
'Poseben paviljon je določen za speci-jalitete raznih držav. Ogromni dvojni železniški tir za razstavo lokomotiv, vagonov in železniškega materijala je zvezan z glavnim železniškim tirom.
že to, da je vse tako do podrobnosti organizirano, o čemer tudi »vedoči ogromen uspeh lanskega leta — nam jasno dokazuje veliko važnost, katero predstavlja velesejem za trgovinske odnose Evrope z Orijentom. Mnoge države so se
prepričale o važnosti tega velesejma ter da omenimo le prijave zadnjih dni Ilu-sije in Egipta, ki sta se odločili, da uradno sodelujeta na tej prireditvi.
V	svrho olajšanja sodelovanja jugoslovanskih trgovcev je kr. italijanska vlada odobrila 50% popust na normalni tarifi njenih železnic za vse posetnike posetnikoin, razstavljalcem in strokovnjake pa razen tega tudi brezplačen prevoz pri povratku za razstavljeno blago. Vse italijanske parobrodne družbe dajo posetnikoin, razstavljalemc in strokovnjakom 50% popusta, razen nekaterih linij, katere so odobrile 25% popust.
Želeti je kar najbolj, da bi bila tudi jugoslovanska trgovina in industrija čim najbolj zastopana na Vzhodnem velesejmu in Jugoslavija, koje prisotnost na
Iz obširne tarife za pobiranje skupnega davka, ki stopi v veljavo z dnem 1. avgusta t. 1., posnemamo sledeče važne izpremembe:
Moka.
Skupni davek, ki se je preje plačeval od nabavne cene žita, se pobira po novi tarifi od prodajne cene moke in mlevskih izdelkov in znaša v notranjem prometu 2 procenta, pri uvozu pa 2'4 procenta. Za koruzno moko znaša skupni davek v notranjem prometu 1*2 procenta, pri uvozu 1‘8 procenta. S tem skupnim davkom je pokrit ves promet z moko do predelovalca in potrošnika.
Vodni mlini, potočni mlini, mlini na konjski pogon, mlini na veter in ketuški mlini, ki so bili do sedaj v obče oproščeni skupnega davka, ne plačajo v bodoče tega davka samo od one moke, katero porabijo za lastne (hišne in gospodarske, a ne trgovske) namene lastniki mlinov sami.
Mlenje v teh mlinih za druge osebe in druge potrebe je zavezano plačilu skupnega davka od dne 1. januarja 1931. dalje. Davek znaša v tem primeru 2 pare za vsak kilogram oddane moke, otrobov itd. za žitno moko, 1 paro za vsak kilogram pa za mletev koruzne moke. Količino tako zmlete moke oceni davčni odbor po višini prometa v preteklem letu.
Vsi ostali mlini plačajo skupni davek 2%, od žitne moke in l‘2°/o od koruzne moke ln sicer od prodajne cene. Mlenje proti plačUu podlega plačilu skupnega davka, ki znaša pri žitni moki tri pare za vsak kilogram oddane meljave (moke, otrobov itd.), pri koruzni moki pa pol pare.
Mlevski izdelki v mlinih nabavljalnih zadrug in zvez so v prometu s svojimi zadrugami oproščeni skupnega davka, pač pa podlega plačilu davka prodaja presežka preko potreb zadrug ali prodaja proti pravilom zadruge in sicer po prodajni ceni.
S skupnim davkom na moko je pokrit ves promet z moko do potrošnika, kakor tudi izdelki in promet z močnatimi izdelki (pecivom, testeninami itd.). Vlsed tega odpade po novi tarifi plačilo 0*5% dodatnega skupnega davka na pecivo, kateremu je dodano mleko, sirovo maslo, sladkor itd. in 1% dodatnega skupnega davka za slaščičarske proizvode.
Železniške in parobrodne postaje in vsa prevozna podjetja so dolžna koncem vsakega meseca izkazati pristojnim davčnim upravam nastopne podatke o natovorjeni moki: število vagonov, težina, odpošiljatelj in naslovnik.
Kis.
Na kis od špirita je znašal skupni davek v notranjem prometu 1*3 %, pri uvozu pa 2'3%. Poleg tega so morale kisarne za špirit, katerega so porabljale za produkcijo kisa, plačevati skupni davek 1'6% (pri uvozu 3%). Po novi tarifi se skupni davek na špirit, porabljen za produkcijo kisa, zviša na 3'4% (pri uvozu 5%), zato pa odpade skupni davek na finalni produkt.
Les.
a) Drva. V notranjem prometu podlega promet z drvmi 1% splošnemu prometnemu davku. Pri uvozu se pobira 1*7% skupni davek za izenačenje.
b) Tesan les. Skupni davek za notranji promet znaša 1'2%, pri uvozu' 1*7%. Gozdne uprave so dolžne mesečno prijavljati izvoz tesanega lesa iz gozda davčni upravi, na koje področju se nahaja podjetje. Prijava mora vsebovati: naslov podejtja, vrsto izvoznega lesa, količino in namembeni kraj, obrtniška predelava lesa, kupljenega neposredno od proizvodnika podlega l"/o splošnemu davku na poslovni promet (kolarji, sodarji, strugarji itd.) Davek na tesan les se plačuje po prodajni ceni in ne pobira več obenem z banovinsko takso na sečnjo gozdov vred, ampak tako, kakor za ostale predmete, zaveza-
' ne skupnemu davku pri davčni upravi.
c) Vinogradiško kolje. Skupni davek ostane neizpremenjen, le ne pobira se več obenem z banovinsko takso na sečnjo gozdov vred, ampak se plačuje pri davčni upravi po prodajni ceni.
č) Les za sodarje in kolarje. Skupni davek se v novi tarifi ni izpremenil, uvedle so se le prijave in isti način pobiranja, kakor pri tesanem lesu. Izprememba obstoji v tem, da je bil v dosedanjem davku obsežen v vsakem primeru tudi promet predelovalca do potrošnika in je bila obrtniška predelava brezpogojno oproščena davka, po novi tarifi pa
mednarodnem velesejmu v Milanu je bila zlasti zapažena, bi prav tako morala sodelovati na II. Vzhodnem velesejmu, k‘i bo v Bariju od 6.—21. septembra t. !.
Za vse potrebne informacije se je obrniti na psiarno g. italijanskega trgovinskega atašeja v Beogradu (ESirčaijinova 11) ali zastopniku Vzhodnega velesejma v Beogradu (Clemenceau ul. 29/111.) ali na kak kr. italijanski konzulat v naši državi.
Našim izvoznikom, ki imajo interes /.a izvoz v Levanto, bližnji Orijent, obalne države Sredozemskega morja in v južno Italijo, priporočamo, da izkoristijo to ugodno priliko in se udeležijo razstave, kti bo razen na poglobitev trgovskih zvez gotovo ugodno vplivala tudi na našo turistično propagando.	t
podlega obrtniška predelava lesa, kupljenega neposredno od proizvodnika 1% splošnemu davku na poslovni promet.
d)	Les, razrezan na žagi. Glede tega lesa se tarifa ni izpremenila. Vsled tega je industrijsko izdelovanje pohištva še nadalje zavezano l“/o dodatnemu davku, dočim so pohištveni mizarji, to je obrtniki še nadalje oproščeni dodatnega davka.
Tekstilno blago.
Sirovine: dočim je dosedaj znašal davek na vse sirovine (bombaž, volna, konoplja, lan, juta, svila) 1'5—1'5, so vsi ti predmeti sedaj davka prosti 0—0.
Preja: Vsa preja za industrijsko predelavo Je bila podvržena skupnemu davku 1'2-1'.2 Nove stopnje te preje je 1*1—1*4 (uvoz), iz*-vzemši Jednožično prejo iz jute, manite, nju-selandskega lana, ki plača 11—11. Za predilnice ki iz lastne preje izdelujejo tkanine, je davek na prejo obsežen v skupnem davku na tkanine.
Tkanine: Na splošno je bila dosedanja stopnja za bombažne tkanine 1*5—3'1, oziroma za lanene tkanine 1—1/7, za volnene tkanine 1*5—3, za svilene tkanine 1'5—31.
Nove stopnje so: bombaž za tkanine 2,5— 3'3, pri čemur plačajo tkalnice od tkanin, izdelanih iz kupljene preje, samo dodatni davek 1*1%, lanene tkanine plačajo isto 2,5— 3‘3 oziroma tkalnice dodatni davek 1'7, volnene tkanine Isto 2.5—3’3 oz. 1'7. Enako tudi svil. tkanine 2'5-3'3 oz. 1'7. 334/435. Svilena tkanina za sita, preje 1*5-3'1, sed. f-1’2; 280/381 Pletenine iz bombaža (štrikano in virkano blago), mrežasto blago, preje 1,5—3, sedaj 2 3—31. 299/400. Pletenine iz lana itd. preje 15—3, sedaj 2 3—3 1. 319/420. Pletenine iz volne, preje 1*5—3, sedaj 2*3—3. 335/436. Pletenine svilene, preje 1*5—3*1, sedaj 2'3— 31.	Se	nadaljuje.
). HLEBS
družba z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 33
Soboslikarstvo in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo
ftmdk.DOUDaSguan'u
Zastopnike za razpečevanje strojev
za inštalacijo mlinov, za industrijo čokolade, karamela in slično ter za inštalacijo električnih motorjev išče tvrdka S. A. Officine Meccaniche En-rico Battagion, Milano, Via Vettor Pisani 2.
Zastopnike za razpečavanje kontrolnih in registrirnih blagajn išče tvrdka Societa Italiana Registratori, Torino, Corso Regio Parco 33.
Zastopstvo kake tovarne parketov in cementnih plošč iz Dravske banovine želi prevzeti za srez Leskovac (Srbija) tvrdka Mladenovič Todor v Leskovcu (Srbi j a).
Zastopnika za razpečavanje strojev išče tvrdka Brun & Cie., Nebikon, Švica. Izdeluje: stroje za gradbeno industrijo, specialne stroje za mešanje betona, stroje drobilce (»Hart-zerkleinerungsmaschinen«) itd. Ponudbe na švicarski konzulat v Zagrebu.
Gospodarski položaj v Jugoslaviji.
Letina v Donavski banovim, ki je ta-korekoč žitnica Jugoslavije, je zelo ugodno izpadla. Tudi za di uge dele države se glasijo uradna poročila ugodno. S stališča narodnega gospodarstva je seveda prodaja pridelka posebne važnosti. Te dni smo brali o velikih zaključkih s Češkoslovaško; sploh obstoja upanje, da bo zaznamovala prodaja pšenice v Češkoslovaško, ki je napredovala že od leta 1929 na 1930, v tekočem letu nove uspehe.
Dobra prodaja ne pomeni samo, da svoje zaloge oddamo, temveč da dosežemo tudi dobre cene. Tu je država močno posegla vmes in obstojijo bistveni predpogoji, da bo prišel kmet na svoj račun. Ua-ejena je tudi funkcija zasebne trgovine. Sicer bo pa podala praksa dragocene skušnje in nove pobude.
Konsum v deželi sami bo utrditev zakonito navzdol omejenih cen rad kviti-ral, posebno še, če bo, kot se splošno pričakuje, z boljšimi pšeničnimi cenami dvignjena nakupna moč kmečkega prebivalstva prišla na primeren način drugim pridobitnim krogom v dobro.
Največjega pomena je seveda izvoz.
V	prav zadnjih dneh se je čulo, da je vse preskrbljeno za omogočenje zelo obsežriega izvoza že ob pričetku kampanje, kar bo po slabi izvozni kupčiji zadnjih mesecev tembolj dobrodošlo. Ta izvoz se bo brez dvoma v vsem gospodarskem življenju Jugoslavije blagodejno javil.
Kot je znano, se je na novo uredilo tudi razmerje za mline, ki so na cenah pšenice neposredno interesirani. Dnevno časopisje je poročalo o odstotkih, v katerih se bo morala mleti vojvodinska pšenica skupaj z drugimi vrstami, in o posebnih željah mlinov v Savski in Dravski banovini.
Glede drugega gospodarskega udejstvovanja v Jugoslaviji je omeniti zlasti stavbno delovanje, ki je v znamenju znatno znižanih cen za stavbni material. Veliko se gradi v namenu naložbe kapitala. Gradi se tudi več javnih stavb. Izdatnejša pocenitev stanovanj in kupčijskih lokalov se pa šele pfav polagoma naznanja.
Industrijsko delovanje ne zaznamuje v zadnjih tednih nobene bistvene spremembe. Poročali so, da sta dve tovarni vagonov (v Kruševcu in Subotici) precej bolje zaposleni.
Nekoliko bo za nas v bodočih tednih važen tudi mednarodni finančni in gospodarski razvoj.
Vobče se more reči, da so izgledi za položaj našega gospodarstva ugodni.
Dopis.
NEPRILIKE V PRAKTIČNI TRGOVINI PRI PRODAJI ŠPIRITA.
Iz trgovskih krogov smo dobili sledeči dopis:	V	radovljiškem in kranj-
skem okraju gradirajo organi finančne kontrole špirit pri detajlistih, da se prepričajo, ali ima ravno toliko alkoholnih stopenj, kakar kaže uradno potrdilo o jakosti špirita. Detajlistom se preti, da bodo ovadeni, če špirit ni toliko jak, odnosno ako ga razredčijo za tri do pet stopinj. Navaja se, da je špirit, če je razredčen, žganje, katero niso upravičeni točiti. Grosisti so mnenja, da se ne more noben špirit piti, ako je močan tudi samo 60°. in je torej domneva, da gre v tem primeru že za prodajo žganja, brezdvoma pogrešna. Diference v jakosti so skoro neizogibne in se za nje ne moire delati odgovornih grosistov. Grosist odpošlje blago po železnici ali po vozniku na kupčevo odgovornost in grosist ne more biti za špirit odgovoren, čim zapusti njegovo skladišče. De-tajlisti od svoje strani pa se zopet pritožujejo, da gre pri revizijah veliko blaga v izgubo, da izgubi špirit na jakosti itd., da se je pri gradiranju že dogodilo, da se je balon ali steklenica ubila, pa mora škodo nositi trgovec. Detajlisti žele, da se sedanja ostra praksa čim bolj olajša in izvaja samo v toliko, v kolikor je res potrebna in neizogibna.
Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino kupite najboljše pri tvrdki
Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9.
‘ib svetli
Brezposelnost v Češkoslovaški je padla v treh.mesecih za ca. lSO.COO na 2*20.000 koncem junija.
Produkcija cinka clektrolitičnim potom znaša sedaj že 20°/u svet. produkcije,
Ameriški bakreni kartel se na novo organizira, hoteč ojačiti svoj vpliv na trg.
Sovjetska naročila v Nemčiji močno naraščajo; po napovedbi sovjetskega zastopstva v (Berlinu so znašala v prvi lanski polovici 249*4 mildj. mark, letos pa nad 487 'milijonov, so ;se torej skoraj podvojila.
Konsuim piva v Avstriji je precej padel; pri tem ne trpi 'le pivovarniška industrija sama, temveč tudi vse druge, ki so z njo v zvezi, tako strojna, sodarska, avtomobilna itd. Tudi poljedelstvo jo prizadeto, ker je poraba ječmena manjša.
Avstrijska težka industrija izkazuje padajoče produkcijske številke; tako n. pr. je padla produkcija surovega jekla v juniju na 47*5% polne zaposlenosti.
Zadolženje brezposelnega zavarovanja v Angliji je doseglo po poročilu »Mor-ningposU-e ogromno vsoto 1800 milijard mark.
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik
STEKLO
zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster i. t. d.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Telefon 23-43
ZAGREB	CELOVŠKA 81	OSIJEK
V	svrho olajšanja krize v industriji demantov so zaprosile družbe južnoafriško vlado, če smejo omejiti svojo produkcijo za 40%. Vlada je prošnji ugodila s pogojem, da ne bo odpuščen noben bel delavec.
Belgijski Kongo je vsled padca surovinskih oen zelo prizadet, izvoz je padel za 30 do 40%, številne itvrdke kolonijal-nega blaga so prišle v komkurz.
Southern Railway (Angleška južna železnica) izplačuje 15% dividendo proti 2*5% v preteklem letu.
Svetovni pridelek pšenice bo po cenitvi ameriškega poljedelskega urada letos za 250 do 300 milijonov bušljev manjši kot je bil lani.
Od leta 1862. obstoječo trgovsko pogodbo z Nemčijo je vlada v Chile odpovedala in sicer vsled nove nemške carine na soliter.
Za izvoz konj v Švico so tranzitno-transportne olajšave preko Avstrije na progi Podrožčica—St. Gallen stopile v veljavo 15. julija in trajajo do konca tekočega leta.
Nemško-ogrska preferenčna pogodba naj bi stopila v veljavo po izmenjavi ratifikacijskih listin; mislijo pa, da se bo dalo tako urediti, da stopi pogodba v veljavo že pred izmenjavo listin, bodisi delno ali pa 'v celoti.
Poljski premog v Grčijo je prišel iz Gdynie; to je prva večja premogovna dobave iz Poljske v Grčijo. Poljski premog čim dalje bolj izriva angleškega, kakor smo to videli že pri skandinavskih deželah.
Že v 24 urahiss„."^?.t
leke, klobuke itd.
Skrobi in svetlolika srajce, ovratnik« in manšete. Pere, suši, munga in lika domače perilo	____
tovarna JOS. REICH.
Monopolno pristanišče na Sušaku se
gradi ob Brajdiči poleg velikega prista-jališča. Večina gradb je že pod streho.
Čslov. železna industrija zaznamuje v prvem letošnjem polletju 20J^ padec v produkciji železa napram iprvi lanski polovici.
Bilanca zunanje trgovine v Poljski je
bila v prvem letošnjem polletju aktivna s 145 milijoni zlotov ob izvozni vrednosti 950 milijonov; lani je znašala bilančna aktivnost 88*5 milijonov zlotov.
Med Romunijo in Ogrsko so se pričela 20. julija pogajanja o sklepu trgovske pogodbe.
Najvažnejše izpremembe nove tarife za pobiranje skupnega davka.
Iz carinske prakse.
Piše Just Piščanec, carinaki posrednik.
(Nadaljevanje.)
Finančna direkcija ni nikakor vpo-šštevala okolnosti, da je tarifski spor okončan z izrekom odločbe car. sveta, ker da je prijava postala netočna
—	ako se ta sme tako nazivati — šele po izreku odločbe car. sveta. Tudi iz tega vidika je postopek direkcije, v kolikor se tiče izrekanja kazni za »krivdo« storjeno pred nastalim sporom, neosnovan in nepravilen. Državne oblasti smejo pač izreči kazni samo tedaj, kadar je v vprašanju pre-kršba jasnih predpisov; pri nejasnih predpisih, kakor v našem primeru, je vsako kaznjevanje protivno zakonu.
Ministrstvo je pritožbo zavrnilo iz razloga: »što je — zakonom — pred-vidjeno da se »trake« od artije ... carine kao artija sa dodatkom 20°/«... te da je iluzorno uporno tvrdjenje deklarantovo da je robu prijavio pravilno pozivaj uč se na komentarsko objašnjenje koje da više nije u važnosti. V rešenju se dalje navaja kot dokaz za Izvršenost krivde netočne prijave tudi razlog »da je naime ko-načnom odlukom ministra financija o kvalifikaciji robe krivična odgovornost za ovo delo takodjer utvrdjena«.
Zoper to odklonilno rešen j e ministrstva sem nastopil tožbo na državni svet ter jo argumentiral: a) Komentarjevo objašnjenje k t. št. 450 stare tarife (katera številka očividno obseza tudi zavijalni papir iz št. 444 sedanje tarife), se glasi do-slovno: »po tar. br. 450 carine se 1 »pantljike« izpod 20 cm širine od artije za pakovanje (i. c. zavijanje), koje služe za oblepljivanje kuti j a i sličnih zavoja«. Nasprotno se pa toč. 3 splošnih pripomb za papir, katera je istotako sedaj v veljavi, glasi: »trake od artije carine se kao artija sa dodatkom carini 20»/o.«
Očividno je torej pri tem v vprašanju pravilno pojmovanje in tolmačenje naimenovanja (izrazov), katerih se zakonodajalec poslužuje, t. j. »pantljike« in »trake«. Naimenovanje »pantljike« zakonodajalec v komen tar ju točno definira in precizira od rejajoč, da morajo biti izpod 20 cm. O »trakah« pa zakonodajalec ni ničesar določil. Ker sta pa izraza »pant-ljika« in »traka« sinonimna, a se pri prvem v komentarju predvideva širina 20 cm, je konsekventno opravi Cena misel, da se pod »trake« imajo razumevati samo papirnati izrezki nad 20 cm. Potemtakem ne more obveljati niti trditev v rešenju, da je moja uporna trditev iluzorna in da citirano objašnjenje v komentarju ni več veljavno. Po skllcevanem razpisu Cbr. 29299/25 so komentarska objaš-njenja še zmirom veljavna, ako niso protivna besedilu nove tarife. Tekst stare tar. št. 450 je pa »artija za pakovanje«, a tekst nove tar. št. 444 je enostaven »artija za zavijanje«.
b) Iz dosedaj rečenega je jasno, da deklarant v tem konkretnem primeru ni niii mogel zakriviti netočne prija ve ker je robo prijavil natančno po naimenovanju tar. št. 444. Pri tej številki ni niti govora o kakih pant-ljikah ali trakah iz papirja za zavijanje. V tem primeru torej dosledno nedostaje bistveni element netočne prijave kakovosti robe. Prijavljen papir se je ujemal s prijavo prave kakovosti robe kakor tudi z besedilom odnosne tarifne številke ter konse-kvetno taka prijava ne more biti netočna kakor to trdi rešenje.
c) Sklicevanje na čl. 53 car. kriv. postopka, na ministrovo končno od ločbo o kvalifikaciji robe ter na čl. 23 zak. o car. tar. niso tudi na mestu iz nastopnih razlogov:
aa) Komentarska objašnjenja k tar. št. 450 (sedaj št. 444) so še zmirom v veljavi, ker se ne protivijo besedilu tar. št. 444 niti besedilu splošnih pripomb za papir. Tudi niso bila ta objašnjenja dosedaj niti izrečno ukinjena niti spremenjena. Potem' takem se »pantljike od artije ispod 20 cm« — kakršne so one v predmetu
—	pravilno carinijo kot papir iz tar.
VELIKE VODNE GRADBE ZA KRAGUJEVAC.
Pred kratkim so pričeli z deli za zgradbo velike zajezene kotline v ožini Jošaničke Reke, ki naj zalaga Kragujevac in vojaški tehniški zavod z vodno silo. Po vseh dimenzijah bo ta kotlina največji tovrstni objekt na vsem Balkanu. Jez bo 32 m visok in 162 m dolg, kotlina 1500 m dolga, 250 m široka in 26 m globoka. Ob obrežju bodo nasadili do 40 m ši,rok gozdni pas. Stavbo bodo gradili dve leti in je že sedaj zaposlenih več sto delavcev; stroški so proračunje-ni s 40 milijoni dinarjev.
oseh orst eno- in oečbarone
Jugogra/ika
Uubljana, So. Petra nasip 23
KONJUNKTURNI ZAVOD O KREDITNEM ZAVODU.
Avstrijski zavod za konjunkturno raziskovanje razpravlja podrobno o vprašanju Kreditnega zavoda. Zavod ugotavlja, da bo treba pred končno ureditvijo premagati še ovire, o kojih obvladanju še ni popolne jasnosti. Učinki poloma so za gospodarski položaj Avstrije za daljšo dobo neugodni in bodo dovedli do znatne poostritve sedanje depresije. Dogodek takšnega značaja pomeni tak prelom v vsem gospodarskem razvoju, da tudi zadnji gospodarsko-statistični podatki ne dovolijo nobenega sklepanja na obstoječe razvojne tendence.
(TLUO. ŠTRUKELJ *
ISPECIJALNI ATELJe ZA SPLOSNol
ČRKOfLIKARSTVOl
| LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 14 |
V	(MftSPttOT, W«teS«JMA, J
KOPIČENJE ZLATA V ŠVICI.
Švicarska Narodna banka je zaznamovala v juniju vsled dotoka zlata iz inozemstva rekordne številke tako glede bilančne vsote kot glede zlatega in deviznega konta. Bilančna vsota je na,rast-la proti prejšnjemu mesecu za 259T milj. frankov na 1456-6 milijonov frankov, zlate zaloge pa zaenkrat za ca. 200 milijonov frankov od 642'8 na 839-6 milijonov. Samo tretji junijev teden je dal 152 milijonov fraftkov. Na koncu junija je imela banka največjo zalogo zlata, odkar obstoji. Devizne zaloge so v juniju narasle za 101 mil. frankov na 411 milijonov. Obtok bankovcev je narasel za 88-2 na 1078 milijonov frankov, rekordna številka, ki se more razlagati le s tezavriranjem švicarskih bankovcev v inozemstvu.
VIKTOR MEDEN
velei|Mlanu, tvomica likerjev, rama, vinjaka in brezalkoholnih pijač
Ljubljana, CelovSka c. 10
Primarij
Dr. J. Demšar
ordlnlra v avgustu samo ob sobotah od 107,-12 In od 2-3
GOSPODARSKI KONGRES 1931.
Od 11. do 13. septembra t. 1. se vrši v Beogradu velik gospodarski kongres. Na sestanku zastopnikov beograjskih gospodarskih krogov je bil na predlog beograjskega sklicevalnega odbora določen sledeči dnevni red: 1. Ugotovitev izvoznih previškov za izvozno leto september 1931—avgust 1932;; ukrepi za zagotovitev tega izvoza. 2. Poljedelska produkcija in odredbe za njeno pospeševanje. 3. Položaj trgovine, obrti in industrije. 4. Avtomobilizem in avtobusni promet v brezželezniških okrajih. 5. Oddajna bremena iz naslova avtonomnih cest. — Vprašanje obveznega zavarovanja trgovcev, obrtnikov in industrijcev se zaradi ugovora nekaterih zbornic odloži. Sklicevalni odbor se je priključil mnenju zbornice za TOI v Dubrovniku, da mora biti to vprašanje pridržano posebnemu posvetovanju trgovskih zbornic.
X,juh\jAtulu beru
Tečaj 31. julija 1931. ’	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2271T7	2278-01
Berlin 100 M			•			
Bruselj 100 belg ....	78637	788-73
Budimpešta 100 pen#r8 .	— •—	—•—
Curib UH) (r		1099-05	1102-35
Dunaj 100 šilingov . . .	792 18	794-58
London 1 funt .	273-71	274-53
Newyork 100 dolarjev .	5024-33	5641-33
Pariz 100 fr		220-96	221-62
Praga 100 kron		166-94	167-44
Trst 100 lir		274-75	295-65
Pravilnik o kontroli svežega sadja, namenjenega za izvoz.
(Nadaljevanje.)
VELIKA PRISTANIŠČA V GOSPODARSKI KRIZI.
Prometna statistika pristanišč Hamburg, Bremen, Rotterdam in Antwerp za leto 1930 nam pravi, da se je javila v teh pristaniščih gospodarska kriza le v relativno skromnem padcu skupnega prometa. Rotterdam izkazuje napram letu 1929	40,800.000 netoregisterton
werp 40 milijonov proti 41,300.000, Bre-werp 4 milijonov proti 41,300.000, Bremen 17,500.000 proti 17,600.000, Hamburg pa izkazuje celo 700.000 ton prirastka na 44,800.000 ton. Bolj se pozna padec v blagovnem prometu; za Rotterdam proti letu 1929 padec 3,700.000 ton, za Antwe»rp 4,100.000, za Hamburg
2,900.000	ton in za Bremen 600.000 ton.
Telefon 2708	Telefon	3107
Naznanilo!
Podpisani naznanjam cenj. trgovcem, da sem OTVOR1L
Avtobrzoprevozništvo
Priporočam se za selitve, dovoz in prevoz vsakovrstnega blaga v Ljubljani, kakor tudi izven Ljubljane.
Cen« konkurenčne!
Naročila se sprejemajo v pisarni, Dunajska cesta, zraven Strojnih tovarn, ln na Sv. Jerneja cesti 25, Z velespoitovanjem
VELEPIČ RUDOLF, trgovina a kurivom
NOVA ORGANIZACIJA RUSKEGA EKSPORTA NAFTE.
Po sk\epu sovjetske vlade se je ustanovila posebna družba za eksport narte, ki ima monopolno pravico za eksport nafte in njenih produktov. Nova družba prevzame vso eksportno kupčijo prejšnje, tozadevne družbe, vse njene domače in inozemske nappave, njene delnice in ostale udeležbe pri inozemskih prodajnih družbah. — Produkcijski program naftinega trusta »Asneft« v okraju Baku je bil naknadno določen na 15 milijonov ton.
p. 444 brez vsakega dodatka. Ni pa jasno kaj se razume pod »trake«. Na nejasnost predpisov se pa vendar ne sme nasloniti kakšno odgovornost -deklarantu.
(Nadaljevanje sledi.)
člen 33.
Centralna komisija se pooblašča:
X. da skrbi za enotno primeno tega pravilnika, in da v to svrho izdaja tolmačenja posameznih odredb in navodil zaradi kontrolnih' organov.
2. Da, uničuje izdana uverenja v slučaju smisla S 4. zakona o kontroli poljedelskih proizvodov, namenjenih izvozu in v smislu § 3. tega pravilnika.
3. Da izdaja uverenje za izvoz sadja v smislu § 4. tega pravilnika in da vodi evidenco nad delom vseh izvoznikov sadja.
4. Da uničuje izdana uverenja za izvoz v slučajih, kadar se posamezni izvozniki namenoma ali težje pregrešijo proti predpisom tega pravilnika.
5. Da vodi nadzor nad delom komisij in komisarjev za pregled sadja in da v slučaju potrebe predloži pristojni oblasti obtožbe proti nevestnim kontrolnim organom v smislu § 5. zakona o kontroli poljedelskih proizvodov, namenjenih izvozu.
6. Da v smislu § 30. tega pravilnika odreja organe, ki bodo na posameznih tržiščih vršili revizijo odlokov komisij, odnosno komisarjev.
člen 34.
Centralna komisija se sestoji od predsednika, šest članov in dveh tajnikov, katere imenuje minister trgovine in industrije. Vsak član Centralne komisije bo imel svojega namestnika.
štiri člani komisije se bodo imenovali na predlog ministra za poljedelstvo, ministra za promet Glavne zadr. zveze in udruženja izvoznikov kraljevine Jugoslavije.
Komisija more za vršitev svojih poslov angažirati tudi potrebno število tehničnega osobja.
člen 35.
Centralna komisija rešuje zadeve na sejah, ki jih po potrebi sklicuje predsednik.
Te rešitve so polnomočne, kadar so prisotni najmanj štiri člani odnosno namestniki. Rešitve se dajejo z večino glasov.
V	nujnih slučajih more odlok, za katerega* je pristojna komisija, dati predsednik odnosno njegov namestnik s tajnikom, a po-naravi slučaja tudi s članom ministrstva za poljedelstvo s tem, da se o tej rešitvi obvesti Centralna komisija na prvi prihodnji seji.
Clen 36.
Predsednik, poslovodeči člani in tajniki Centralne komisije bodo dobivali za svoje delo nagrade v vidu dnevnic, katerih višino določa minister trgovine in industrije v odloku o imenovanju Centralne komisije. Osta-
li	člani bodo prejemali nagrado od sej, kakor bo to določil minister trgovine in industrije.
Ravno tako more minister trgovine in industrije določiti nagrade tudi organom Centralne komisije za revizijo (8 30.) kakor tudi tehničnemu osobju Centralne komisije ob priliki angažiranja istega. Ti izdatki gredo v breme kredita za kontrolo izvoza sadja, kar je predvideno v budžetu.
V.	Kazni.
člen 37.
1. Kdor proti predpisom § 4. tega pravilnika nepooblaščeno izvozi ali poskuša izvoziti sadje, se bo kaznoval z denarno kaznijo
10.000	Din.
2. Kdor proti predpisom S 2. tega pravilnika izvozi ali poskuša izvoziti nepregledano sadje, se bo kaznoval z denarno kaznijo do 20.000 Din.
3. Kdor proti predpisom 8 28. tega pravilnika izvozi, ali skuša izvoziti odbito sadje, se bo kaznoval z denarno kaznijo do 50.000 Din.
4. Kdor postopa proti ostalim predpisom tega pravilnika, se bo kaznoval z denarno kaznijo do 5.000 Din.
5. Državni organ, s čigar nemarnostjo in nevestnostjo se omogoči izvoz nepregledanega in odbitega sadja, bo pozvan na odgovor v skladu s členom 5. zakona o kontroli poljedelskih proizvodov, namenjenih izvozu.
člen 38.
Kazni po točkah 1, 2, 3 in 4 člena 37. tega pravilnika izreka v skladu s § 6. zakona 0 kontroli poljedelskih proizvodov namenjenih izvozu, obča upravna oblast prve stopnje na predlog kontrolnih organov po tem pravilniku, a kazni po odstavku 5. prejšnjega člena pa izreka pristojna državna oblast.
VI.	Prehodne določbe.
člen 39.
Centralna komisija za izvoz po § 32. tega pravilnika se bo sestavila v teku mesec dni po objavi tega pravilnika v Službenih novi-nah.
člen 40.
S tem ko stopi v veljavo ta pravilnik, prenehajo veljati: Pravilnik o kontroli svežega grozdja z dne 11. septembra 1929. in z dne 20. oktobra 1930., Pravilnik o trgovini s slivami z dne 31. avgusta 1929 in naredba bivše basansko-hercegovinske deželne vlade z dne 19. avgusta 1913. št. 199.536/IV.
Člen 41.
Ta pravilnik stopi v veljavo tri mesece po objavi v Službenih novinah.
(Ta pravilnik je bil objavljen v Službenih novinah št. 130 dne 12. junija 1931.).
Pripomba uredništva. Po odredbi ministrstva trgovine in industrije prične komisija za pregled svežega grozdja in svežih sliv poslovati dne 15. avgusta t. 1. Do tega dne je izvoz grozdja in sliv prost. Glede ostalega sadja se prične pravilnik izvajati dne 12. septembra t. 1. Potrdila po čl. 4. pravilnika izdaja od dne 1. avgusta t. 1. centralna komisija za sadje pri ministrstvu trgovine in industrije. Prošnje za izdajo teh potrdil je vlagati pri omenjeni komisiji, ki ima svoje poslovne prostore v ministrstvu za trgovino in industrijo (III. nadstropje, soba št. 23).
Naročajte tn podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
NEMŠKA STROJNA INDUSTRIJA.
Položaj nemške strojne industrije se je v drugi letošnji polovici nadalje poslabšal. Domača naročila so bila za 39 odstotkov pod lanskim prvim polletjem in za 16 odstotkov pod drugim polletjem; eskport je zaostal za imenovanima dobavama za 26 in 12 odstotkov. Zaposlenost je dosegla v prvi letošnji polovici le 43’5 odstotkov polne zaposlenosti, dočim je bila lani povprečno vendar še 55-odstotna.
*	* *
DELNIČARJI KOT ODJEMALCI.
Pismo iz Newyorka pravi: Slabi Časi napotijo večino ameriških družb ne sa-*no do vsakovrstnih varčevalnih ukrepov, temveč tudi do iskanja novih prodajnih možnosti za svoje produkte. Zato je tudi logično, da skušajo vodilna podjetja v U. S. A., ki štejejo do 600.000 delničarjev, pridobiti svoje delničarje ne samo za kupce, temveč tudi za indirektne propagandiste. V tem oziru koraka na čelu velika družba Du Pont de Nemours, koje interesi se raztezajo od dušika do avtomobila. — O mnogovrstni zaposlenosti te družbe je pisal tudi že »Trgovski list«. — Vsak novi delničar dobi od reklamnega in propagandnega oddelka družbe obširne podatke o raz-
nih predmetih, ki jih družbina podjetja izdeljujejo. Ta način so sprejele tudi druge družbe, tako Cities Service and Sinclair Oil (gazolin), General Foods (živila v paketih), National Biscuit, Wil-son and Co (meso) itd. General Foods Corporation na primer izjavlja v okrožnici na svoje odjemalce sledeče: »Če kupi vsak od naših 43.000 delničarjev naše izdelke in dela propagando zanje tudi v krogu svojih znancev, bi se mogla «s tem bistveno zvišati naša prodaja in z njo vred naš dobiček.« — Torej: več ko boš kupil naših izdelkov, več ti bo tvoja delnica nesla. Prav dobra propaganda.
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do
3.	avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg železa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega ,rudnika Velenje sprejema do 5. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave žarnic. — Direkcija državne železarne Va-reš sprejema do 12. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg koruze ter glede dobave 150 komadov delavskih oblek. — Direkcija državnega rud-
nika Kreka sprejema do 20. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave železa. — Dne 10. avgusta t. 1. se bo vršila pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, ofertna licitacija glede dobave 300.000 komadov vrvi. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 8. avgusta t. 1. se bo v,ršila pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 13.300 kg svinjske masti in 8500 kg krompirja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) —
Oddaja krovskih del. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani, sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede oddaje krovskih del. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Trim poročita
MARIBORSKO SEJMSKO POROČILO
Prignanih je bilo 24 konj, 15 bikov, 319 volov, 381 krav in 23 telet, skupaj 762 komadov. Povprečne cene za raz-
lične živalske vrste na sejmu dne 28. julija 1931. so bile sledeče: debeli, voli 1 kg žive teže od Din 4-50—5-75, poldebeli voli Din 3-50—4, plemenski voli Din 3—3-50, biki za klanje Din 3-50—5, klavne krave debele Din 3— 5, plemenske krave Din 2-25—2-75r krave za klobasarje Din 1-75—2-75r molzne krave Din 3—4, breje krave 3—4, mlada živina 3—4, teleta Din 6. Prodanih je bilo 440 kom. od teh za izvoz v Avstrijo 80 in v Italijo 54 kom..
Mesne cene:
Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 14 do 16, II. vrste Din 10—12,meso od bikov, krav, telic Din 6—8, telečje meso I. vrste Din 18—25, II. vrste Din 8 do 16, svinjsko meso sveže Din 12—24. Maribor, dne 28. julija 1931.
Mariborski svinjski trg.
Na svinjski sejem dne 17. julija 1.1. je bilo pripeljanih 258 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari Din 70—80; 7—9 Din 90— 130; 3—4 mesece 150—230 Din; 5—7 Din 350—400; 8—10 Din 450—500; 1 leto Din 600—750; 1 kg žive teže Din 6—7-50; 1 kg mrtve teže Din 9—10. Prodanih je bilo 103 svinje.
Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe
Jvan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave,	•
mletih dičav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba! — Zahtevajte ceniki
(MOKUSKO PODJETJE
R. RANZINGER
t*i« <m r. m-m	LJUBLJANA
prmeu m v to stroko spadajoč« posl«. L a • t n o ■ k 1 • d i i 4 • s diroktnim tirom od glav. kolodvora CariMka lUadtKa. Nasta« tralaitoa prosto skMHca. Cartufca po-sradamNa. Prid! poMStn i pablitraahal mn« la aitomobill
Najnovejše dvokolo z motorčkom, 1‘/,K. S., dvokolesa* šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje
Ceniki franko
»TRIBUNA" F. B. L, tovarna dvokolo* In otroških voHikov, Ljubljana, Karlovška c. 4
Tovarna mesnih izdelkov
£vald Pcnovič. Ljubljana
modernizirana in na novo opremljena z najnovej-žimi stroji, zaposlene najboljše strokovne moei
Cene nizke. Blago vsak dan sveže.
Pleskarstvo in ličarstvo
France Rebernik Ljubljana
Komenskega ulica ši. 22
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, ter. se toplo priporoča cenjenim naročnikom 1
Cene konkurenčne!
točna!
Postrežba
Telefon št. 3177
fluT MIHELČIČI
konces. elektrotehnično podjetje
UUBLMNA, BORŠTNIKOV TRG 1
Koncesijonirano elektrotehnično podjetje ALEKSANDER KOZIC
LJUBLJANA, Cesta v Rožno dolino 44. Telefon 30-41
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Izvršitev strokovnjaška.	Cene	zmerne.
£Srxofavi: SKrispercoloniatt £jubljana — ‘Gelcfon St. 2263
Ani- Krisper Coloniale
Lastnik: Josip Vevlič
‘Veletrgovina koloni-	Zaloga	špirita,
jalnt robe.	mm	Mm	M.J VL MM MM. raznega iganja in
'Velepražarita kave. CJ\ • / .	._ jo konjaka.
Mlini ta dišave. JjUTlOJskd C6StO JJ Mineralne vode.
Vožna poetreiba	Ustanovljeno	leta 1840 Ceniki na razpolago
ima na zalogi vsakovrstni električni materijal In svetila Prevzema v izvršitev elekt. instalacije. Jamči za solidnost _	In	zmerne cene	_
I
I
■
I
M
I
priporoča
svoje prvovrstne mesne izdelke
Dostavlja se blago po lastnih raznašalcih na dom po vsakokratni dispoziciji, sicer v zgodnjih jutranjih urah. Izven Ljubljane se pošilja blago s prvimi jutranjimi vlaki
Naši raznašalci Vas obiščejo dnevno. Ako vsled Pre«Posl«n°stl ^^tan^ obisk, telefonirajte v delovnem času na št. 21-27, po delovnem
času na številko 21-51.
OPEKO
prvovrstno, v vsaki množini, nudi po najnižjih dnevnih cenah
opekarna JOŽE ORAŽEM ml.
Sr. Gameljne, p. Sl. Vlil nad Ljubljano
Naznanilo
slav. občinstvu in cenj. zavo-dom, da staro renomirano splošno kleparsko in inštalacijsko tvrd ko vodijo aprej
JAKOB FUGL. dediči
Poslovalnica in delavnica: Rimska cesta 2 in Gregorčičeva ulica 5
Telefon štev. 33-53
JESENSKI VELESEJEM V LIPSKEM
trgovci in industrijci!
Tpffovsfei
lisi
se priporoča za
tnaevivanlel
od 30. avgusta do 3. sept. 1931
Vzorini sejem v 40 sejmskih palačah v notranjosti mesta. Seiem stavbnih, pohištvenih in pogonskih po-trebitin v dvoranah 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 sejm-skega prostora. — Obsežna in pregledno urejena ponudba! Zahtevajte pojasnila in podatke o ugodnostih in potnih olaJSavah od
W. ERKEN-A, ZAGREB
Starčevičev trg 6/1, telefon 75-91, brzojavni naslov: Erkenag Zagreb ali od Službenega urada Lipskega velesejma Beograd, Knez Mihaiova dd)
naročajte le pri domači tvornici katera odlna izdeluje to blago lx najboljšega materijala in prodaja najceneje
JOS. R. PUH, Ljubljana, Grada*«. 22
I „	orpnorCICeva	23
oenlke kaka* tedl tm drvfe tiakovfa« dobavi), hitro Ib po aaMtelh j	^
ceaah
ISKARNA MERKUR
Lastna
knjigo*
veznica