Egm&änsj ii mm i zaklad v V PRENOVLJENEM PRODAJNEM CENTRU LJUBIJA - MOZIRJE v času od 20.5. do 3.6.1995 VAM NUDI PRI NAKUPU NAD 10.000 SIT NA TAKOJŠNJE PLAČILO ZA VSO BLAGO 5% POPUSTA. - cement 450 S 569,00 s popustom \54T90y7 - apno 33/1 Zagorje 405,00 s popustom - modul blok 6/1 58,90 s popustom \ 56,10 / - salonit plošče V8 790,00 s popustom —.'^753^00/ - strešna lepenka rola 1.180 s popustom \1.124_/ - po tovarniških cenah: siporex Zagorje, GRADNJA Žalec, MARMOR Hotavlje, Cinkarna Celje, TERMO Škofja Loka - vse vrste premazov (SADOLIN, HELIOS, BELINKA, JLJB...) \NOVOj - zaščitna sredstva za varstvo rastlin (škropiva)\nÖVÖ? - sprejemamo naročila za purane, kokoši nesnice, brojlerje-pitance j - friteza rotacijska DE I.OGHL... 17.955 s popustom BTV vojager 51 TTX....49.900 s popustom JiL Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o.o. videorekorder GOLDSTAR RQ 20....48.200 s popustom aparat za sladoled.... 6.390 s popustom__________________________________ ohlajevalci - osvežilci zraka SEELEY M-3000.... 49.950 s popustom V —7 \ 47.524/ \ 47.571/ Kreditni pogoji: možnost plačila na 1 + 4 obrokov brez obresti kredit na 1 + 6 obrokov in 6% fiksne obresti kredit na 1 + 12 obrokov in 12% fiksne obresti NIKJER CENEJE KOT V ZADRUGI! 6.085 /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje HITRA IN KVALITETNA INFORMACIJA Informacijski sistemi omogočajo hiter in kvaliteten prenos raznih informacij, ki imajo v sodobnem svetu neprecenljivo vrednost. LB Splošna banka Velenje d.d. je ena redkih slovenskih bank, ki svojim komitentom in tudi ostalim občanom ponuja kar dva sodobna info-sistema in sicer BBS in PHONEBANKING. Pivi sistem, BBS je zahtevnejši in posreduje informacije preko računalnikov, PHONE BANKING pa je enostavnejši in omogoča uporabnikom posredovanje informacij na dom preko telefonskega omrežja s pomočjo telefona. Na obeh sistemih so vam na razpolago različne informacije, kot so: - stanje na žiro ali tekočem računu - dnevni menjalniški tečaji - obrestne mere tolarskega in deviznega varčevanja - seznami menjalnic - odpiralni časi naših poslovnih enot... - kreditna ponudba za obrtnike in občane BBS pa obrtnikom in podjetnikom omogoča tudi objavo raznih reklamnih sporočil. Oba sistema sta uporabnikom na voljo 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Podrobnejše informacije o sistemu BBS dobite na tel. št. 859-106, interesenti za PHONEBANKING pa naj pokličejo na tel. št. 854-251 int. 221. BUDNA D.O.O. - vse klase - letna sečnja - višje odkupne cene - plačilo takoj - ni potrebno žaganje - ugodni plačilni pogoji - dostava na dom /informacije: 841-107 0609-621-475/ OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE____ II! 212 N®slöVn»(fä» Pri izviru Soče foto: J. Svetličič m n m Podjetju Elkroj Mozirje je bilo podeljeno priznanje "ženskam prijazno podjetje" Ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev na Rečici ob Savinji Gasilci so slavili praznik svojega zavetnika sv. Florjana Sl Na Ljubnem in v Gornjem Gradu je zapelo nekaj sto ubranih glasov 16 Skriti zaklad oddaje Poglej in zadeni v Savinjskem gaju Sl Gostja meseca: voditeljica razvedrilnega programa TVS Špela Trefalt Urednikov Uta, U a Uvodnik v zadnji številki sem končal, če se morda spominjate, z napovedjo pestre turistične ponudbe za letošnje letovanje, ki naj bi jo za vas pripravili v tokratni številki. Žal je bila napoved račun brez krčmarja, saj je povpraševanje po turističnih aranžmajih očitno tako veliko, da agencije kakšne prav posebne reklame v tem času niti ne potrebujejo. Tudi prav. Nam pa ostane kvečjemu to, da vam svetujemo, če res nameravate na letni oddih, da si svoj prostor pod poletnim soncem čimprej rezervirate. Da boste po dopustu ugotavljali, da je bi! drag, pa tako veste že vnaprej. Na Rečici ob Savinji so minuli vikend z ocenjevanjem zgornjesavinjskih želodcev začeli tako imenovano sezono turističnih prireditev v dolini, ki jo bodo nadaljevali "od lipe do prange rja" v začetku junija. Rezultatov ocenjevanja tokrat namenoma še ne objavljamo, saj morajo želodci še na mikrobiološke preglede, pa tudi uradna razglasitev bo bolj slovesna, če ne bo že vse znano. Turistično društvo Rečica ima z ocenjevanjem želodcev že nekajletne izkušnje, zato jim tudi letošnja organizacija ni delala prevelikih preglavic. Drugo poglavje pa je seveda finančne narave, kjer stvari še zdaleč niso enostavne. Pred tednom dni se je v Savinjskem gaju mudila ekipa oddaje Poglej in zadeni in številni televizijski gledalci so na ta način spoznali delček Zgornje Savinjske doline. Rekli bi lahko, da v dolini v zadnjem času na področju predstavljanja v medijih kar precej intenzivno delamo, saj se je Savinjski gaj predstavil tudi v nekaterih TV oddajah s turistično vsebino, Bočna se je predstavila s Podoknico, Nazarje (se bo konec junija) v TV seriji Mojstri, Gornji Grad bo gostil Koncert iz naših krajev, torej nekaj se dogaja. Do enake ugotovitve pride človek tudi ob pregledu Kompasove turistične ponudbe, saj v njej najde tudi Zgornjo Savinjsko. Zdi se mi, da bi bil sedaj res pravi čas, da pričnemo uveljavljati in tržiti to blagovno znamko, priložnost za to pa se ponuja tudi preko športa. No, glede tega pretiranega zagona pri nas še ni, saj so se odbojkarice Zgornje Savinjske, ki nas predstavljajo v državnem in mednarodnem merilu, finančno komaj pretolkle do konca prvenstva. To pa ni in ne more biti prav. V uredništvu se počasi že pripravljamo na našo osrednjo akcijo v juniju - izlet z zvestimi naročniki. Ob tem si želimo seveda predvsem lepega vremena, za vse ostalo vključno z dobro voljo pa bomo poskrbeli sami. Preživite ostanek majskih dni čim lepše! cU IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje, izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p.. Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Bdi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Tesovnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje. Elkroj Mozirje "Ženskam prijazno podjetje" Takšen naziv nosi priznanje v podobi situlskega konjička, ki ga je združenje Manager 20. aprila letos podelilo mozirski proizvodnji modne konfekcije Elkroj in novomeški tovarni zdravil Krka. Dobitnika priznanja seveda nista bila izbrana naključno temveč na podlagi strogih meril za uspešnost poslovanja, urejenost podjetja, opremljenost delovnih mest in počutja na njih. Poslovanje podjetja Elkroj je zadnja štiri leta pozitivno. V njem je zaposlenih 840 delavcev, od teh 90 odstotkov v neposredni proizvodnji. 92 odstotkov je žensk s povprečno starostjo 29 let. V 8-članskem vodstvu podjetja je pet žensk. Elkroj je že leta 1991 in 1992 investiral v računalniško podprt sistem krojenja in v izgradnjo informacijsko tehničnega sistema v proizvodnji. Na osnovi te investicije so bile v celoti odpravljene možnosti poškodb, ki so nastajale pri ročnem krojenju. Bistveno so se iz- boljšali delovni pogoji, povečala se je varnost pri delu ter kapaciteta dela. Lani je Elkroj investiral še v likalnico. Tako je sedaj proizvodnja opremljena s klimatskimi napravami. Zaposleni v Elkroju imajo 40-urni delovnik s planirano prerazporeditvijo delovnega časa. Izplačevanje plač, ki so trenutno 19 odstotkov nad povprečjem panoge in tudi nad kolektivno pogodbo, je redno. Delavke imajo kljub 29-letni povprečni starosti v povprečju 26 dni letnega dopusta. Organizirana je topla malica (tudi dietna), pod- Certifikat - Sitalski konjičak Situla z Vač, 23,8 cm visoka bronasta vedrica, je eden najdragocenejših arheoloških in umetno obrtnih predmetov iz slovenskih tal, hkrati pa sodi med vrhunska dela situlske umetnosti in evropske prazgodovine. Nastala je na prelomu 6. in 5. stoletja pr. Kr.. V tolčeni tehniki so na njej upodobljeni prizori iz življenja železnodobne aristokracije. Podoba konja je na situli do kraja premišljena, likovno izčiščena in oblikovalsko dognana mojstrovina. Situlo hrani Narodni muzej v Ljubljani. Situlski konjiček je oblikovno veren posnetek na vaški situli upodobljenih konj in hkrati tridimenzionalna plastika, ki ohranja reliefni videz, tako da je v njej zbir vseh najvažnejših sestavin s predloge. Konjiček je vlit v bronu. Izdelanih je 110 primerkov. Elkroj Mozirje organizira DAN ODPRTIH VRAT, ki bo 3. junija od 10.00 do 13.00 ure. Vabljeni vsi, ki želite o podjetju Elkroj izvedeti kaj več in si ogledati proizvodnjo! jetje pa pokriva stroške prehrane v celoti. V poletnih mesecih nudijo delavkam tudi sok oziroma čaj. Proizvodnja je opremljena z avtomati za kavo in tople ter hladne napitke. Prevozi na delo so organizirani. Podjetje vsem zaposlenim pokriva 80 odstotkov stroškov prevoza. Vse delavke, stare nad 45 let, in delavci, stari nad 50 let, ki delajo na normo, imajo 10-odstotni dodatek zaradi upadanja spretnosti. Upoštevani in izplačani so vsi dodatki na delovne pogoje in razporeditev dela. Ženske imajo v primerjavi z moškimi beneficiran dodatek zaradi pokojninske dobe 35 let (moški 40 let). Zagotovljeni so vsi pogoji s strani varstva pri delu, vključno z delovnimi haljami in obutvijo. V podjetju imajo diplomirano sociologinjo, ki se ukvarja s problemi boleznin, socialnimi problemi, invalidnostjo in ostalimi težavami, ki so prisotne v intenzivni delovni panogi in ženskem kolektivu. Zdravstveni pregledi se izvajajo redno, uvedeni pa so tudi redni sestanki z delavci in delavkami, ki težje dosegajo normo, zaradi razporejanja na druga delovna mesta in operacije, kjer bi lažje dosegali normo. Od letošnjega februarja dalje ima Elkroj registrirano tudi lastno invalidsko podjetje. Več o posodobljeni Elkrojevi proizvodnji in o delu invalidskega podjetja pa v prihodnji številki Savinjskih novic. KF Odpis terjatev iz naslova zamudnih obresti Skladno z Zakonom o odpisu terjatev iz naslova zamudnih obresti, ki ga je februarja sprejel Državni zbor, se bodo tovrstne terjatve odpisale vsem zasebnikom za obdobje od 7. 2. 1991 do 31. 12. 1992, ki so jim bile obračunane, ne glede na to, ali so bile tudi plačane. Pogoj za odpis teh obresti je naveden v 4. členu omenjenega zakona, in sicer, da je imel zasebnik na dan 31. 12. 1992 neporavnane zapadle terjatve do: - pravnih oseb iz drugih bivših republik SFRJ, - pravnih oseb, ki so v stečaju, - pravnih oseb s področja elektrogospodarstva, premogovništva, železniškega gospodarstva, PTT in cestnega gospodarstva, - pravnih oseb, ki so družbeni kapital prenesle na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Republiška uprava za javne prihodke je vsem izpostavam poslala dopis o izvajanju navedenega zakona, iz katerega je razvidno, da se zamudne obresti odpišejo pri naslednjih nepravočasno plačanih davkih in prispevkih: - davek od dohodka iz dejavnosti, - davek od osebnih prejemkov za zaposlene delavce, - prispevek za zaposlovanje za zasebnika in za pri njem zaposlene delavce, - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zasebnika in za pri njem zaposlene delavce, - prispevek za zdravstveno zavarovanje za zasebnika in za pri njem zaposlene delavce. Dokumentacijo, iz katere so razvidni pogoji za odpis, so morali zasebniki dostaviti na pristojno izpostavo RUJP najkasneje do 17. maja 1995. KF Podjetniški kotiček Obrtni zakon predpisuje, da morajo vse družbe in samostojni podjetniki, ki opravljajo določeno dejavnost na obrtni način, za nemoteno opravljanje dejavnosti pridobiti ustrezno obrtno dovoljenje. Samostojni podjetniki in družbe morajo iskati obrtno dovoljenje samo za tiste dejavnosti, ki so opredeljene v tako imenovano listo A in B obrtnih in obrtem podobnih dejavnosti. Tistim, ki so na dan uveljavitve zakona opravljali obrtno dejavnost, mora Obrtna zbornica v šestih mesecih po uveljavitvi zakona izdati obrtno dovoljenje in jih vpisati v obrtni register, ki je javna knjiga, po uradni dolžnosti. Pri samostojnih podjetnikih, ki imajo praviloma registriranih manj dejavnosti, so zadeve enostavnejše, drugače pa je pri družbah, ki imajo zaradi zahtevnejšega postopka registracije pri sodišču praviloma registrirano celo paleto dejavnosti. Pri teh velja, da potrebujejo obrtno dovoljenje za tisto dejavnost z liste A ali B, za katero imajo s strani republiške uprave in ustreznih inšpekcijskih služb izdano tudi obratovalno dovoljenje. Opravljanje dejavnosti brez dovoljenja bo preganjala tržna inšpekcija. Najbolj zmedeni so tisti, ki registrirajo dejavnost na novo. Predvsem samostojni podjetniki in to zaradi različnega tolmačenja postopka registracije s strani Obrtne zbornice in s strani državne uprave in RUJP. Zato na tem mestu povejmo, kaj posamezna ustanova zahteva od bodočega samostojnega podjetnika. RUJP opravlja registracijo samostojnega podjetnika na način, kot ga je opravljala ves čas doslej. Torej je potrebno pri ustrezni službi Upravne enote pridobiti Odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje določene dejavnosti in v 15. dneh po pravnomočnosti odločbe predložiti še priglasitveni list ter plačati ustrezno upravno takso. Odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti boste dobili ob izpolnitvi posebne vloge, ki ji morate predložiti ustrezno dokazilo o strokovnosti (overjeno fotokopijo spričevala), pri določenih dejavnostih pa še uporabno dovoljnje oziroma najemno pogodbo za najet poslovni prostor, avtoprevozniki priložijo tudi vozniško in prometno dovoljenje. Vlogo je potrebno kolkovati z 225 SIT. S priglasitvijo dejavnosti na RUJP tako pridobite status samostojnega podjetnika. Obrtno dovoljenje je potrebno iskati samo za določene dejavnosti pri Obrtno podjetniški zbornici Mozirje, kjer boste izpolnili posebno vlogo s svojimi osebnimi podatki in podatki o dejavnosti, za katero želite pridobiti obrtno dovoljenje, vlogi pa je potrebno priložiti še: - potrdilo o državljanstvu - overjeno kopijo priglasitvenega lista - s.p. - overjeno fotokopijo sklepa o vpisu v sodni register - družba - overjeno fotokopijo spričevala o opravljenem mojstrskem nazivu nosilca obrtne dejavnosti oziroma opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za nosilca obrti podobne dejavnosti - original ali overjeno fotokopijo mnenja, da je določen izdelek štet kot predmet domače ali umetne obrti - original ali overjeno kopijo odločbe o izpolnjevanju minimalnih pogojev za opravljanje dejavnosti - dokazilo o plačilu stroškov postopka Upam, da smo vsaj delno uspeli osvetliti postopek registracije in pridobivanja obrtnih dovoljenj in da bo tako zmeda manjša, kakor tudi, da se bo med obema prisotnima stranema, državno upravo oziroma RUJP in Obrtno zbornico postopek čimprej uskladil v korist tistih, ki se z njim srečujejo. Vsekakor smo prepričani, da se bodo dileme čimprej razčistile, čeprav to ni edina nejasnost, ki je povezana z izvajanjem novega obrtnega zakona v odnosu do drugih predpisov. Vida Skok V petek, 19.5.1995 klub mladih podjetnikov NOVUS prireja ob 18. uri v hotelu Vesna v Topolšici 3. podjetniški forum, to je letno srečanje podjetnikov koroškega, savinjskega in šaleškega območja. Cilj srečanja e skupna promocija, izmenjava izkušenj in znanja ter družabno srečanje. Na tem forumu je zaželjena predstavitev posameznikov s svo-im izdelkom ali storitvijo v okviru Borze ponudbe in povpraževanja. Izkoristite priložnost! V začetku meseca junija načrtujemo podjetniško delavnico za vse tiste, d ste že, ali se še nameravate lotiti podjetništva. Pridobili boste aktualne informacije in osnovna znanja o podjetništvu. Inf. na tel.: 832-543 GP Turist Nazarje Se bo za podjetje le našla rešitev? Takšno vprašanje se po zadnjih dogodkih v zvezi z nazarskim gostinskim podjetjem postavlja tako zaposlenim kot tudi vsem ostalim. Turistovi lokali so namreč od nedavnega spet odprti. Kot je pojasnil predsednik upravnega odbora podjetja Andrej Presečnik, lokali za zdaj še niso v najemu, temveč poslujejo v lastni režiji. POSLOVNE INFORMACIJE 1. Obveščamo vas, da se bodo v Bruslju 5. in 6. oktobra 1995 srečali proizvajalci in dobavitelji iz Belgije, Francije, Italije, Nizozemske in Nemčije. Prijavnice in podrobnejše informacije za udeležbo na EURO-CONTACTU 1995 so na razpolago na Območni gospodarski zbornici. 2. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter nizozemska organizacija NCH (Nizozemski urad za pospeševanje trgovine pripravljata poslovno konferenco, ki bo 13. in 14. junija na Nizozemskem. Namen poslovne konference je promocija slovenskega gospodarstva in vzpostavitev poslovnih stikov med slovenskimi in nizozemskimi podjetji. Prijavnice in podrobnejše informacije so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje. 3. Gospodarska zbornica Slovenije vabi na seminar o MEDAMERIŠKI RAZVOJNI BANKI (IDB) s poudarkom na možnostih slovenskih podjetij na licitacijah za projekte, ki jih ta banka financira ali sofinancira v državah Latinske Amerike. Seminar bo 23. maja 1995 v prostorih GZS, Ljubljana. Prijavnice so na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje. 4. 'Iz slovenskega veleposlaništva na Češkem in Slovaškem so sporočili, da Slovaška vztraja na 10% uvozni taksi do konca leta 1995. Znižana naj bi bila v letu 1996. 5. Gorenje d.o.o. - Inženiring poslovnih procesov in Območna gospodarska zbornica Velenje organizirata simpozij o kakovosti z naslovom V KORAK Z EVROPO. Poleg vodilnih delavcev in strokovnjakov Gorenja bo sodeloval tudi mag. Jožko Čuk, predsednik slovenskega združenja za kakovost, dr. Bogdan Topič, predstavnik urada za standardizacijo in meroslovje ter predstavniki slovenskega inštituta za kakovost. Simpozij bo 1. junija 1995 v Toolšici. Prijavite se lahko najkasneje do 25.5.1995 na Območni gospodarski zbornici Velenje, telefon: 063/856-920. 6. Pozivamo vsa mala in srednja podjetja, ki želijo pridobiti certifikat kakovosti ISO 9000, da pošljejo svojo prijavo na Območno gospodarsko zbornico Velenje, Trg mladosti 2, ali na Službo za napredek poslovanja pri GZS, Dimčeva 9, Ljubljana, tel. 061/342-366. 7. Od republiške carinske uprave smo prejeli informacijo o izpolnitvi izvozne carinske deklaracije in informacijo o uvrščanju plastičnih cvetličnih lončkov. 8. Na razpolago imamo nove vrednosti izhodiščne bruto plače v gostinstvu in turizmu in posebne uzance v gostinstvu, ki jih je sprejel upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije 23. februarja 1995. 9. Izšla je prva slovenska knjiga o kulturi poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril. 10. V majski številki časopisa GLAS GOSPODARSTVA bo objavljen VPRAŠALNIK O PREDLOGIH ZA TUJA VLAGANJA skupaj z navodilom za izpolnjevanje vprašalnika. Pozivamo podjetja, da vprašalnik izpolnijo in ga pošljejo na naslov: Gospodarska zbornica Slovenije, Služba za ekonomske odnose s tujino, Slovenska 41, 61000 Ljubljana. 11. Obveščamo vas, da bo od 21. do 23. maja v Portorožu potekala 11. tradicionalna konferenca Ljubljanske borze d.d. Ljubljana VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, TELEFON 063/856-920. Z dobavitelji je bil dosežen dogovor glede oskrbe lokalov, tečejo pa tudi razgovori z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvom za gospodarske dejavnosti glede možnosti pridobitve finančnih sredstev. V tem primeru prodaja lokalov, o kateri je bilo že govora, ne bi bila potrebna. KF Volitve bodo 19. junija Odbor Območne gospodarske zbornice Velenje se je na svoji 22. seji, predvidoma predzadnji v sedanji zasedbi, sestal v torek, 9. maja. Tokrat je bilo govora predvsem o strukturi novih organov zbornice in volitvah vanje, ki bodo 19. junija. Savinja Mozirje Modna revija v pozdrav poletju Trgovsko podjetje Savinja Mozirje je v soboto, 6. maja pred svojo blagovnico v Mozirju pripravilo zanimivo modno revijo, ki si jo je po pričakovanju ogledalo veliko število ljudi. Božo Lednik, direktor območne zbornice, je v uvodnem delu seje spomnil prisotne, da je bil 25. aprila sprejet nov statut Gospodarske zbornice Slovenije, pa katerem so njeni organi sedaj nekoliko drugačni. Z novim statutom je v veliki meri dosežena decentralizacija zbornice, panožna združenja pa so sedaj postala precej bolj samostojna. Seveda zbornica tudi v prenovljeni podobi ne bo servis za podjetja na način, da bi zanje iskala nova tržišča in delala kalkulacije. Sedanjim organom zbornice na republiškem in območnem nivoju se mandat izteka. Na volitvah, ki bodo 19. julija, se bodo volili upravni odbori panožnih združenj in območnih zbornic ter njihovi predstavniki v skupščini GZS, slednja pa bo nato izvolila svoj upravni odbor, predsednika GZS in nadzorni odbor. V velenjski območni zbornici naj bi bil novi upravni odbor 15-članski, v njem pa naj bi zagotovili ustrezno regijsko in branžno zastopanost. V ta na- men je upravni odbor imenoval kandidacijsko komisijo v sestavi Majda Naglost, Rudi Hramec in Andrej Grebenšek, ki bo ob sodelovanju predsednika in direktorja območne zbornice Franja Koruna in Boža Lednika zbrala predloge. Upravni odbor je imenoval tudi volilno komisijo v sestavi Marija Krivec, Franc Trebše in Nada Fludarin Zavolovšek. Kandidature naj bi bile oddane do 20. maja. V razpravi so člani odbora menili, da je izvolitev novih organov zbornice zelo pomembna, saj je prav od tega odvisno, kdo predstavlja gospodarstvo navzven. Prav tako je tudi pomembno, da izvoljeni funkcionarji ne bodo predstavljali zgolj podjetja, iz katerega izhajajo, ampak tudi panogo ter regijo. Beseda je stekla tudi o obeh kandidatih za predsednika GZS, Dagmarju Sustru in Jožku Čuku. Za oba kandidata so člani odbora menili, da se morata predstaviti s svojim programom razvoja zbornice. KF V programu modne revije si je bilo moč ogledati modne kreacije za letošnje poletje, ki je tako rekoč že na pragu. Med prikazanimi oblačili so prevladovali mehki rjavi odtenki, za vse, ki so si modno revijo ogledali, pa je bila najpomembnejša informacija ta, da je vsa oblačila, tako moška kot ženska, v mozirski Blagovnici mogoče tudi kupiti. Prijeten ambient so v času modne revije in tudi po njej popestrili Savinjini dobavitelji Lena Žalec, pekarna Rednak Luče, mesarstvo Sušeč Velenje, pražarna Mibi Velenje in cvetličarstvo Skornšek Mozirje s predstvitvami svojih prodajnih programov. KF, foto: C. Sem Turistična ponudba naše doline Adut je neokrnjeno okolje Na področju organizirane turistične ponudbe kapacitet Zgornje Savinjske doline se vendarle nekaj premika. Tako bi lahko sodili po bežnem pregledu Kompasovega kataloga Poletje 1995, ki v svoji izjemno bogati ponudbi združuje tudi delček naše doline. V poglavju Planine-jezera najdemo Luče ob Savinji, kjer so na voljo zasebni apartmaji za 4 do 6 oseb in zasebne sobe I. in II. kategorije. V poglavju Kmečki turizem so najprej predstavljene možnosti aktivnega oddiha v dolini: planinarjenje, alpinizem, jamarstvo, jadralno padalstvo, jahanje, gorsko kolesarjenje, kajak-kanu, tenis, ribolov in lov, v nadaljevanju pa najdemo ponudbo kmetije Kumer iz Luč, penziona Raduha iz Luč, penziona Pevec z Ljubnega ob Savinji in penziona Trobej iz Gornjega Grada. V poglavju Aktivne počitnice se predstavlja Logarska dolina z domom Palenk, ki ponuja apartmaje za 2 do 6 oseb. Glede na to, da se glavna turistična sezona hitro bliža, bomo lahko kmalu videli, kako zanimiva je bila ponudba Zgornje Savinjske doline za Kompasove turiste. KF KREKOVA POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE d.o.o. KREKOVCI VAS VABIMO Že tretja Krekova družba, KLAS d.d., zbira vaše certifikate. ' To je vaša zadnja priložnost, da se pridružite uspešni družini Krekovcev. Gornji Grad Občinska uprava v rokah župana Očitno postaja, da se začetno umirjeno delovanje občinskega sveta umika vedno bolj neargumentiranim poskusom oteževanja dela tako sveta samega kot župana. V tem duhu je namreč potekala šesta redna seja občinskega sveta Gornji Grad, na kateri so posamezni svetniki produktivnost delovne energije očitno prekanalizirali v napačne vode. Ze pri obravnavi prve vsebinske točke, organizaciji in delovnih področjih občinske uprave, je postalo očitno, da nekateri svetniki preslabo poznajo akte in dokumente, katere so na predhodnih sejah sami sprejemali in potrdili. Omenjeni odlok je namreč nadaljevanje določil statuta, interni akt, ki določa organiziranost občinske uprave po posameznih področjih dela. Župan Toni Rifelj je kot informacijo podal predlog sistematizacije delovnih mest, dejstvu navkljub, da je občinska uprava povsem v njegovi pristojnosti. Po njegovih besedah intenzivno potekajo pogovori o zasedbi delovnega mesta tajnika. Poleg njega naj bi občinsko upravo sestavljali še sekretar sveta, strokovni delavec, ki naj bi predvsem skrbel za finance in proračun, administratorka in seveda župan, ki bo svojo funkcijo opravljal polprofesionalno. Po mnenju svetnika Zdenka Pur-nata je takšna zasedba preobširna, v odgovor pa mu je sekretar sveta pojasnil, da so takšna določila, katere je postavila država. Ob tem je Danija Trbovška, svetnika iz Bočne, zanimalo vprašanje sejnin oziroma nadomestil za čas, porabljen v občinske namene. Tozadevno so župani že usklajevali ceno povračila na nivoju Zgornje Savinjske doline, kar seveda za posamezne svete ni obvezujoče. Po njihovem predlogu naj bi pfedsedniku sveta pripadalo 30% plače župana, v kolikor je leta profesionalec, svetnikom 80 DEM na sejo in potni stroški, raznim komisijam in odborom pa naj bi po predlogu izplačevali 40 DEM na sejo in potne stroške. Seveda v tolarski protivrednosti. Po žolčni razpravi je bil z dnevnega reda umaknjen sklep o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1995. Na novo bo potrebno razdeliti prostor plačevanja nadomestila in predvsem poenotiti kriterije na nivoju občine. Problem se kaže predvsem v Bočni, kjer so se v preteklosti kolektivno uprli plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vzrok naj bi bil neurejena komunalna infrastruktura oziroma neenak kriterij terjatve plačila posameznikov. Žolčnost razprave je dodatno podkrepilo slabo poznavanje oziroma ločevanje komunalne ureditve od ostale infrastrukture. V nadaljevanju so sprejeli sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture. S tem sklepom se po zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture zaščitijo prostori in nepremičnine. Sklep kot tak ne določa lastninskih razmerij, ampak zgradbe samo zaščiti pred denacionalizacijo oziroma namembnosti v druge namene. Nadalje je svet občine imenoval predstavnike občine v svet šole, center za socialo in delo ter v obrtno zbornico, vzgo-jnovarstveni zavod, imenoval sodnike porotnike za višje sodišče v Celju in podal pozitivno soglasje k imenovanju ravnatelja osnovne šole Fran Kocbek Gornji Grad. Šolo bo še naprej vodil dosedanji ravnatelj Franc Vuga. Sprejet je bil tudi plan formiranja in vzdrževanja gozdnih cest. Del sredstev za te namene bo pokrival občinski proračun v predvideni višini 2,6 milijona tolarjev. Ugotovljeno je bilo, da so ceste v zelo slabem stanju, zato je nujno preko javnega razpisa čimprej pristopiti k vzdrževanju gozdnih cest. Edi Mavrič Ljubno ob Saviqji Tekoče reševanje odprtih zadev Sedma redna seja Občinskega sveta Ljubno, sklicana je bila v četrtek, 11. maja, je potekala v prenovljenih pros- torih občinske uprave in že slovesnejši predznak. Kljub temu dejstvu so problematiko dnevnega reda obravnavali z vso resnostjo in odgovornostjo. Pri točki, ki se nanaša na nerešena vprašanja, so svetniki lahko ugotovili, da se zadeve rešujejo sprotno in da odprtih vprašanj tako rekoč ni, kar nakazuje resen pristop odgovornih do reševanja dogovorjenih zadev. V nadaljevanju seje jih je predstavnik ZZB Ivan Ermenc seznanil z zastavljenimi plani borčevske organizacije za leto 1995, kjer je izražena želja po sodelovanju pri razvojnih načrtih občine in prošnja za finančno pomoč. Svetniki so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi delovanja upravne enote Mozirje, katero je brezhibno podal v. d. načelnika Darko Repenšek. Posebej je izpostavil svoje in delo enote oziroma bivše občine v zvezi z občino Ljubno. Ob tem je županja Anka Rakun opozorila, da bi vendarle kazalo ljudem širše predstaviti organe občine, predvsem pristojnosti in razmejitve med državo in občino. Po predstavitvi in razpravi se je zaradi tega nosila nekoliko svet občine odločil, da bo mnenje o imenovanju načelnika upravne enote Mozirje podal na nadaljevanju seje. Naslednjič bodo obravnavali, in sicer v drugem branju, osnutek statuta občine in predlog proračuna. Pri slednjem so svetniki odločili, da mora predlog proračuna predhodno obravnavati in po potrebi dopolniti od sveta imenovana komisija. Na predlog županje Anke Rakun so svetniki potrdili predsednico odbora za pripravo 35. flosarskega bala. Tega naj bi v bodoče vodila Darja Dobo-vičnik, resno pa razmišljajo o občinskem prazniku, katerega naj bi praznovali prav ob priliki Flosarskega bala. Na povabilo generalnega direktorja Blagovno Trgovskega Centra (BTC) iz Ljubljane Jožeta Mermala, so se svetniki odločili, da v mesecu juniju obiščejo firmo, katero z uspehom vodi rojak z Ljubnega. Pri tem gre predvsem za vljudnosten obisk, na katerem bodo gotovo poskušali opredeliti možnosti medsebojnega sodelovanja. Edi Mavrič Solčava Kako in kdaj do lastne občine? Znano je, da si Solčevani že od začetka priprav na novo lokalno samoupravo prizadevajo za ustanovitev lastne občine, kar so nedvoumno izrazili tudi na lanskem refer- endumu. Kljub temu je državni zbor ignoriral referendumsko voljo ljudi in Solčavo priključil občini Luče. Trdno odločeni in zaverovani v svoj prav se Solčevani v znak protesta niso vključili v delo organov občine Luče, bojkotirali so celo volitve same. Državni zbor je na pobudo poslanke Irene Oman (SLS) uvrstil na dnevni red 31. seje spremembe in dopolnitve zakona o ustanovitvi občin in določitvi njenih območij. V razpravi je dr. Franc Zagožen (SLS) poudaril, da gre zadeve reševati celovito, saj se sam predlog nanaša le na Jezersko in je kot tak specifičen. Po njem sta bili tako občini Predvor in Luče ustanovljeni nezakonito, preprosto zaradi bojkota volitev tako na Jezerskem kot v Solčavi. Menil je, da gre v nekem smislu za posebne razmere, ter seveda podprl predlagano razširitev dnevnega reda. Dejstvo je namreč, da so neposredno po volitvah nekateri predstavniki vlade in tudi državnega zbora prizadetim krajem razlagali, da bo mogoče zadeve hitro in preprosto popraviti. Temu očitno ni tako. S predlaganim zakonom ima državni zbor idealno priložnost, da popravi administrativno urejeno stanje in se prilagodi volji ljudi. Edi Mavrič Zakon o prevzemu državnih funkcij Temeljita razdelitev pristojnosti države in občin 101. člen zakona o upravi, po katerem je država z novim letom prevzela glavnino nalog in pristojnosti nekdanjih občin, velja samo še do konca maja. 1. junija namreč prične veljati odločba ustavnega sodišča, ki ta člen razveljavlja, občinam pa dopušča, da si pristojnosti vzamejo kar same. Ker bi to lahko povzročilo zmedo velikih razsežnosti, je vlada predlagala državnemu zboru v sprejem zakon o prevzemu državnih funkcij, ki naj bi nadomestil omenjeni 101. člen zakona o upravi. Novi zakon ima 8 členov, v katerih so navedeni vsi zakoni, katerih izvajanje sodi v državno pristojnost. Na ta način določa, katere pristojnosti, ki so jih imele nekdanje občine pred sprejetjem nove ustave, prevzema država, pri čemer se omejuje le na upravne naloge, na državo pa ne prenaša normativnih pristojnosti občin. Občinam bodo potemtakem ostale v izvirni pristojnosti ustanoviteljske pravice do javnih zavodov in javnih podjetij, upravljalska upravičenja, dajanje predlogov in mnenj v upravnih in drugih postopkih in druga materialna dejanja, ki nimajo značaja upravnega odločanja. Predlagani zakon ima tudi pravno varovalko za vse akte, ki so jih izdale upravne enote, ministrstva in organi v njihovi sestavi v prehodnem obdobju od novega leta do junija. Nespremenjeno ostaja pra- vilo, da bo država hkrati z nalogami prevzela tudi delavce, ki so jih opravljali, ter sorazmeren del administrativnih, računovodskih in tehničnih delavcev, pa tudi nedokončane zadeve in dokumentarno gradivo. KF RAZGLAS Volilne upravičence iz Krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti obveščamo, da je za gla-I sovanje na nadomestnih volitvah za enega člana j Občinskega sveta občine Nazarje, ki bo dne 25.6.1995, razgrnjen splošni volilni imenik za volišče št. 15 - Osnovna šola Šmartno ob Dreti. Volilni imenik je razgrnjen na Krajevnem uradu ji Nazarje in oddelku za upravne notranje zadeve upravne enote Mozirje, soba št. 8. Vsak državljan, ki ima stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti, ima pravico pregledati splošni volilni imenik in zahtevati popravek. Državljan lahko zahteva popravek, če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik; če je vpisan kdo, ki nima splošne volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča; če je vpisana oseba, ki je umrla; če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Volilni imenik bo razgrnjen do 10.6.1995. V.D. NAČELNIKA UPRAVNE ENOTE: Darko Repenšek, prof. Občine bodo izdajale skupno Uradno glasilo V novih občinah smo se dogovorili, da bomo odloke, j predpise in druge akte objavljali pretežno v Uradnem glasilu občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče. Na ta način želimo: 1. približati odločitve, sprejete na sejah občinskih svetov, vsem, ki morajo biti z njimi seznanjeni in so jih dosedaj morali iskati med ostalimi objavami v Uradnem listu RS; 2. zagotoviti možnost prejemnikom glasila, da imajo na enem mestu zbrane sprejete uradne akte naših občin; 3. poceniti objavo. Odločili smo se. da bomo Uradno glasilo izdajali praviloma enkrat mesečno, sicer pa po potrebi. Člani Občinskih svetov in porabniki proračunskih sredstev bodo glasila prejemali brezplačno, ostale interesente (podjetja, podjetnike, obrtnike, občane in druge) pa prosimo, da glasilo naročijo na eni od občinskih uprav. Mesečna naročnina bo odvisna od obsega glasila in dejanskih stroškov izdajanja. Obveščamo tudi vse potencialne izvajalce del, ki se financirajo iz občinskih proračunov, da bomo tudi razpise za ta dela objavili v Uradnem glasilu občin. V imenu županov občin Jakob PRESEČNIK Župan občine Mozirje Ljubezen gre skozi želodec Še posebej, če ima ta predznak zgornjesavinjske specialitete, za katero si Turistično društvo iz Rečice skupaj s strokovnjaki že nekaj let prizadeva pridobiti geografsko zaščito porekla. Skoraj je ni domačije v Zgornji Savinjski dolini, kjer ne pridelajo okusnih želodcev, čas sušenja in zorenja se izteka, zato so tudi letos Rečičani pripravili strokovno ocenjevanje. Zbrane želodce je komisija letos prvič razvrstila v dve ocenjevalni kategoriji. V prvi so bili izdelki, namenjeni le za domačo uporabo, posebej pa so ocenjevali dobrote, namenjene za prodajo. Gotovo je, da je imela komisija odgovorno delo, saj se je bilo med obilico suhomesnatih specialitet težko odločiti za tiste, ki pa so vendarle prislužile naslov najboljših. Zaključni del ocenjevanja je letos potekal v gasilskem domu, kjer je komisija razglasila najboljše, neučakani gurmani pa so lahko izdelke tudi že pokusili. Za dokončno oceno kvalitete želodcev bo potrebno opraviti še mikrobiološko analizo, plakete in priznanja najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskih želodcev pa bodo podelili na tradicionalni prireditvi Od lipe do prangerja 1. junija na Rečici. Edi Mavrič, foto:TOP IZ UPRAVNE ENOTE Kot četrto notranjo organizacijsko enoto Upravne enote Mozirje vam želim predstaviti še oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve. V tem oddelku se državljani pravzaprav srečujemo le z našimi delavci v glavni oz. sprejemni pisarni, kjer lahko tudi osebno oddamo svoje vloge naslovljene na upravne organe. Tu se evidentirajo in klasificirajo vse zadeve, spremljajo roki reševanja upravnih zadev, ureja in hrani dokumentarno in arhivsko gradivo. Pisarniško poslovanje je vodeno računalniško. Iz te pisarne se vrši tudi vsa odprava pošte. Glavna pisarna opravlja tudi za Ministrstvo za finance, Republiško upravo za javne prihodke - Izpostavo Mozirje, Izpostave inšpektoratov, Občino Mozirje in delno za Ministrstvo za obrambo, Upravo za obrambo Celje -Izpostavo Mozirje po pogodbi naloge sprejemne pisarne, vložišča in arhiva. V preteklih štirih mesecih je bilo evidentiranih skupaj 2042 zadev ter poštno odpremljenih 22959 pošiljk. V glavni pisarni se do 1.6.1995 še opravljajo overitve podpisov, pisave in prepisov. Od tega datuma dalje pa bodo overitve le v pristojnosti notariatov. Tu želimo poudariti, da pristnost podpisa, ki ga uradna oseba overi, lahko dokaže predlagatelj listine le tako, da pred uradno osebo lastnoročno podpiše listino ali da prizna pred njo podpis, ki je že na listini, za svoj. To navajamo iz razloga, ker se čestokrat dogaja, da želijo podpis predlagatelja listine overiti tudi druge osebe, vendar to nikakor zakonsko ni dopustno. Za spise in dejanja v upravnih stvareh se plačujejo upravne takse (koleki), ki jih prav tako stranke kupijo v glavni pisarni, kjer lahko tudi fotokopirajo svoje dokumente oz. listine. V oddelku se vodijo tudi postopki z najdenimi stvarmi. Zakon o postopku z najdenimi stvarmi določa, da mora najditelj stvar v treh dneh izročiti policijski postaji, na območju katere je bila stvar najdena, ali policijski postaji, ki je najditelju najbližja. V primeru, da se upravičenec ne zglasi v treh dneh od prevzema stvari, izroči policijska postaja najdeno stvar s potrebnimi podatki in proti potrdilu notranji organizacijski enoti upravne enote, pristojni za občo upravo. Upravna enota hrani najdeno stvar od treh do šest mesecev, odvisno od vrednosti stvari. Najdbo majhne vrednosti razglasi z oglasom na oglasni deski ali na drug krajevno običajen način, najdbo večje ali velike vrednosti pa mora tudi objaviti v dnevnem tisku, najkasneje v petnajstih dneh od sprejema stvari. Če se upravičenec ne oglasi v času, dokler je stvar v hrambi v upravni enoti, se stvar proda na javni dražbi. Izkupiček je po odbitku nagrade in drugih stroškov prihodek proračuna. V oddelku za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve se vodi tudi finančno poslovanje upravne enote in Območne geodetske uprave Velenje - Izpostave Mozirje. Ta oddelek skrbi tudi za urejanje vseh postopkov v zvezi z delovnimi razmerji zaposlenih v upravni enoti. Njegova naloga je tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Nenazadnje pa skrbi tudi za organizacijo administrativno-tehničnih nalog ter vzdrževanje opreme v upravni enoti. V nadaljevanjih smo vam tako predstavili delo vseh štirih notranjih organizacijskih enot - oddelkov ter njihove naloge in pristojnosti tako, kot to navaja zakon o upravi pred razveljavitvijo 101. člena. Ustavno sodišče je namreč v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da se prvi odstavek 101. člena Zakona o upravi (Ur. list RS, št. 67/94) in tretji odstavek 99.a člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95) razveljavita. Razveljavitev začne učinkovati 1. junija 1995. Navajamo 1. odstavek 101. člena Zakona o upravi: "S 1.1.1995 prevzame država od občin vse upravne naloge in pristojnosti na področju, za katere so ustanovljena posamezna ministrstva, ter vse druge z zakonom določene upravne naloge oblastve nega značaja iz pristojnosti občin." in 3. odstavek 99. a člena Zakona o lokalni samoupravi: "Z zakonom in drugimi državnimi predpisi določene pristojnosti organov prejšnjih občin za urejanje in izvrševanje zadev iz državne pristojnosti ne preidejo na organe novih občin." Ko bo Državni zbor z zakonom nadomestil razveljavljeno določbo, ter določil posamične pristojnosti in naloge, ki jih prevzame država, vas bomo s spremembami prav tako seznanili. v.d. načelnika Upravne enote MOZIRJE Darko REPENŠEK, prof. PROMET S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI Prodajo kmetijskega zemljišča ureja zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS 1/79, 4/79, 11/81, 1/86 in Ur. list RS 9/90). Kmetijska zemljišča so razvrščena v 2 območja: I. območje (A zemljišče) in II. območje (B zemljišče). Kmetijska zemljišča iz 1. območja so tista, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji. Zanje je značilno, da na njih ne more pridobiti lastninske pravice občan, ki ni lastnik zaščitene kmetije oziroma nima statusa kmeta. Takega zemljišča tudi ne morejo kupiti društva ali druge civilno pravne osebe. Zemljišča v II. območju (B zemljišče) so vsa preostala kmetijska zemljišča, s katerimi je promet prost, kar pomeni, da jih je mogoče prodajati, podariti ali izročiti, ni pa mogoče brez ustreznega plansko-izvedbenega akta posegati v ta prostor (graditi,...). Prodajalec kmetijskega zemljišča mora na krajevnem uradu ali na sedežu Upravne enote v Mozirju izpolniti obrazec "ponudba za prodajo". Ustrezna služba mora ponudbo nabiti na oglasno desko, hkrati pa z vročilnico poslati po 1 izvod ponudbe Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, 1 izvod pa občini, v kateri zemljišče leži. Prednostno pravico do nakupa kmetijskih zemljišč imajo: zakupnik, kmet-mejaš, občina, sklad, drug kmet in kmetijska organizacija. V kolikor nobeden od prednostnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko lastnik zemljišče proda kupcu, ki ga sam izbere. Pred sestavo prodajne pogodbe oziroma pred over-ovitvijo podpisov na pogodbi o prodaji, mora lastnik na Upravni enoti pridobiti po-trdilo, da so upoštevane določbe zakona o kmetijskih zemljiščih. Brez tega potrdila ne more realizirati pogodbe o prodaji in prenesti lastništva. Prodajalec predloži 2 izvoda pogodbe in potrdilo iz prejšnjega odstavka Republiški upravi za javne prihodke -Izpostava v Mozirju zaradi odmere davka za promet z nepremičninami. Po plačilu te obveznosti je potrebno overiti pogodbo. Do 31. 5. 1995 bodo prodajalčev podpis na pogodbi overili na Okrajnem sodišču v Velenju, od 1. 6. 1995 dalje pa bo overovitve opravljal notar Avgust Ribič v Velenju, Trg mladosti 6. Kupec mora razpolagati s potrdilom o državljanstvu in potrdilom, da ima status kmeta (če kupuje zemljišče v I. območju. Enak postopek velja za prodajo gozda. v.d. načelnika Upravne enote Darko REPENŠEK, prof. Gornji Grad Društva za občinski praznik Na sestanku predsednikov društev občine Gornji Grad, sklical ga je župan Toni Rifelj, so se dogovorili, da bo odslej gornjegrajski praznik nosil status občinskega praznika. Gornjegrajski praznik so namreč v preteklih letih, predvsem v programskem delu, oblikovale vse tri krajevne skupnosti sedanje občine, zato je predlog logičen in razumljiv. Po novem naj bi na predlog predsednika Kulturno prosvetnega društva Gornji Grad Edija Mavriča praznik obeležili z osrednjo občinsko proslavo, prva naj bi bila v Bočni in občinskim tekmovanjem gasilcev. To naj bi po njegovem predlogu letos organizirali v Novi Štifti. Osrednja nedeljska prireditev ostaja še naprej v Gornjem Gradu, s tem da jo bodo postopno poskušali programsko postaviti na zgodovinske temelje. Namen praznika je še bolj povezati kraje in ljudi v zgornjem toku Drete, seveda pa bo moral predlog o bodočem občinskem prazniku potrditi še občinski svet. Edi Mavrič Turistično društvo Gornji Grad Uspeh odvisen od dela odbora in krajanov Na velikonočni ponedeljek so se na letnem občnem zboru zbrali člani Turističnega društva Gornji Grad. Uvodoma so se predstavile članice turističnega krožka OS Gornji Grad, in sicer z nalogo, ki je bila predstavljena na regijskem turističnem festivalu. Poučen pregled možnosti turistične predstavitve in posledičnega trženja so bile osnovne ideje za oživitev turizma, ki je vendarle pred leti predstavljal, tu je mišljen predvsem stacionarni, bistveno postavko v splošno gospodarskem pomenu Gornjega Gradu. Kljub težavam pa je bilo iz poročila predsednika razvidno, da je bilo društvo v preteklem letu precej angažirano, predvsem so skrbeli za urejenost kraja in še posebej trškega jedra. Poleg tega so sodelovali pri spomladanskem čiščenju Drete, razširili so zbirko pod velbom in tvorno sodelovali pri organizaciji in izvedbi 25. Gornjegrajskega praznika. Prav ta osrednja prireditev je po besedah predsednika društva Franca Pustoslemška v resni nevarnosti, v kolikor se v organizacijsko in izvedbeno vsebino projekta ne bodo tvorno vključevala tudi druga društva. Pri tem seveda ne gre za splošno oceno, vendarle je trend interesa pri ostalih v upadanju. V kratkem naj bi po dolgih prizadevanjih končno zagledala luč sveta serija razglednic in turistični prospekt, kar predstavlja osnovo predstavitve kraja in občine tudi v širšem prostoru. V prihodnjem letu pa načrtujejo izdajo vodnika, kar pa zopet pomeni finančni zalogaj, kateremu samo društvo seveda ni kos. Župan občine Gornji Grad Toni Rifelj je dejal, da je turizem osnovna razvojna usmeritev občine, kar naj bi se odražalo tudi v proračunu, vedno bolj pa se po njegovem mnenju kaže potreba po profesionalizaciji dejavnosti. V tekočem letu si bodo v Turističnem društvu Gornji Grad še naprej prizadevali za urejeno okolje in omogočili obiskovalcem ogled znamenitosti z ustrezno razlago. Nadalje je v njihovem načrtu sodelovanje z ostalimi društvi v občini, vključili se bodo v priprave in izvedbo Gornjegrajskega praznika in še je odprtih vprašanj in načrtov, ki pa bodo izvedljivi tudi ob pričakovani pomoči in razumevanju občine. Edi Mavrič GD Solčava V znamenju jubileja Za gasilsko društvo iz Solčave je letošnje leto jubilejno. Pred sedemdesetimi leti so predhodniki začutili potrebo po organiziranem varovanju pred ognjenimi zublji in drugimi nesrečami in se povezali v društvo, ki daje danes ton krajevnim dogodkom obče in ne samo v slučaju nesreče. To je razvidno tudi iz plana dela, ki so si ga zastavili solčavski gasilci, saj nameravajo s prostovoljnim delom opraviti 700 ur. Te številke so praviloma ob koncu leta vedno bistveno večje od predvidenih. Poleg jubilejne prireditve načrtujejo v tekočem letu strokovno usposabljati člane in se udeleževati tekmovanj različnih kategorij. Po gospodin-stvih bodo opravili preventivne preglede, saj se zavedajo, da le pravočasno opozarjanje in odpravljanje možnosti požarne ogroženosti zagotavlja relativno varnost. Ob vsem tem v GD Solčava skrbijo za nenehno pridobivanje novih članov, ki bodo primemo strokovno usposobljeni nadaljevali uspešno zastavljeno delo. Edi Mavrič PRVO SREČANJE MLADIH ORNITOLOGOV SLOVENIJE 22. aprila, na Dan Zemlje, je bilo v Mariboru 1. srečanje mladih ornitologov Slovenije, ki ga je organiziralo Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Na srečanju so predstavili mladi opazovalci ptic 24 raziskovalnih nalog, pri katerih je sodelovalo kar 175 učencev 22 šol iz vseh koncev Slovenije. Srečanja smo se udeležili tudi učenci biološkega krožka OŠ Mozirje z nalogo: PTICE NAŠEGA OKOLJA V ZIMSKEM ČASU. V januarju in februarju smo s pomočjo ornitologa Milana Cerarja in naše mentorice Bernarde Špegel opazovali ptice ob Savinji, od Ločkega polja do Samostanskega griča v Nazarjah. Na naših opazovalnih listih smo zabeležili 31 vrst ptic. Najpogosteje smo videli veliko sinico, ščinkavca, zelenca, liščka, črnega kosa, kanjo, močvirsko sinico, plavčka in raco mlakarico. Našo nalogo so predstavili Tina, Klementina in Igor. Vendar s tem delo za nas ni končano. Opazovanje bomo nadaljevali tudi v spomladanskem in poletnem času, da ugotovimo, katere ptice pri nas gnezdijo. Če ptice in njihovo življenje zanimajo tudi tebe, se nam oglasi. Mogoče ti bomo lahko pomagali z literaturo in našimi izkušnjami. Saj so bile v predstavljenih nalogah zajete različne vrste ptic, od prekmurskih štorkelj do labodov na Blejskem jezeru. Najbolj zanimivi so bili učenci iz Novega mesta, ki so opazovali gnezdenje ptice na oknu zbornice. Zelo nas je presenetil Denis Vengust iz Velenja, ki je obdelal zimsko omitofavno Škalskih jezer. DOPPS je že pripravilo razpis za 2. srečanje, ki bo predvidoma marca 1996. Če vas zanima, se oglasite in vam ga bomo poslali. Za konec še nekaj besed o opazovanju ptic iz knjige J.Comella: Približajmo naravo otrokom: "Opazovalce ptic imamo že po tradiciji za čudake, ki se potikajo po gozdu in plezajo na drevesa z zbirko beležnic, daljnogledov in fotoaparatov. Vendar, če boste kdaj imeli priložnost opazovati ptice od blizu, boste odkrili, da jih je čudovito gledati in poslušati, ter da so po svojem vedenju nenavadno zanimive." Poskusite tudi vi! Marija Sodja Kladnik tel.: 832-306 Sv. Florjan - zaščitnik gasilcev V nedeljo, 7. maja so se gasilci v številnih društvih na različne načine spomnili na svojega zavetnika sv. Florjana. V naši dolini so Florjanovo še posebej svečano obeležili gasilci ob reki Dreti. V nazarski župnijski cerkvi so se pri maši, ki jo je opravil p. Bernard Goličnik, zbrali člani prostovoljnih gasilskih društev Nazarje, Gorica ob Dreti, Šmartno ob Dreti in Dobrovlje. Po obredu v cerkvi so se nekaj časa zadržali še v domu nazarskih gasilcev, kjer so si z zdravico ob prazniku njihovega patrona zaželeli čim manj požarov v letošnjem letu. Praznika svojega zavetnika pa so se spomnili tudi gasilci iz Nove Štifte. Slovesna maša po njihovem namenu in gasilska parada, ki jo vsako leto spremlja Zgornjesavinjska godba na pihala pod vodstvom Franca Goljufa dajeta obeležitvi poseben pečat. Poleg domačih gasilcev so se slovesnosti udeležili gasilci iz Gornjega Gradu in Lahovč, skupaj okoli petdeset uniformirancev. Slovesno je bilo tudi pri podružnični cerkvici sv. Primoža in Felicijana v Gornjem Gradu, kjer so se svojemu zavetniku priporočili gornjegrajski gasilci. KF, EM Zbor nazorskih, goriških, šmarških in dobroveljskih gasilcev pred cerkvijo v Nazarjah PGD Gorica ob Dreti Turnir za kip sv. Florjana Prostovoljno gasilsko društvo Gorica ob Dreti tudi letos organizira meddruštveni gasilski turnir, tokrat peti po vrsti, za prehodni kip sv. Florjana. Turnir bo v soboto, 20. maja ob 13. uri na športnem igrišču v Kokarjah. KF KRESNIČKE Ljubezen se praviloma sprevrže v časovno sood- : visnost. Razen tiste, ki je ni in one, katera \ misli da je. S Edi Mavrič - Savinjčan \ Ob Tednu gozdov: Razstava "Skrivna bitja iz gozda" v mozirski galeriji Savinjsko gozdarsko društvo je ob Tednu gozdov pripravilo razstavo "Skrivna bitja iz gozda". Otvoritev bo danes, v petek 19. maja ob 18. uri v galeriji v Mozirju. Razstavljena bodo naj, naj, naj likovna in literarna dela, ki so prispela na natečaj. Sodelujejo učenci vseh osnovnih šol. Del razstave bo posvečen dokumentarni naravoslovni fotografiji Jožeta Svetličiča, ki je svoje življenje posvetil odkrivanju redkih, ranljivih in ogroženih živalskih vrst Zgornje Savinjske doline. Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Zavodom za gozdove Nazarje in Zavodom za kulturo Mozirje. Ogledali si jo boste lahko do 2. junija. Namen razstave je prikazati bogastvo naše narave, ki navdihuje naše otroke k ustvarjalnosti. Saj nas prispevki mladih vsako leto znova presenetijo. Radi bi pokazali tudi delo in dosežke gozdarjev, ki se ukvarjajo z opazovanjem in raziskovanjem živalskega sveta. Vljudno vabljeni k ogledu! MSK Preventivna akcija in analiza terena velenjsko - mozirske regije 1995 "ZDRAVE NOGE -ZDRAV DIABETIK" Kljub stiskam v zdravstvu tudi letos v diabetološki ambulanti pripravljamo nekaj povsem novega: nameravamo pregledati vse naše sladkorne bolnike glede okvar stopal. To je večji "zalogaj", kot se zdi na prvi pogled. Sladkorne bolezni se kar vsi bojimo: povzroča različne okvare, ki se pokažejo šele čez leta. Tudi s stopali bolnikov je tako: zaradi bolezni se hitreje okvarjajo drobne žilice in živci na nogah, bolnik nog ne čuti več dobro ali pa so hladne, koža postane suha, okvar in vnetij je več. Ali lahko kaj napravimo? Če smo hitri in natančni: DA. Zato smo se trije zdravniki iz obeh sosednjih dispanzerjev za sladkorne bolnike (dr. Predikaka in dr. Epškova iz Slovenj Gradca in sam iz velenjske ambulante) odločili, da pokličemo vse naše bolnike na preventivni pregled. Začeli smo v Savinjski in Šaleški dolini, nadaljevali bomo na Koroškem. Tedensko (vsak torek popoldan, ker gre za delo izven delovnega časa) je poklicanih po 30 bolnikov. Podpirajo nas vsi: gospod župan Srečko Meh je prevzel pokroviteljstvo nad akcijo in nam tudi dodelil namenska sredstva za pomoč; Tiskarna Velenje je ogromno prispevala z obrazci (6000 kosov!), prispevke pa so obljubili še številni drugi: Rudnik Velenje, ERA, Veplas, Gorenje (Servis, Notranja oprema), MCA Nazarje, Elkroj Mozirje, Termoelektrarna, Trend in APS. Potrebujemo pa tudi vašo pomoč: če res hočemo najti vse bolnike (vsi niso registrirani v naši ambulanti), mi morate priskočiti na pomoč vsi: obvestite vse prijatelje in znance (ki so sladkorni bolniki), da akcija že poteka. Predstavljena bo na Radiu Slovenj Gradec (predvidoma 19.5.95 od 10. do 12. ure - dogovor z g. Vrečičem). V kolikor ne bodo vsi dobili vabila, naj se javijo sami: tel. 856-711, gospa Pečarič v ZD Velenje. Cilj akcije je določitev obsega okvar pri naših bolnikih: če bomo dovolj vztrajni, bodo rezultati akcije močan argument za zahtevo po ustanovitvi posebne ambulante za te vrste okvar (vsaka širitev dejavnosti je sicer strogo "prepovedana" s strani zavarovalnice -plačnika). Če pa vemo, da je pri sladkornih bolnikih teh okvar 40X (!) več kot sicer med prebivalstvom, se "splača" potruditi -skupaj bomo močnejši in uspešnejši. Damjan Justinek TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE VABILO VABIMO VSE GODCE Z DIATONIČNO HARMONIKO IZ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE IN OKOLICE NA IZBIRNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO 95 ki bo v soboto, 24. junija 1995 v popoldanskem času v NAZARJAH pred gradom VRBOVEC. Prijave pošljite do 10.6.1994 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Hribernikova 1 63330 MOZIRJE Vrstni red nastopajočih bo določen glede na čas prijave (zadnji prijavljeni bo nastopil prvi). Podrobnejše informacije boste prejeli po prijavi! Pravilnik tekmovanja zajema štiri kategorije nastopajočih glede na starost godcev: I. kategorija do 16 let II. kategorija od 16 let do 45 let IH. kategorija od 45 let do 65 let IV. kategorija od 65 let naprej - veterani Vsak tekmovalec ima možnost nastopiti z dvema skladbama, ki imata različen ritem. ODREŽI IN POŠLJI PRIJAVNICA ZA IZBIRNO TEKMOVANJE ZLATA HARMONIKA 95 1. PRIIMEK IN IME GODCA------------------------------------------------ 2. DATUM ROJSTVA ------------------------------------------------------ 3. NASLOV GODCA------------------------------------------------------- 4. TELEFON _________________T____________________________________:____ 5. NASLOV SKLADB IN AVTOR: prva _______________________________________ druga (skladbi sta v različnem ritmu) Zavzemanje za popravo krivic neposrednim žrtvam vojnega nasilja Utrinki s seje Državnega zbora 13. in 18. aprila so se v Državnem zboru Republike Slovenije odvijali, zlasti za vse tiste, ki smo II. svetovno vojno preživljali v nadpovprečno težkih fizičnih in psihičnih okoliščinah, izredno dramatični trenutki, ki so za razreševanje odprtih vprašanj neposrednim žrtvam vojnega nasilja pomenili dejanja izrednega pomena. Državni zbor je v drugi fazi razprave in odločanja o Zakonu o žrtvah vojnega nasilja pokazal nepričakovano veliko mero skupne pripravljenosti v upravičeno korist žrtev vojnega nasilja sprejeti takšen zakon, kakršnega v celoti nismo pričakovali. Obremenjeni smo bili s predlagateljevim t.j. vladnim osnovnim besedilom za drugo obrav-navo in še posebej z njenimi amandmaji. Društvo TABORIŠČNIKOV - UKRADENIH OTROK je s svojimi predstavniki ves čas pozorno spremljalo potek razprave v Državnem zboru in s skrbnim zanimanjem sledilo procesu dogajanj. Vsemu dogajanju v Državnem zboru je ves čas usmerjevalno, ter v vsebinskem kot razpoloženjskem smislu, intonirala prepričljivost in moralna pokončnost poslanke Danice Simšič, ki je v tej težki bitki, ne samo vsebinsko, marveč tudi moralno zmagovala. Moralni dolg in iskrena hvaležnost nam narekuje, da se Demokratski stranki Slovenije, predsedniku stranke Tonetu Peršaku, in še posebej Danici Simšič, iskreno zahvalimo za nadpovprečno prizadevnost, za trud in strokovno poglobitev v problematiko žrtev vojnega nasilja; za pokončno in neomajno moralno držo in smisel za prepričljivost v tej humani in moralno človeško občutljivi tematiki, da so znali in zmogli v državnem parlamementu usmerjati in doseči, da je Zakon o žrtvah vojnega nasilja, v tej fazi razprave, dobil tako lepo podobo, ki smo si jo upali le na tiho želeti. Predsednik DT-UO Janez Štiglic Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 - 1945 iz Mozirja obvešča članstvo, da bodo uradne ure vsak drugi torek v mesecu od 8. do 11. ure v pisarni Društva upokojencev v Mozirju, Savinjska cesta 22. Pričetek uradovanja bo v torek 13. junija 1995. _________ŠOLSTVO___________ Osnovna šola Mozirje Obisk pisateljice Berte Golob Letošnjo podelitev bralnih značk učencem, ki so izpolnili zahtevane kriterije, so na mozirski osnovni šoli popestrili s sproščeno prireditvijo v prosvetnem domu, na katero so povabili tudi znano mladinsko pisateljico in avtorico učbenikov Berto Golob. Šlo je pravzaprav za čisto pravo predstavo o Deželi slovničarij, ki jo je režirala učiteljica na mozirski šoli Zinka Hadžič. Domiselno zasnovana in postavljena scena nas je postavila v vas Besednica, ki ima ulico pregibnih in ulico nepregibnih besed. Vanjo se pripelješ z vlakom Stavek ekspres. Predstava v poudarjenem zaporedju "uvod, jedro in zaključek" nam je s svojo vsebino in živahn glasbeno spremljavo pričarala vzdušjem v deželi, kjer pomlad nikoli ne mine in kjer rožice cvetijo vse leto. Predstavili so se medmet, zaimek, pridevnik, število, narekovaj, sklon, vejica, velika in mala začetnica, da vseh ne naštevam. Ugotovili smo, to pa Berta Golob že dolgo ve, da slovnica sploh ni dolgočasna, če je predstavljena na primeren način. Pisateljica je ob koncu predstave tudi sama spregovorila, čestitala je vsem, ki so pripravljali in izvedli predstavo, in povedala nekaj zanimivih utrinkov iz svojega življenja. V Mozirje, kjer je bila tokrat prvič, se bo, kot je dejala, še rada vrnila. KF m Osnovna šola Ljubno ob Savinji 190 let šolstva v kraju Šolstvo ima na Ljubnem ob Savinji dolgoletno tradicijo, saj letos v tem kraju beležijo že 190 let od prvih začetkov te dejavnosti. Tako pomemben jubilej bodo obeležili s katere se pripravljajo že Ljubenska šola je v širšem slovenskem prostoru poznana po lepih dosežkih v vzgoji in izobraževanju, njeni učenci pa so uspešni pri nadaljevanju šolanja v srednjih šolah in na fakultetah. Kot pravi ravnatelj OŠ Rajko Pintar, so ponosni tudi na odmevne in pogumne pristope pri organizaciji dejavnosti in prireditev, ki seveda niso same sebi namen, ampak skušajo vedno prikazati vse kar je najboljšega v njihovih učencih. V soboto, 20. maja bo ob 18. uri v Kulturnem domu na Ljubnem samostojni koncert šolskega otroškega in mladinskega pevskega zbora, kjer bo prvič predstavljena pesem, ki je bila napisana in uglasbena posebej za omenjena zbora. V nedeljo, 21. maja bo ob 18. uri v Kulturnem domu igra v dveh dejanjih Anno Domini 1805, ki jo bodo uprizorili člani dramskega krožka ljubenske šole, prikazuje pa začetke šolstva na številnimi prireditvami, na od lanske jeseni. Ljubnem. Dan kasneje bodo ob 12. uri igro ponovili še za učence šole. V torek, 23. maja bo ob 18. uri v Kulturnem domu glasbeni nastop učencev OŠ Ljubno, kjer se bo predstavilo preko 50 učencev, ki se učijo različne instrumente tako v glasbenih šolah kakor pri drugih pedagogih. V četrtek, 25. maja bo ob 10. uri v večnamenskem prostoru ljubenske šole otvoritev razstave likovnih del učencev in starih fotografij, ki pričajo o razvoju šolstva na Ljubnem. V petek, 26. maja bo ob 18. uri v Kulturnem domu še slavnostna akademija v počastitev 190-letnice šolstva na Ljubnem. Častni gost bo minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. Ob tem pomembnem jubileju bodo izdali- tudi šolsko glasilo Mladi flosar, ki bo tokrat izrazito literarno naravnano. Poleg tega bodo izdali še gledališki list in dva koncertna lista. KF OGLASI mm i prodaja mmm mm HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA B0JLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A DELOVNI ČAS TRGOVINE TEL FAX: 063-720-138 8.00-12.00 IN 14.00-18.00 TEL 063-720-406 SOBOTA 8.00-12.00 GLASBENA ŠOLA NAZARJE Savinjska c. 4 63331 NAZARJE Vpisuje učence za šolsko leto 1995-96 - v MALO GLASBENO ŠOLO (starost 5 in 6 let) - v PRIPRAVNICO (starost 7 let) Vpis v ta dva oddelka je prost, brez preizkusa posluha. - v oddelek synthesizer - 1. razred (klavir, harmonika, kitara, pihala, trobila, tolkala in godala) Prednost pri vpisu v 1. razred imajo učenci z opravljeno pripravnico. Brez opravljene pripravnice bo vpis v 1. razred za trobila (rog, pozavna, bariton, trobenta), tolkala, godala in synthesizer. Ti učenci bodo morali opraviti preizkus posluha. O dnevu in uri preizkusa bodo obveščeni. Vpis bo potekal od dneva razpisa do 23. junija 1995. UUDJE IN DOGODKI V SPOMIN Odhajaš tja, kjer ti bo lepo saj težo zemeljske ruše, vsled tvoje blage duše, odvzelo dobro bo nebo. (Lojze Mavrič) Med prvomajskimi prazniki je v Gornjem Gradu ugasnilo življenje gospe Marije Novak - Ribičeve Mici. Vest o njeni smrti je neprijetno prizadela krajane, prav posebno pa člane Prosvetnega društva, saj smo se zavedli, da smo izgubili človeka, ki je posvetil domala vse svoje življenje rasti in razcvetu njegove dejavnosti. Takoj po končani osnovni šoli je prevzela prve zadolžitve, ki so se kopičile iz leta v leto in vselej jih je opravila odgovorno in prizadevno v splošno zadovoljstvo vseh sodelujočih. Del ni nikoli izbirala, temveč je poprijela povsod, kjer je bilo potrebno; bila je igralka, šepetalka, prepisovala je vloge, pomagala v knjižnici in opravila vrsto tistih anonimnih del, ki so za uspešne kulturne akcije neobhodno potrebne. Posebne zasluge pa je imela pri uspešnem delovanju kina, saj je bila dolgoletna blagajničarka. Za svoje delo je prejela posebno PRIZNANJE in ZLATO PLAKETO občine Mozirje. Tako je Ribičeva Mici preživela 83 let svojega bogatega življenja, ki ga je zajeten del posvetila kraju in ljudem. Zavedamo se, da ji ni bilo vselej lahko skladiti službenih, materinskih in društvenih dolžnosti, zato so njene zasluge bogata dediščina za tiste, ki jo bodo poskušali nadomestiti. Ob njenem odhodu se ji za vse zahvaljujemo in želimo, da bi bil njen vzgled še dolgo živ med nami. Kulturno prosvetno društvo Gornji Grad preživijo na vajah v duhu ljubezni do petja in pesmi, vedno povezani tudi s trudom in odrekanjem. KF, foto: TOP Pevski reviji na Ljubnem in v Gornjem Gradu Na stotine pojočih grl Da je pevska tradicija v dolinah ob Savinji in Dreti še vedno živa in da pravzaprav kar izžareva življenjsko energijo, sta potrdili pevski reviji otroških in mladinskih zborov ter zborov odraslih, ki sta letos bili na Ljubnem ob Savinji in v Gornjem Gradu. Najmlajši pevci in pevke so se zbrali že 21. aprila na Ljubnem. Kar 506 jih je nastopilo v enajstih zborih, ki delujejo v osnovnih šolah in v glasbeni šoli, otroški zbori pa delujejo tudi v prosvetnih društvih in na podružničnih šolah, a se na revijo letos (še) niso prijavili. V Gornjem Gradu je minulo soboto nastopilo 12 odraslih zborov z 236 pevci in pevkami, a tudi ta številka ni dokončna, kajti zbori delujejo tudi v Šmihelu, v Nazarjah, v Novi Štifti in v Solčavi, a se za nastop na reviji niso odločili. V obeh primerih so poslušalci v popolnoma polnih dvoranah uživali ob ubranih glasovih in z gromkimi aplavzi nagradili pevce in zborovodje. To pa je bila seveda le skromna in simbolična nagrada za vse ure in večere, ki jih oboji Komorni mešani pevsKi zDor Luce pod vodstvom Simone Moličnik V Gornjem Gradu so nastopili: - Ženski PZ PD Bočna (21 pevk) - zborovodja Jože Venišnik - Mešani PZ Društva upokojencev Mozirje (25) - Anton Acman st. - Moški PZ PD Ljubno (18) - Lenka Kralj - Dekliška vokalna skupina Škijanček Rečica (10) - Lidija Podlesnik - Komorni mešani zbor Luče (22) - Simona Moličnik - Moški PZ PD Mozirje (17) - Anton Acman st. - Dekliški PZ PD Ljubno (18) - Minka Zalesnik - Oktet Rožmarin (8) - Tadeja Cigale - Moški PZ PD Lepa njiva (20) - Anton Petek - Oktet Savinjski Ave (8) - Tadeja Cigale - Mešani PZ PD Mozirje (45) - Toni Acman - Moški PZ PD Bočna (24) - Mitja Venišnik Na Ljubnem so nastopili: - Otroški PZ OŠ Ljubno (52 otrok) - zborovodja Lenka Kralj - Otroški PZ Glasbene šole Nazarje (33) - Olga Klemše - Mladinski PZ OŠ Luče (46) - Mitja Venišnik - Otroški PZ OŠ Gornji Grad (33) - Martina Štiftar - Mladinski PZ OŠ Mozirje (71) - Lijana Blagovič - Otroški PZ OŠ Luče (36) - Mitja Venišnik - Mladinski PZ OŠ Gornji Grad (42) - Martina Štiftar - Otroški PZ OŠ Mozirje (38) - Lijana Blagovič - Otroški PZ OŠ Mozirje podružnica Rečica (54) -Rozika Žunter - Otroški PZ OŠ G. Grad podružnica Šmartno (53) -Tadeja Cigale - Otroški PZ OŠ Ljubno (48) - Lenka Kralj Mrtvim Slovencem - po sili nemškim vojakom 2. svetovne vojne 1941 - 1945 To so besede, ki so vklesane v ploščo ob križu spomina na padle slovenske vojake nemške vojske, ki jih je okupator po večini v začetku druge svetovne vojne mobiliziral in poslal v prve bojne vrste širom po Evropi in Afriki. Ostali so tam za večno, ne da bi na njihovih grobovih bil postavljen vsaj križ. Pa če je že bil, so ga tja, narejenega iz suhih vej ali kako drugače improviziranega, največkrat postavili njihovi tovariši, ki jih je pozneje mnogokrat doletela ista tragična usoda. Velik, pa vendar skromen, lesen križ, brez imen, stoji na celjskem pokopališču od sobote, 6. maja, ko ga je ob prisotnosti svojcev padlih in velikega števila še živečih mobilizirancev, blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger in na ta način opravil tudi skupno pogrebno svečanost. Na območju Slovenije je nemški okupator mobiliziral med 70 in 80 tisoč slovenskih fantov in mož, vrnilo pa se jih ni nikoli med 20 in 30 tisoč. Točnih podatkov ni, saj so bili po vojni mobiliziranci pritisnjeni na rob družbe, zaznamovani in zaničevani. Zakon narave je poskrbel, da mnogi preživeli tega dejanja niso nikoli dočakali. Med tistimi, ki so se poleg svojcev s solzami v očeh poslovili od teh žrtev vojne, pa je bilo tudi precej Zgornjesavin-jčanov. Pred tem je mariborski škof v opatijski cerkvi sv. Danijela v Celju opravil tudi spominsko mašo. JP Prezrta posebnost Slovenci smo res čudni ljudje. Zakaj, boste vprašali. Med drugim tudi zaradi tega, ker svojih sposobnih ljudi ne znamo ali nočemo dovolj ceniti. Tako nekako bi smeli reči, ko gre za spomin na kmečkega izumitelja in vsestransko sposobnega urarja, fotografa, rezbarja, izdelovalca glasbil in še bi lahko naštevali, kaj vse je Anton Jamnik tam v Jamah delal in znal. Pred leti, ko je bilo treba z malo volje urediti spominsko sobo, da bi bila dostopna obiskovalcem, so bile težave z denarjem za najnujnejšo ureditev prostora v Jamnikovi kašči. Po prizadevanju vodje Savinja-turista Anke Rakun, se je odločil tedanji direktor Savinje Franc Miklavc primakniti sredstva, da so v kaščo napeljali elektriko in da so postavili skromne vitrine. Tedaj so marsikateri ugledni udeleženci na otvoritvi občudovali vsestransko znanje in ustvarjalnost Antona Jamnika in hvalili Ivanko in Jožeta Jamnika, ki sta vsa leta skrbno varovala bogato dediščino. Ta je dejansko tehnično in kulturno izročilo naših prednikov. Toda od tedaj je minilo kar nekaj let in žal opažamo, da znajo to bogastvo ceniti predvsem tujci, da pa domače obiskovalce pogrešajo. Skratka, spet se pokaže tisto značilno za nas, otroci poznajo tuje kraje in posebnosti, domačih pa jim ne pokažemo, saj so "le domače". Pa čeprav se po pomembnosti lahko kosajo z mnogimi tujimi. Ko smo pred dnevi snemali z RTV Slovenija, so gospodje, ki so to počeli, glasno občudovali zanimivosti zbirke in trdili, da kaj podobnega še niso videli, pa jim le malo zanimivega uide! Kdaj bomo znali ceniti domače in se nehali klanjati tujemu? Kdaj bo prevladal ponos na naše kulturno in tehnično izročilo? Kdaj bomo nehali malikovati vse, kar je tujega? A.V. Spomin na p. Kerubina Nazarčani se še dobro spominjajo p. Kerubina Tuška, ki je bil nekajkratni gvardijan frančiškanskega samostana v Nazarjah in splošno spoštovan pobudnik kulturnega življenja v kraju. Umrl je maja 1943 v koncentracijskem taborišču. V mesecu njegove smrti se ga spominjamo, njegova dela pa bodo ostala kot trajen in častni spomin. AV Uničujoč ogenj v Savini Zublji ognja so popolnoma uničili dom bratov Škrubej iz Savine 3. V nedeljo, 7. maja, malo po 18.30 uri je poslopje stanovanjske hiše zajel ogenj. Zagorelo je zaradi dotrajanosti dimnika. Pomanjkanje vode in komaj kak meter oddaljen drog z električno napeljavo so preprečili vsakršno možnost uspešnega gašenja. Z veliko truda in korajže je bilo mogoče rešiti le majhen del pohištva iz pritličja. Poslopje ni bilo zavarovano in tako sta Pušnakova brata ostala brez strehe nad glavo. Lastnik hiše Franc je skupaj z bratom izrazil zahvalo vsem sosedom in soseski za pomoč. Nemudoma je bil ustanovljen 15-članski odbor za obnovo oz. gradnjo nove hiše ter 6-članski odbor za vodenje del. Sosedje, gasilci iz Radmirja in Ljubnega, predstavnik občine ter predstavnik Kovinarstva, kjer je Franc zaposlen, so takoj pristopili k odstranitvi starega - uničenega zidu. V tem času bi naj že bilo pridobljeno lokacijsko dovoljenje in začela gradnja nove hiše z izkopom temeljev. Oškodovancema je bila ponujena streha nad glavo na dveh mestih, a sta se odločila, namestiti v poslopju hleva, kjer je ena soba opremljena z elektriko in dimnikom. Sloga in pomoč lahko z dejanji rešita ta nenadni hud udarec bratoma Škrubej. Slavica Tesovnik, foto: TOP Mozirje Skriti zaklad v Savinjskem gaju Minuli petek se je v "Štajerskem biseru", kot tudi imenujejo Savinjski gaj, mudila terenska ekipa oddaje Poglej in zadeni in tam skrila “zaklad" v vrednosti 200 tisoč tolarjev. Na žalost domačinov zaklad ni bil odkrit. Oddaje same gotovo ni potrebno nikomur posebej predstavljati. Sodi med bolj gledane oddaje razvedrilnega programa, vodi pa jo Stojan Auer. Bolj kot sama oddaja je v turističnem smislu pomemb na predstavitev kraja, kjer je skrit zaklad, to pa je bila v tem primeru Zgornja Savinjska dolina. V krajšem televizijskem spotu je bila predstavljena takole: "Reka Savinja, ki odmaka vzhodni del Kamniško Savin- Savinjski gaj z etnografskimi objekti. Prvi vikend v septembru organizirajo veliko mednarodno razstavo cvetja, ki jo popestrijo z etnografijo. Park je pomladi posajen s pomladnim cvetjem, poleti pa je posajeno preko 100 tisoč sadik letnega cvetja. Vse naštete značilnosti pokrajine in življenja v njej so pripomogle, da ima turizem tu že dolgo tradicijo, ki še posebno danes vse bolj pridobiva na pomenu. Neokrnjena narava Trije tekmovalci, ki so se potegovali za 200.000 tolarjev in številne možnosti za izlete in rekreacijo privabljajo v dolino številne obiskovalce od blizu in daleč. Vabljeni v Zgornjo Savinjsko dolino!" Vsi, ki so želeli iskati skriti zaklad, so morali v Savinjski gaj prinesti glasbilo. Zbralo se je kar nekaj "iskalcev", a le trije med njimi, Alenka Oblak iz Lepe njive, Peter Küster iz Mozirja in Anton Glušič iz Lok, so imeli srečo, da so v svoji kuverti našli listek s črko A, B ali C. V prvi igri so se morali tekmovalci kar najhitreje obleči v kajakaško opremo in se s kajakom spustiti v potok. Peter in Anton sta bila hitrejša od Alenke. V drugi igri sta tekmovalca žičila okvirje za satje. Navkljub domači čebelarski tradiciji Peter ni bil tako spreten kot Anton. Slednjega je pri iskanju zak- lada čakala težka naloga: med štirimi želodci je moral v treh poskusih najti dva, ki sta imela na spodnji strani nalepko Savinjskega gaja. To mu žal ni uspelo in tako se je nagrada 200 tisoč tolarjev prenesla v naslednjo oddajo. Tekmovalce, gostujočo ekipo in vse gledalce pred TV zasloni je pozdravil tudi župan mozirske občine, Jakob Presečnik. Ekipi oddaje Poglej in zadeni se je zahvalil za obisk in obenem poudaril, da Savinjski gaj ni edini biser naše doline. Zgornja Savinjska dolina ponuja obilo možnosti planinarjenja, izletništva, alpinizma, smučanja, na ogled so kulturno zgodovinski spomeniki, tudi kmečki turizmi so veseli obiska, med specialitetami pa je prav gotovo najbolj znan Zgornjesavinjski želodec. KF, foto: C. Sem Z želodci ni bilo sreče jskih Alp, je dala ime dolini, ki jo zaradi ohranjenosti in pestrosti naravnih zanimivosti upravičeno uvrščamo med najbolj slikovita območja Slovenije. Savinja nudi obilo užitkov za vodne športe, predvsem kajakaštvo, rafting in ribolov. V Radmirju je cerkev svetega Frančiška Ksaverija, ki ima veliko zakladnico cerkvene opreme. Ogledate si lahko veliko mašnih plaščev, srebrno mon-štranco in druge zanimivosti. V Gornjem Gradu je na ogled cerkev katedralnega tipa in je največja in arhitektonsko najpomembnejša baročna stavba na spodnjem Štajerskem. Na desnem bregu reke Savinje pa se v mozirski kotlini razprostira na okrog 5 hektarjih edinstveni park cvetja - Človek planin trnjem, močna osebnost ga prestopi in gre naprej. Njegovo življenje je steza preprostega človeka, vendar pretkana z veličino duha, obogatena z ljubeznijo premagovanja ovir s temelji na garanju. Naci Štebe se je rodil 29.7.1920 v Solčavi kot nezakonski sin. Mati je bila brez redne zaposlitve. Otroštva z lepimi spomini v njegovem pripovedovanju ni zaslediti. Obiskoval je šest razredov osnovne šole, dalje pa ni šlo zaradi denarja, ki ga enostavno ni bilo. Mati Micka je za svoje in sinovo preživetje delala kot dninarica na večjih kmetijah. Med počitnicami ji je pomagal tudi mali Naci. Plačilo je bila hrana in kaka obleka. Z enajstimi leti je šel Naci služit sam. S kožarjem sta poleg drugih opravil dnevno molzla trideset koz. Pri štirinajstih je moral v službo. Vladala je huda brezposelnost in zadovoljil se je z delom v Klemenci žagi. Poleg dela v žagi so ga "porabili" še za druga opravila na kmetiji, da se je 11-14 urni delavnik še podaljšal. Po dveh letih službovanja si je z izkupičkom kupil staro kolo, poprej je hodil na delo peš. V žagah je delal vse do upokojitve, to je 40 let trdega dela. Pravi, da se v življenju nikoli ni mogel spraševati ali bi ali nebi, vse je bilo "mus", nuja za Vzporedna pot planinca, markacista in sploh človeka gora in narave, pa se je dvigala, mu dajala moč in notranje zadovoljstvo. Članstvo v planinskem društvu Domžale, leta 49, pa v Gornjem Gradu leta 50, tri leta kasneje ustanovitev PD Solčava, so začetki resnega, predanega dela planinskega društva. Opravljal je naloge gospodarja, tajnika, podpredsednika, blagajnika in poleg tega bil ves čas markacist. Kot markacist je imel na skrbi 18 solčavskih poti. Vsako leto je kak teden opravljal večja nova ali vzdrževalna dela na eni ali dveh poteh. Naci dobro ve, kako težko je bilo včasih oskrbovati planinske koče. Tudi sam, prej pa njegova mati, je nesel prenekatero breme visoko v gore. Za ležišča so v koš natlačili slamo in pot pod noge. Pridobitev prve žičnice, ki se je sprva uporabljala za spuščanje lesa, kasneje za pomoč pri oskrbi Klemenče jame, je bila za organizatorja dela Nacija, velika "iznajdba". Veliko truda je Naci vložil tudi v gradnjo nove in stare koče na Kle-menči jami. Poleg težkega dela v planinskem svetu pa je Naci doživel tudi veliko lepega v kraljestvu gora. Včasih so planinska društva nosila štafeto čez vrhove planin. Tudi ta srečanja so združevala ljudi, katerim je skupna želja biti bliže soncu. V planinah se velikokrat sklenejo trdna prijateljstva. Naci pravi, da ima celo planinskega botra. To sta prijatelja, ki njemu in njegovi ženi Jerici pišeta kartico vsak teden s popotovanja po planinskem svetu. Prijatelju iz Solčave sta omogočila tudi ogled Kornatov in Naci je zelo ponosen na dnevnik, ki ga je takrat napisal. Pravi, da dlje po svetu še ni bil, čeprav je "prevandral" veliko slovenskih vrhov in bil trikrat na Triglavu. In kdaj je pravzaprav takle planinski mojster začel s planinjenjem? Star je bil komaj štiri leta. Z materjo sta prvič prišla do Kamniškega sedla, kjer so ga ženske vpisale v vpisno knjigo kot najmlajšega turista. Naci ima veliko fotografij. Na njih je mnogo znancev in prijateljev in veliko narave. Zima, ki škriplje okoli vogalov hiše, prav nič ne de zakoncema Štebe, ko v topli izbi brskata po spominih življenja. Obema želimo še veliko zdravja. Slavica Tesovnik Potovanje s samim seboj Piše: Mija Štorgel Po dolini reke DUDH KOSI Po razburljivem poletu z ruskim helikopterjem iz Katmanduja naju takoj v Lukli pozdravi nič kaj prijazno vreme, vendar to ne more biti vzrok slabe volje, saj se tu pa tam sivi oblaki le nekako stanjšajo in se v ozadju prikaže kakšen velik hrib, ki pa mu zaenkrat niti slučajno ne vem imena, grbinasta trava, ki v dežju postane mehka in zaradi tega letalo z ročno navigacijo vzleti samo ob lepem vremenu, pa še takrat je včasih usodno za letalo in potnike, ne pa za domačine, saj jim razbita letala prav dobro služijo, če ne za streho nad glavo, pa za kaj drugega. Iz Lukle naju prvi dan trek-kinga proti Everestu pot vodi navzdol mimo številnih čajnic in lodžev, to je pokrajina z gozdovi rododen-droma, jelk, smrek, bambusa in drugih grmovnic. V osnovi gojijo žito, koruzo, ječmen in peso. Ljudje tako kot povsod tukaj, brez vsake naglice, s prijaznim in spokojnim izrazom na obrazu obdelujejo polja, saj so jim le ta glavni vir preživetja. Prav tako prisrčni so otroci, ki v svoji razuzdanosti tekajo za nama in naju žicajo za bombon ali svinčnik, nič jih ne moti. Strgana in umazana obleka, dve debeli sveči pod nosom ter bose nožice, ki jim ni treba paziti, kam stopijo. Na tej poti se začenjajo in končujejo ideali in porazi vseh himalajskih odprav na najvišje vrhove sveta. Od tod naprej se spušča in ponekod strmo vzpenja tudi Draševa in moja pot. Dve poti, ki sta si največkrat zelo podobni. Drugi dan po dobro prespani noči v dokaj novem lodžu, preko številnih visečih mostov prečkava derečo ledeniško reko DUDH KOSI. Tu naju srečujejo in prehitevajo šerpe in poklicni nosači. Šerpe delujejo danes bolj v vlogi vodiča kot pa nosača. Nosač je član ljudstev iz centralnih gora, medtem ko šerpa izhaja iz vzhodnega Tibeta in se odlikuje po svoji neprevzetnosti ter vztrajni potrpežljivosti. Ob srečanju vsakemu zaželi vse lepo. Dolina se zoži in vzpenjava se po strmi in pašni poti, proti najbolj obljudeni šerpovski vasi na področju ledenika KHUMBU. Za nama pa se v popoldanskem soncu počasi izgublja slikovita dolina reke DUDH KOSI, ki pa jo bova ob vrnitvi k sreči lahko še enkrat doživljala. (se nadaljuje) Pogovor s Špelo Trefalt o tem, kako In zakaj je postala televizijska voditeljica in ne igralka ali novinarka, o njenih doživetjih pri snemanju oddaje Mojstri in o njenih načrtih za prihodnost "Nikoli ne berem časopisov, ker me to spravlja ob živce" SN: Če bi katerega izmed naših bralcev vprašali, kdo je Špela Trefalt, bi nam večina verjetno odgovorila, da je to voditeljica priljubljene televizijske igrice Hugo, ki jo stari in mladi z veseljem spremljajo vsak konec tedna. Špela, kako pa bi vi odgovorili na enako vprašanje? ŠPELA: Špela Trefalt sem postala 9. julija 1973, voditeljica, kot me gledalci poznajo, pa precej pozneje. Ne televiziji sem se sicer začela pojavljati precej zgodaj, ko sem nastopala v skečih. Nato sem v 3. ali 4. letniku naredila avdicijo v mladinskem programu, vendar na osnovi tega nihče izmed nas, ki smo bili takrat izbrani, ni ničesar delal. Formalno sem bila kljub temu sprejeta in dobila delo v informativnem programu. Ker pa se politika in jaz nimava preveč radi, sem tam kar hitro nehala, še posebej zato, ker so hoteli iz mene narediti resno novinarko. To je potekalo tako, da sem šla trikrat delat reportažo v živalski vrt, nakar sem to pustila. Pri razvedrilnem programu sem začela v začetku leta 93 z oddajo Nedeljskih 60. V njej sem imela najprej svojo rubriko, nato sem nekaj oddaj tudi vodila. Kasneje je vodenje oddaje prevzel Mario, sama pa sem začela z vodenjem Iger brez meja in nato Huga. SN: Kaj je Špela Trefalt po izo- brazbi? ŠPELA: Končne izobrazbe še nimam. Trenutno sem naravoslovno matematični tehnik, študiram pa pravo. SN: Zanimivo. Kaj pa pravzaprav počne naravoslovno matematični tehnik na televiziji? Mar ni to povsem drugačna življenjska opredelitev kot voditeljstvo na televiziji? Se da to enostavno naučiti? In nenazadnje, ali ni to povezano tudi z igralskimi sposobnostmi? ŠPELA: Po mojem mnenju ni nujno, da ima dober voditelj igralske sposobnosti. Mogoče bi rekla, da to včasih celo škodi. Kajti videla sem že nekaj igralcev, ki so nastopali v voditeljski vlogi, pa se niso obnesli. Zdi se mi, da je pri voditelju pomembno, da je naraven, da stvar ni igrana. Kar pa se učenja tiče, gotovo drži, da vaja dela mojstra. Na začetku imaš možnost, da se učiš in napreduješ, vendar je posebnost tega poklica v tem, da te občinstvo sprejme ali pa te ne sprejme. Na to odločitev vpliva veliko stvari. Jaz, na primer, dobim veliko pripomb zaradi moje obleke pri vodenju Huga, ali pa, recimo, kako si dovolim jesti jabolko, ko grem po Miklošičevi, in podobno. Okusi so različni, nekaterim je tvoj način govora in ton glasu všeč, drugim pa ne. Vsekakor pa poskušaš biti všeč čim večjemu številu gledalcev. SN: Špelo Trefalt torej sedaj pozna tudi ulica. To je cena popularnosti. Kaj pa to pomeni za osebnost kot takšno? ŠPELA: Sama se na to ne oziram preveč. Menim, da ljudje nimajo pravice od mene zahtevati, da sem na ulici drugačna zaradi tega, ker sem televizijska voditeljica. Seveda se zavedam, da si kakšnih neumnosti res ne morem privoščiti, da bi se na primer po Tivoliju "kotrlenkala", tega tudi prej nisem počela, vsekakor pa ne čutim potrebe, da bi se oblačila tako ali tako samo zaradi ljudi. SN: Na snemanju polfinalne oddaje Mojstri v Velenju, kjer je nastopila tudi ekipa Ljubljane, smo dobili občutek, da so imeli ljubljanski navijači do vas nekakšen pobalinski odnos. Kako je pravzaprav, če nastopaš pred domačini, v tem primeru pred Ljubljančani? ŠPELA: Nisem Ljubljančanka po rodu, saj sem prišla v mesto, ko mi je bilo 10 let. Resnici na ljubo - v Ljubljani mi odgovarja, vendar se nikoli nisem povsem poistovetila s temi ljudmi in njihovim načinom razmišljanja. Takole, malce neskromno rečeno, zdi se mi, da razmišljam boljše od njih. V Ljubljani je, na primer, moderno to, da ti ni nič všeč. Bolj kot ti ni nič všeč, večji frajer si. Samo da ti nekaj ni všeč pa si "kul"! Jaz pa nisem take sorte človek. Meni so v prvi vrsti stvari všeč, šele potem mi mogoče kakšna ni všeč. Najbolj smešno se mi je zdelo, ko sem poslušala kritike oddaje Nedeljskih 60. Ko sem prišla dovolj blizu, da sem slišala, so začeli: 'Ej, mislim, ej, Nedeljskih 60, ej, dej nehi, to nikol’ ne gledam, ej, kak gnoj!' In potem debata o stvari, ki je bila prejšnji teden ali pa pred 14 dnevi, ko je bilo to pa to. Kako pa ti veš, kaj je bilo, če nikoli ne gledaš? No, s temi ljubljanskimi navijači se poznam, ker sem bila tudi sama košarkarska navijačica. Na snemanju v Ljubljani so mi navijači žvižgali, kar se mi je zdelo čudno, saj se vendar poznamo. V Velenju je bil odnos bolj simpatičen. To je tako, kadar je skupaj skupina navijačev, odnosi s posamezniki so bistveno drugačni. SN: Dejstvo je, da ste pri svojem delu z dušo in srcem, vendar se človek včasih ne more znebiti občutka, da ste kljub temu nekako v senci lastnega očeta. Vemo, da je Mito Trefalt urednik razvedrilnega programa TV Slovenija. Ali je vam zaradi tega pri delu lažje ali težje? ŠPELA: Z gotovostjo lahko trdim, da ne bi bila na televiziji, če ne bi bila tam oči in mami (Metka Leskovšek op. KF). Pa ne zato, ker bi me nekdo preprosto spravil tja, ampak zato, ker sem že od nekdaj radovedna. Dobila sem pač idejo. Če bi bil oče krojač, bi morda bila šivilja. Zavedam se, da včasih delam stvari, ki jih sicer ne bi, če oče ne bi bil urednik razvedrilnega programa. Televizija je "fajn", vendar včasih pridejo tudi situacije, ko se moraš odločiti, kako boš kaj naredil. Jaz se ponavadi odločim tako, da naredim največ, kar takrat lahko naredim. SN: Urednik razvedrilnega programa je nekoč izjavil, da je konkurenca porok za kakovost. Temu bi lahko pritrdili tudi po snemanju v Velenju, kjer je bilo očitno, da ima urednik do vas profesionalen in nepopustljiv odnos. ŠPELA: To drži. Upam si trditi, da je urednik do mene bolj nepopustljiv kot do drugih. To je po svoje tudi razumljivo, saj se z drugimi ne more tako pogovarjati kot z mano, ki me pozna še iz let, ko me je včasih tudi po riti našeškal. To je seveda zoprno in s tega vidika nimam prav dosti od tega, da je oče urednik. Moram pa reči, da je oče pripravljen pomagati vsakemu, ki ga prosi za pomoč. Moja prednost je v tem, da ga dobro poznam in da vem, kdaj je najugodnejši trenutek, da stopim k njemu v pisarno. On je sicer koleričen tip, zelo hitro povzdigne glas, vendar zaradi tega še ni konec sveta. SN: Voditeljstvo zahteva tudi določeno širino znanja. Na določene stvari se je gotovo potrebno pripravljati? ŠPELA: Sama zase si ne bi upala trditi, da blazno veliko vem. Za vsako specifično stvar se je potrebno pripraviti, vendar po mojem mnenju le v obsegu, ki je potreben. Zakaj bi se, recimo, v oddaji Mojstri delala pametno, če pa smo imeli nraven strokovnjake? Naj oni povedo svoje! SN: Mojstri so samo ena od oddaj, kjer ste nastopili. Kako pa je bilo pri Igrah brez meja, ki so bile, še posebej tiste v Ljubljani, gotovo tehnično zelo zahtevne? SPELA: Oddaje Igre brez meja sva delala dva voditeljska para: Mario in Eva ter Grega in jaz. Od prve oddaje dalje smo se učili, videli, kako to delajo drugi, tako da vse skupaj niti ni bilo tako zelo hudo. Ljubljana je res bila zalogaj zase, ker je moralo biti vse super. Z Grego sva bila zelo vesela, da sva prav midva lahko komentirala domače igre. Ocene tujih televizijcev so bile zelo pozitivne in pohvale seveda godijo. Ta televizija in vse, ker zraven paše, je nekakšna droga. Čeprav so nekatere stvari zelo neprijetne, nekatere malo manj neprijetne, pa je to nekaj, kar te zgrabi in te ne spusti. Vsaj mene še ni. SN: Na snemanju "mojstrov" v Ljubljani smo lahko videli zelo korekten odnos med vami in režiserjem Benom Hvalo. Se strinjate, da je Špela: "Svet je lahko zelo lep, če takšnega vidimo..." prav od tega odnosa največ odvisno, kako uspe oddaja? ŠPELA: V bistvu je vse odvisno od korelacij med raznoraznimi ljudmi, ki jih je pri takšnem projektu ogromno. Globoko verjamem, da je osnovna stvar, ki največ vpliva na to, kakšna je stvar na koncu, prav to, kako dobro, natančno in zavzeto nekdo opravi svoje delo. Lahko si še tako dober prijatelj z nekom, vendar če vidiš, da dela stvari z levo roko, je s takšnim odnosom konec. Projekt Mojstri je bi! zelo velik in zahteven. Snemanja so bila kampanjska, vsak vikend smo naredili po 4 oddaje. Med snemanjem so se seveda pojavile tudi napetosti, vendar smo jih uspešno prestali. Dvakrat sem bila vmes z živci res že čisto na koncu, vendar ko sem videla pozitivno naravnanost ekipe, mi jo to veliko pomagalo. SN: Katero doživetje v vašem dosedanjem delu vam je ostalo v najbolj prijetnem spominu? ŠPELA: Najbolj v lepem spominu mi je gotovo ostalo potovanje na Malto, kjer so bile Igre brez meja. Malta me je presenetila Zaradi podobe rumenega peska in rumenih hiš in rumenih plaž in rumenih rastlin, še bolj pa zaradi načina razmišljanja domačinov, katerim se nikamor pretirano ne mudi. Kot bi bili z drugega planeta. Videli smo, da tam ura in pol ne pomeni nič in to nenavadno vpliva tudi na goste. Tega se sploh ne da opisati. SN: Kaj pa doživetja, ki si jih ne bi več želela? ŠPELA: Gotovo je to živčna vojna na snemanju Mojstrov v Ljubljani. To je bilo zame "smrtno nevarno". Druga stvar, ki me zelo moti, pa je ta, da ljudje v praksi uveljavljajo svojo zmotno zamisel, da so moji lastniki. Mislijo si, da ti lahko pridigajo, da ti govorijo, kaj smeš in kaj ne smeš, predvsem pa oni meni govorijo, kakšna sem. Takrat pa kar "pike dobim", takrat me pa, ej, takrat me pa prime, da bi enega... Ne bom rekla kaj. SN: Vaša starša sta na televiziji prisotna tudi avtorsko. So vaše ambicije z voditeljstvom izčrpane ali razmišljate tudi o tem, da bo nekoč pod oddajo podpisana Špela Trefalt? ŠPELA: Imam željo, da bi se poizkusila tudi v uredniškem smislu, saj imam marsikdaj občutek, da stvar, ki sem jo naredila, ne izpade tako, kot si želim. Zato bi rada enkrat sama vodila eno stvar, ki bi jo napisala sama sebi na kožo. Ne vem pa še natančno, kaj naj bi to bilo. SN: In za konec povejte našim bralcem, kaj počnete takrat, ko niste televizijska voditeljica! Da ste ljubiteljica košarke, smo že izvedeli. Kaj pa ostalo? ŠPELA: Igram klavir, rada pojem, plešem... študiram... Zelo rada imam otroke in sama jih bom imela na tone, ha, ha... Ogromno berem, zelo me zanima psihologija. Veliko knjig s tega področja preberem. Nikoli pa ne berem časopisov, ker me to preveč spravlja ob živce. Trudim se in to mi tudi uspeva, da imam pozitiven pristop do sveta. Prepričana sem namreč, da je svet lahko zelo lep, če takšnega vidimo, in da je stvar vsakega posameznika, kako gleda na svet in ljudi okoli sebe. Če gledaš TV dnevnik ali bereš časopis, ti redkokdaj povedo kaj dobrega. Vedno imaš grenak priokus ob takih novicah. Jaz pa tega nočem imeti. SN: Hvala za pogovor in veliko uspeha pri vašem delu tudi v prihodnje! Pogovarjala sta se Edi Mavrič in Franci Kotnik, foto: Tomaž Pajk ZGODOVINA IN NARODOPISJE Piše: Aleksander Videčnik Nekaj številk nazaj, smo v tej rubriki našega glasila opisovali vragolije, ki jih je znal zganjati Andrej Lojen -Jelenski iz Luč. Da bi dopolnili pripovedi Jožefe Drobež s Tera, objavljamo še zgodbo o sinu Andreja, ki mu je bilo ime Martin. Tako kot oče, je tudi on marsikaj znal in z marsičem presenetil. Večkrat smo že poudarili, kako je šlo znanje zagovarjanja iz roda v rod. Tako je bilo pri Martinu. Toda on je postopke še dopolnil. Znano je bilo, da je imel vedno, kadar je zagovarjal, s seboj kozarec blagoslovljene vode. Z njo je poškropil bolno mesto, toda le z vejico črnega trna, ki jo je moral utrgati z levo roko. Najprej je običajno zagovoril staro mast in z njo potem namazal ranjeno mesto. To mast je potem pustil bolniku, da si je še mazal rano ali poškodbe na telesu. Baje je Martin kar rad tudi kaj popil. Pravijo, da je bil pogosto vinjen. Ko so ga nagovarjali za pomoč v bolezni, je rad dejal, da se ne pusti prositi za pomoč, toda vsakdo mora vedeti, da mora biti pred zagovarjanjem vsaj tri dni trezen... Tako žrtev samega sebe je utemeljeval s tem, da se pač pijan nikakor ne more osredotočiti oziroma skoncentrirati. Ljudje ga imajo v lepem spominu tudi po tem, ker ni nikoli nič zahteval za svoje storitve. Dejal je, da se pri “toti stvari ne sme služiti". Kako bujno fantazijo so tiste čase ljudje imeli, priča tudi tale zgodba. Martin je bil boter nekemu fantu, ki je hodil v šole in pozneje tudi v bogoslovje. Tam si je iznenada premislil in ni želel med duhovnike. Pa je bilo tedaj na sploh znano, da se iz "črnih šol" ni moglo kar tako pobegniti. Fant se je domislil posebnega postopka, da bi ga boter prišel iskati in da bi ga spet odpeljal v domačo vas. Naročil je Martinu, da mora v cerkev, kjer bodo sedeli golobi, vsi bodo beli. On pa bo tisti, ki bo stegnil perot. Če bo boter pravega vzel, bo fant rešen... Res je boter naletel v cerkvi na toliko golobov, kot je bilo fantov v vasi, toda vzel je tistega, ki je imel stegnjeno perot. Martin je fanta potem odpeljal domov in še dolgo pripovedoval, kako nevarna da je ta naloga bila. Saj bi se mu kaj lahko zgodilo, da bi morda tudi sam postal golob. Martin Krumpačnik - Žup-nek, je nekega dne šel v planino po ovce, ki so se tam pasle. Hudo je bil presenečen, ker jih ni našel. Baje so se pomešale med tiste s koroške strani. Koroškemu ovčarju je napovedal, da bo svoje ovce odbral in odpeljal v dolino. Toda tu je prišlo do spora, saj je ovčar trdil, da so vse ovce njegove in ne dovoli kakšnega odbiranja. Ko je koroški ovčar tako odločno nastopil, je postalo Martinu zelo hudo, obšla ga je neka čudna slabost. Iz tega je sklepal, da ima ovčar nemara kolomon. Komaj je prišel do doma. Tam je zaprosil ženo, da mu je dala iz skrivališča neke čudne papirje. Z njimi je koroškega ovčarja zarekel od doma v planino. Res je zbolel in poležaval kake tri tedne. To je izkoristil Martin in ponovno odšel v planino. Tam je svoje ovce odbral in jih zdrave pripeljal gospodarju. Pa še nekaj iz Mozirja. Pripovedovalka nam je opisala, kako je njen oče, ki si je s furmanstvom služil za življenje, nekega večera peljal v Šoštanj "čreslo" (skorja od smreke). Da so več naložili, so Iojtrski voz precej razširili. V Sabotinovem klancu so se konji hudo preplašili in niso za nobeno ceno več speljali. Postali so neverjetno nemimi, zato je oče stopil po cesti naprej, da bi ugotovil, kaj neki je konje tako splašilo. Res je nekaj korakov pred vozom naletel na neko črno gmoto, ki je ležala preko ceste. Baje jo je kar korajžno odstranil. Pri tem pa ni imel občutka, da bi bilo kaj živega. Mislil si je, da so vaški fantje položili preko ceste kako trhlo drevo. Dogodek mu ni dal miru. Ko se je spet vračal iz Šoštanja, je pregledal tisto mesto, kjer je prej naletel na oviro. Toda nikjer ni bilo sledu, da bi tam kaj ležalo, tudi poleg ceste, kamor je stvar zavlekel, ni bilo kaj opaziti. Ko se je vrnil domov, je svoji številni družini pripovedoval o dogodku. Otroci si iz zgodb niso delali skrbi, toda spomin je ostal. Žehta in perivnek Novi časi so prinesli veliko tega, kar pomeni olajšanje dela gospodinji ali kar bolje žensk. Pranje perila je od nekdaj bila naloga žensk, ki so v preteklosti veliko več telesno trpele, kot "močnejši spol". Da ne bo zamere, poleg pogostega rojevanja, dela na polju in doma, je dejansko na njih slonelo troje hišnih oglov... Sodobna ženska sploh ne pomisli na "matro" ob žehtah na kmetijah. Danes opravi glavno delo pralni stroj, potem pa še po možnosti sušilnik. Seveda je treba takoj pripomniti, da je v časih pred prvo svetovno vojno bilo na kmetijah veliko več ljudi, torej tudi za delo. To pa je hkrati pomenilo večjo žehto perila. Prav zanimivo je žehto na kmetiji nekoč opisala Ana Jeraj iz Lok pri Mozirju. Uvodoma je pojasnila, da se perilo ni tako pogosto pralo, kot danes, saj se kmečki ljudje tedaj niso toliko preoblačili. Vendar pa je bilo večji del osebnega in posteljnega perila iz hodnega platna, ki je bilo težko pralno in še robato povrhu, Pa kar h pranju! Babice so prale v posebnih čebrih, ki so bili dokaj veliki in seveda leseni. Stali so na podstavku, saj so imeli čep za spuščanje vode. Zvečer so namočile perilo v mlačni vodi. Zjutraj naslednjega dne so ga požulile, nato pa s toplo vodo sprale. Sledilo je miljenje, ki je zahtevalo veliko moči v rokah, saj je bilo treba milo temeljito vtreti v perilo. Potem so ga zložile v čeber in ga spet polile z vrelo vodo, tako je stalo preko noči. Zjutraj je spet sledilo žuljenje, nato pa so z vozički peljale vse skupaj h potoku, kjer so splahnjevale. Tudi to delo je zahtevalo dosti moči, saj je bilo treba vsak kos tolči na "perivneku" in hkrati splahnjevati. Če je bilo na perišču dosti peric je bilo slišati, kot bi mlatili. Vasi so ponavadi imele urejena peri-šča, ponekod so bili peri-vneki iz kamna ali betonirani. Kjer tega ni bilo, so pač te "plohe" prinesle perice od doma. Sledilo je spet prevažanje perila domov, tam so ga spet zložile v čeber. V kotlu so zavrele m ZGODOVINA IN NARODOPISJE vodo. Prej so pripravile presejan bukov pepel in mu dodale jajčne lupine, to so dale v platneno vrečko in vložile v krop v kotlu. Nekaj časa je morala voda vreti, da je dovolj izlužila pepel in lupine. Raztopina je bila zelo ostra in marsikatera ženska je po pranju imela poškodovane roke. Ta krop so torej polivale na perilo v čebru. V tej lužini se je perilo namakalo kakih 15 minut. Nato so vodo odlile in postopek ponavljale kakih petkrat. Ko se je želita ohladila, so spet vse skupaj požulile in jo z večimi vodami spirale. Ponovno je potovalo perilo k perišču ob strugi, kjer so ga dokončno splahnile. Taka želita je torej trajala kar nekaj dni in je potekala pozimi kot poleti. Sušile so vedno na planem, saj se je tako perilo "zdravo" sušilo, na soncu in zraku! Pobiranje je sledilo vedno v dvoje, da so prtiče lahko zložile, likalo se je le boljše srajce in lažje perilo. Seveda so že naši predniki poskrbeli, da so živeli v čistem domu. Zato je bilo v navadi, da so pred prazniki na veliko čistili. Tedaj se je pospravilo vse okoli hiše in v njej. Ženske v tistem obdobju niso imele raznih čistil na voljo. Zato so lesene plošče na mizi in na klopeh, če niso bile barvane, ribali z drobnim, dobro presejanim kremenčevim peskom. Drgnile so s koruzno slamo in ne morda s krpami. Pod v hiši so ribale s sirkovo krtačo in brisale s hodnim platnom. To delo so opravljale najtemeljiteje tedaj, ko ni bilo na polju veliko dela. Če si vse povedano prav predstavljamo, potem ni odveč trditev, da so marsikje zelo trdo delali za preživetje. Zato ni slabo predočiti sedanjemu rodu načina življenja prejšnjih rodov. Morda bomo vendarle imeli občutek spoštovanja do naših prednikov, vsaj morali bi ga imeti. Cerkev na gradu Vrbovec Elektrika v Dolino Bralka, verjetno iz okolice Nazarij, nas je v pismu obvestila še o nekaterih podrobnostih okoli prizadevanj inž. Lojzeta Žumra za elektrifikacijo. Takšna dodatna pojasnila dobro služijo predstavitvi celotne slike časa in dogajanja okoli leta 1929 v Nazarjah. Bralka navaja kot glavnega strokovnjaka za elektriko Franca Hrena, ki je tedaj elektrarno Marijingrada tudi vodil. Točno tako je bilo in tako je povedal tudi že pokojni Franc Hren in je zapisano v knjigi Delavsko gibanje v Gornji Savinjski dolini, ki je izšla 1983 v Mozirju. V njej je objavljena tudi slika elektrarne in Franca Hrena, ki je posnetke posodil. Po njegovih podatkih je bila elektrarna (povečana) slovesno odprta 1. maja 1930. Domnevamo pa lahko, da je delovala že nekaj mesecev prej oziroma da je tako napajala s tokom bližnjo okolico. Zapis v 4. številki našega glasila torej ni imel namena kakorkoli zmanjševati pomen prizadevanj inž. Lojzeta Žumra pri elektrifikaciji ožje in širše okolice Nazarij, nasprotno, želel je opozoriti na izredno dobre zamisli znanega gozdarskega strokovnjaka in gospodarstvenika Žumra. Vse podrobnosti, ki jih je bralka v dopisu navedla, pa bodo služile za objavo tedaj, ko bomo kaj pisali o uvajanju elektrike v okolici Nazarij. Škoda, da se je bralka podpisala dokaj nerazločno in tako ne moremo poizvedeti še kaj več o dogajanju davnega leta 1929. V eni prejšnjih številk smo že pričeli objavljati legende o naših gradovih. Tokrat bomo opisali srečanje kmeta z vragom. Živel je reven kmet, vse življenje je želel postati bogat. Nekoč je v neki družbi dejal, da bi samemu vragu zapisal svojo dušo, če bi mu ta v zameno prinesel kopico denarja. Še ni dobro izzvenela zadnja beseda, ko je že pred njim stal vrag z denarjem. Toda kmet je bil zvit in je dejal vragu, da naj postavi med Savinjo in Dreto veliko skalo, da bo nanjo z bogastvom postavil svoj grad. Toda kmet ni imel te namere. Želel je rešiti svojo dušo in je na skalo namesto gradu sezidal cerkev. Pozneje so okoli nje pozidali še grad. Na ta način se je kmet otresel vraga in z njim peklenskih sil, mogočna skala pa še danes stoji. Sliko nam je poslala Pepca Zavolovšek iz Krope (Bočna). Na sliki vidimo družbo, ki se je zbrala leta 1937, da bi proslavili jajčarijo. O običaju je napisala Angela Žehelj med drugim "Tiha noč pred dnevom sv. Florjana, takrat pobirajo fantje jajca." Dekleta pa jih pripravijo, vendar je veljalo pravilo, da morajo biti vedno v lihem številu... Zdravniški nasveti Vprašanje: Imam eno leto starega otroka. Pred kratkim sem bila z njim v posvetovalnici, pa mi je zdravnica rekla, da ima rahitis. Povedala sem ji, da sem ga imela tudi jaz, ko sem bila majhna. Vem, da sem morala piti ribje olje. Zdravnica mi je rekla, da se v današnjem času to ne bi smelo zgoditi, če bi redno hodila v posvetovalnico in dajala otroku kapljice. Zanima me, če je to res, ali pa mi je rekla to zato, ker ve, da se mi zdi neumno hoditi kar naprej v posvetovalnico, saj je to že moj tretji otrok, pa do zdaj ni imel nobeden rahitisa. Sploh pa ne vem točno, kaj je to in zakaj nastane. Prosim, če mi razložite, zakaj nastane rahitis. A mislite, da gre za dedno bolezen? Prosim, ne objavite mojega naslova in ne povejte moji zdravnici, da sem vam pis- Odgovor: Draga Mica! Vam in vsem, ki mi pišete, moram najprej povedati, da se vam sploh ni treba podpisovati, oz. se vam ni treba podpisovati s polnim ali pravim imenom, če ne želite, da bi vas prepoznala. Saj je zame pomembno le to, da vem, kaj je vaš problem, če naj vam ga pomagam razsvetliti. Na ta način boste tudi sigurni, da ne bom mogla z nikomer, tudi z zdravniki ne, razpravljati o tem, kdo mi je pisal. Čeprav moram priznati, da se mi zdi takšno nezaupanje že kar žaljivo. No, pa pojdimo k odgovoru na vaše pismo. Zdi se mi, da ste kar malo ogorčeni, da vam je vaša zdravnica povedala, kar vam pač je. Ampak sploh ne razumem, zakaj užaljenost? Saj je vse, kar vam je zdravnica rekla, res in v dobro vašega otroka. Veste, draga Mica, najlažje je v ambulanti le tolažiti in hvaliti in mogoče še malo klepetati z bolniki ali nji- hovimi svojci. Na ta način se zdravnik sploh ne izpostavlja, pa še za dobrega velja v očeh neukih... Mnogo težje, kot to, je postaviti natančno diagnozo in pravilno zdraviti. Še težje pa je, vsaj zame, kdaj pa kdaj v ambulanti povedati resnico. Kadar gre za otroka, je to še posebej naporno. Starši smo najbolj občutljivi, če gre za naše otroke. Že kadar vidimo, da jih v okolici ne razumejo, ali da mi nismo prav razumljeni, ko jih jemljemo v zaščito, je hudo. Kako ne bi bilo, kadar gre za njihovo zdravje. Posebej težko je, če nam zdravnikove besede povzročijo še občutke krivde. Vendar mislim, da bi bilo prav, da vi zdravničine pripombe ne bi vzeli kot očitek, ampak kot dobronamerno ugotovitev. Otroke imate vendar radi, zakaj bi se vam ista napaka ponovila še pri četrtem in pri petem? Mogoče se vam pri tretjem malčku res zdi, da že veste vse o otrocih, ampak vsak otrok je drugačen, se drugače odziva na zunanje in notranje dražljaje, zboleva za drugačnimi boleznimi. Saj je konec koncev vsak otrok, vsak človek svet zase, a ne? Danes je rahitis v razvitem svetu sorazmerno redek, vendar moram priznati, da ga je v zadnjem času po moji grobi oceni tudi pri nas spet nekaj več. Gre za bolezen kostne presnove. Najpogostejši razlog za rahitis je pomanjkanje vitamina D, ki je potreben za absorbcijo kalcija in fosfatov iz prebavil in njuno vgrajevanje v kosti. Ker se kalcij in fosfati ne morejo vgraditi v kosti, so kosti mehke in zato sčasoma deformirane. Glava dobi značilno obliko, je “zaležana", mečava se ne zapira, kot bi bilo primerno za starost otroka. Prsni koš se nepravilno razvija, pogosto opazimo pri rahitičnem otroku "kurja prsa". Če se otrok že poseda, se mu lahko ukrivi hrbtenica, nastane grba, ki je lahko povezana tudi z uk- rivljenostjo hrbtenice v stran. Ko začne otrok vstajati, pride do značilne ukrivljenosti nog in do zadebeljenosti zapestij in gležnjev. Otroci z rahitisom se začnejo plaziti in hoditi kasneje, kot zdravi otroci. Takšni otroci pogosto tudi slabše spijo. Rahitis je včasih lahko posledica drugih bolezni. Tako je n.pr. pri moteni absorbciji iz prebavil ter pri nekaterih težjih boleznih ledvic in jeter. Nekatere od teh bolezni so dedne. Če mislite, da bi otrok rahitis podedoval po vas, vam lahko kar povem, da ne. Če bi namreč imeli vi katero od bolezni, ki jih spremlja rahitis, bi to gotovo vedeli. Pa tudi treh otrok ne bi imeli. Nosečnost in porod je namreč največji preizkus materinega zdravja. Bolezen zdravimo tako, da otrokom dajemo velike odmerke vitamina D ter hrano bogato s kalcijem. Sončimo jih. D vitamin je v maščobah živalskega izvora, v maslu, rumenjaku, jetrih in še pose- bej veliko ga je v ribjem olju, ki so ga včasih uporabljali kot zdravilo. Manj D vitamina je v človeškem in živalskem mleku. Zato dojenčki in mali otroci s hrano ne dobijo dovolj vitamina D in jim ga dodajamo v obliki kapljic. Navadno prinese kapljice otroku že patronažna sestra ob prvem obisku dojenčka, ali pa dobi recept mati pri prvem obisku v posvetovalnici. Ker so dandanes mamice že dokaj zdravstveno osveščene, svojim otrokom kar redno dajejo predpisane odmerke vitamina D. Tako. Mislim, da sem vam odgovorila na vsa vprašanja. Zvedeli ste tudi, česa je zdravnica obvarovala vašega otroka, ko vas je pravočasno opozorila... Če boste zdaj jezni še name, tudi prav. Otroku pa le vseeno dajajte redno predpisano dozo vitamina D, da se bo pozdravil še predno bodo okvare njegovega okostja nepopravljive. dr.Maja Natek, spec.spl.med. Teden gozdov 22. - 27. maj Spet se enkrat peljem po naši dolini, v planine sem namen-jen. Vsa se je odela v zeleno. Mehka valujoča preproga travnikov prehaja v gozd, ki je v tem času najlepši. Vsaka drevesna vrsta je svoje barve. Smreke in hojke ostajajo resne, temnozelene. Bukev je najprej zardela, potem pa naglo odela nežno srebrnozeleno listje. Listi so zrasli tako hitro, da so zdaj presenečeni nad samim seboj: ali smo res že tako veliki in mlahavo opletajo v vetru, bukve pa zgledajo kot da so nataknile preveliko očetovo srajco. Hrasti so se že prebarvali iz rjavozelene v mehko zeleno. Češnje so nam že odcvetele, vsako posebej si lahko razločil v pobočjih. Pravkar je prenehalo deževati, vse je umito in mokro. Zrak je poln vonjav. Vode so narasle, dva dni je močno padalo in mo-drozelena Savinja je dobila barvo bele kave. Ko se vozim višje, dohitevam pomlad, ki je letos tako hitro šla mimo. Na gorskih domačijah še cveti sadno drevje. In bukova zelenina je pol mlajša. Še višje ujamem cvetoče češnje, v tej višini so bukovi poganjki komaj pogledali iz varnega ovoja. Macesen pa je bolj pogumen, saj njegove za odtenek temneje zelene iglice barvajo gozdove že zelo visoko. In kam grem v tej pomladi? Velikega petelina sem namenjen poslušat, da mi s svojo starodavno pesmijo tudi letos pove, da še živi v naših gozdovih. Zraven pa razmišljam. Ko se peljem mimo skladovnic hlodov v Nazarjah, pa potem srečam še dva tovornjaka naložena z lesom. Saj les oziroma gozd še vedno preživlja kar nekaj prebivalcev naše doline. Ali ravnamo z njim tako dobro, kot nam on veliko daje? Koliko hiš bi danes odnesla Savinja, če ne bi bilo gozdov, ki zadržujejo odtok padavinske vode? Kaj pomeni precejšnje zmanjšanje gojitvenih del v naših gozdovih, kljub temu, da jih država v sofinancira? Kaj pomeni, da precej lastnikov želi od gozda le dobivati, vračati pa malo ali nič? Saj je veliko kmetij, kjer vzorno skrbijo za svoj gozd, vse preveč pa je tudi takih, kjer je najvažnejši trenutni izkupiček. Kako razmišlja lastnik gozda, ko si v svojem gozdu poseka prav tista drevesa, ki so nosilci največjega prirastka? Vsako leto tudi opažamo večji obisk gozda, ki se je razširil na celo leto, po cestah pa se lahko hitro pripeljemo že skoraj povsod. Kako razmišlja gobar, ki ga ne zanima nič drugega kot da si nabere čimveč gob? Kaj želijo v gozdu videti vedno številnejši obiskovalci? Ali se kdaj vprašajo, koliko nemira prinašajo s seboj? Veliko je vprašanj, pa malo odgovorov. Le enega naj povem. Gozd je bil in ostaja naše veliko bogastvo, ki nosi koristi celbtni družbi in še posebej lastnikom. Spoznajmo ga in skupaj prevzemimo odgovornost treznega ravnanja z njim! Zeleni Franček NASVETI ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE GOZDNOGOSPODARSKO NAČRTOVANJE PRIZNANJA NAŠIM KMETICAM NA svTtovaSa razstavi dobrote SLOVENIJE SLOVENSKIH KMETIJ Srečo moraš deliti, znanje pa pokazati, da imata svojo vrednost. Oboje je bilo prisotno med udeleženci razstave DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ, ki je tudi letos potekala v starodavnem Minoritskem samostanu na Ptuju. Dobrote z naših kmetij poznamo že od svojega otroštva, vendar jih vse premalo cenimo, saj so tako raznolike, polne človeške topline, mnoge pa imajo tudi umetniško vrednost. Na razstavi in ocenjevanju so sodelovale kmetije iz vseh slovenskih pokrajin in prvič letos tudi iz zamejstva. Iz Zgornje Savinjske doline so se s svojimi izdelki predstavile 4 turistične kmetije in 8 ostalih kmetij, in sicer z 4 mesnimi, 10 mlečnimi in 6 krušnimi izdelki. Naše kmetice so s svojimi raznolikimi izdelki dokazale, da so sposobne vzdrževati znanja in običaje, ki so značilni za našo dolino. Priznanja za svoje izdelke so prejele naslednje kmetice: 1. UVOD Odsek za načrtovanje razvoja gozdov in gozdnega prostora v okviru Zavoda za gozdove poznajo lastniki gozdov pod imenom "taksacija". Naše delo ostaja večinoma takšno kot prej, ko smo bili del Gozdnega gospodarstva. V desetletju izdelamo 10-letne obnovitvene načrte za vse gozdnogospodarske enote v območju, in območni načrt, ki nas usmerja pri delu v posameznih enotah. Gozdnogospodarske enote (ali GGE) so zaokrožene naravne in zgodovinske enote, ki obsegajo več katastrskih občin (4.000 do 8.000 ha gozdov). V Zgornji Savinjski dolini imamo tako 5 gozdnogospodarskih enot: Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad in Nazarje. Izdelava načrta gozdnogospodarske enote sestoji iz naslednjih glavnih nalog na terenu: - obnova mejnih znakov, - meritve lesne zaloge in prirastka, - opisi sestojev z načrtovanim najvišjim možnim posekom in potrebnimi gojitvenimi deli. 2. NAŠE DELO V LETU 1995 -GGE Luče V letošnjem letu opravljamo terenska dela v zasebnih gozdovih GGE Luče, ki obsega katastrske občine Raduha, Konjski vrh, Krnica, Podveža in Podvolovljek. V bivših družbenih gozdovih (državnih in z denacionalizacijo vrnjenih) smo terenska dela končali že lani, prav tako del meritev lesne zaloge in prirastka v zasebnih gozdovih. Za meritve lesne zaloge in prirastka uporabljamo predvsem metodo stalnih vzorčnih ploskev, ki je namenjena za trajno spremljavo razvoja gozdov. Meritve na teh ploskvah bomo ponavljali vsako desetletje. Spomladi smo že začeli tudi z barvanjem mej oddelkov in odsekov. Pri tem obnavljamo samo stare oznake. Kjer te niso vidne, mej ne moremo ugotoviti brez sodelovanja mejašev in revirnega gozdarja. Zato pričakujemo odziv lastnikov. V maju bomo začeli tudi z meritvami in opisi sestojev, končali pa predvidoma do srede jeseni. 3. SODELOVANJE LASTNIKOV GOZDOV IN OSTALE JAVNOSTI Sodelovanje lastnikov gozdov v postopku sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov je zagotovljeno z Zakonom o gozdovih na več načinov. Ko bo načrt izdelan v celoti, je predvidena javna razgrnitev načrta in v okviru te tudi javna obravnava. Na tej obravnavi bo predstavljen načrt. Lastniki (ter ostala javnost) bodo lahko dajali pripombe, mnenja, predloge, ki jih bo nato obravnaval svet območne enote Zavoda. V tem svetu so: predstavniki lastnikov (3), lovstva,kmetijstva in varstva narave (3) ter ustanovitelja in lokalnih skupnosti (3). Svet območne enote Zavoda po obravnavi pripomb in predlogov določi predlog gozdnogospodarskega načrta enote. Lastniki gozdov, pa tudi vsi ostali, ki so interesno povezani z gozdom, imajo tako možnost sodelovati pri načrtovanju neposredno, s svojimi pripombami in predlogi, ali pa posredno, preko svojih predstavnikov. Podobno je tudi pri sprejemanju območnega načrta. 4. PONUDBA ZA SODELOVANJE ŠTUDENTOV IN DIJAKOV Ker sami ne zmoremo opraviti vseh terenskih del, vabimo študente in dijake, ki imajo nagnjenje do dela v naravi, da se oglasijo - posebej tisti iz območja Luč. Potrebujemo pomoč pri barvanju mej in pri meritvah. Posebej za barvanje mej je zaželjena možnost samostojnega dela (na podlagi karte). Ker smo finančno omejeni, je delo preko študentskega (ali dijaškega) servisa za nas in za vas najbolj ugodna možnost. Vid Preložnik SREBRNO PRIZNANJE - Betka ŽAGAR, Dobrovlje 17 p. Nazarje - Martina POLIČNIK Logarska dolina 24 p. Solčava BRONASTO PRIZNANJE - Mateja GERMELJ, Raduha 49, p. Luče - Ana HUDEJ, Ter 34, p. Ljubno - Vera OŠEP, Robanov kot 33 p. Solčava - Simona POLIČNIK, Logarska dolina 24 p. Solčava - Irena RAK, Brezje 28, p. Mozirje za savinjski želodec za mladi sir v olju z zelišči za kekse na stroj za mladi sir z lešniki za pehtranovo potico za poltrdi kisli sir s kumino za ajdovo potico z orehovim nadevom Menim, da so za kmetice priznanja in sodelovanje lahko vzpodbuda, da bodo še naprej ohranjale in dopolnjevale tradicijo, si prizadevale za kakovost svojih izdelkov, nosilke turističnih kmetij pa nadaljevale s svojo bogato kulinarično ponudbo ter tudi na ta način privabljale goste na njihove kmetije. Bernarda Brezovnik £/2 ^zAfajjizzj zomantiazn jjozdzau: Izaiji Oranži jz zunaj dzzzuzn dan. dz toazm Uriti iitzzna, jiziznam, da imam zajz lončno otazvanz dni. dPa Haj Uri to! OAata ituaz jz za nztaj dotrza. čzAfajtotjz jz fioiifzati luztto toado tudi o iLatzm uzzmznu in. iz njz izutzai dotzo (jotjo. dzAfz fjo ti Zal! (DdHoaitzu ji i. ficidtc L. C7o(viat L romo mato jizifizaotjati dotzo tzanico fza tiitz, ti jzdo J, dat j z torno jiotutaii er cLoozilzo jiiiaoo f crzm, da iz lota iz ni toncata J in nazadnjz moto zoman.tic.nz modz (fant j z, za (jai torn ho Mzta tdaj dzuaicJ. ^InLjiam, da jz to za (Jiatogai : nztaj. / ' * > ■« 'yäfe Lg, \ \ t jtiea natlrjaneja tena I h . Prijzravi ti te: lonec. tutalnico. detžo, ’ kaj,, cedita. ponev.. % Y- * «. “Poitopet: 1. Tta najviiji jatotli javni voda v večjem, tancu,. 'Hata pnettopi iteditnit na najnijja jatoat in dodaj tat. atje. najadnje pa ie tonteline. Kataj jit 15 minut. 2. THedtem to te teatenine tatajo, nareji iunto na podolgovate točite. 3. *1/ ponvi rajjrej na tnednji jataati maato in v njem prepraji točite čante. 4. 'Kutane tonteline ttneai v cedilo, potiavljeno v tonita. 5. Odcejene tonteline ttneai t iunti v ponev in jit popo-ftnaj. 6. TZajilito oplatni j vodo in jo na drožno jneji. 7. K tontelinom pnilij ometano, potuj jit j iajilite in jit tutaj ie 5 minut na tnednji jataati. “Pni tem jit večtnat ftnemečaj. %. Preden jit ftaatnejei, jit potapljaj ie j limoninim tatom in ftoauj j naotrjanim tinom. fUdaoa - 4talrotila ti lom pan, droltinic. ti opadajo v jrajolojijo in to v pnavem pomenu jelo tomfilicinane. %ato vjerni te napotte malo ja ialo malo ja neo. da ne 6o nepnijetnoati. Tftojoče pa ti lo tljut temu napela najvojlati tata latino laatnoat ali pa povedati tata netnico toialcu ali toiolti. tonemo! 4/ detno poievna pitava pomeni uamenjenoat t ttvani. ttvannoat. nealnait, delavnaat. podjetnoat, pnidnoat, a tudi pamanjtanje tamoopajovanja, pajnanje tameja tete in tej pred tornim tetoj. 'Hjotovii latto. da je oteta t to pitava namenjena t drujim. dnujatna. paotnejljiva. neaetična. nadodanna ali celo japnavljiva. 4/ levo poievna pitava, "jato piiejo ljudje, ti te pajotto pojrejaja vate. vntajo v tvoji netnaajoati. latto to to egocentrični ljudje (ejoitti). tamoljutni in nečimrni (materialno pnidotitniti in ttopuii). 4/endon pa je levoit (Utove latto jnačilna jlaati ja vat. punce, taj ate v najvojnit teilt (pned 16. letom) in ate japnte vate in nejaupljive do tveta. (Že je tvoja pitava levo nagnjena. mogoče tplot ne toi opajila. tdaj te to pnevnnila na detno, v.; ' \ j, j-;. ‘>»1 f 4/elita pitava je ijnaj močnit najitov po veličini (mogoče ti am-liciojen)?! Pitrott piaave ijnaja temperament (pačati piiejo tudi preračunljivi in previdni ljudje). fytati. ti dajejo pitani poudarjeno litovni jnačaj. tatar to pol-noat. otraienoat. ologatenotč in mettolnoat potej. to potajatelji lujne domitljije in jive predatavljivoati. Premitli, če tato piiei. mogoče ti umetniito nadarjen? Predvtem. če je pitava etietito otuano ollitovana. ... % , ,, . . Kk*u. ti-iV--fr-* X«..f »t ^ Komur litovnoat piaave mdnjta. latto domnevai. da je mitlec. HÜ tdoy^r -V 5V; ^ Se vefo&e ie, de fi/uUA zanütave e cfofafattfa, /jUdOve. “Pa, £ . ■ -V.:.. -- — v ■■ "' id 5 '' ' -W--V '■ 6e te cOupoif ^ udfiencL e ftnefwputoMiHfö tjqdi fie fUecurif r4^v ^ v. .v m leto pa Pink Floyd. Prvim članom Sydu Barretu, ? David Gilmour. Leta 1985 je skupino zapustil Tujo skladbo:c iimäfi® shiađbe: Mercator - Zgornfoi ime tn priimek: a jŽaglob:j>_ ‘Romantična %aj? Ja, romantična oblega Vendar! “Tu ni fqiove %gRe umetnosti. Za razkritje se šteje očarljiv izgled in nežna zapeljivost. So ti všeč te obletnice? Ojjibove osnovne značilnosti: - bela, bež ali druga nežna barva, - cvetlični vzorci, - čip^e in volani, dodan jrate^ ali dolg brezrojgvnijj - lahlg so zelo dolge ali tudi faatfe, - oblečeš tabjo %ar dve naen/(rat, sfoatlg, ugotovitve prepuščam tebi in tvojemu občudovalcu! rt i beseda tekla o znani angleški skupini Pink Floyd. ;ajo v leto 1956. Najprej so se imenovali Sigma 6, že naslednji Masonu in Richardu Wrightu se je v letu 1968 pridružil Hay! Danes bo ZaČe tki skupine se Rogerju VVatersu, Nicku Roger Waters. ^ BI Njihova prva uspešnica je bila pesem Arnold Layne. Avgusta 1967 pa so izdali prvi album z naslovom "Piper at the gates of down". Že naslednjega leta je sledil nov album - "A saucerftil of secrets". Oktobra leta 1970 je prišel na dan album "Atom heart mother", ki je prišel na prvo mesto angleške lestvice. Maja 1971 je izšel album "Meddle", ki je prikazal Floyde v dveh stilih, na eni strani pesem Echoes, ki prikazuje galebe, ki pojejo proti morski sapi, na drugi strani pa vse ostale pesmi, ki so napisane v obicäjnejnjÄ-hodeiičnem stilu. Marca 1973 pa je izšla verjetno najbolj znana plošča, ki je imela prvotno ime “Elipse", potem pa "The dark side of the Moon". ^ : B - . -” - Šele dosti kasneje, v kuhinji Nicka Masona, so se odločili za skupno temo, ki je povezala vse glasbene odlomke: stres in preobremenitev življenja, ki je nekako zaobjeta v naslovu Lunina temna stran. Še posebej so se posvetili vprašanju, kaj privede človeka do tega, da postane nor. Naslednji album z naslovom "Wish you were here" je bil v celoti posvečen ustanovitelju skupine Sydu Barretu, ustvarjalnemu in uspešnemu glasbeniku, ki je svoje življ enje podal svetu mamil (LSD). V letih 1977-78 so izdali albuma "Animals" in "The Wall". Pri pesmi "Another brick in the wall" so posneli otroški glas z učenci neke šole. Po ploščah "The dark side of the Moon" in "The Walt" so se Floydi zaprli vase. Izrazili so nihilistično vzdušje bogate dobe sedemdesetih let. Lahko bi jih označili tudi kot enega od krikov, ki se vije iz brezupa in nemoči današnjega človeštva. Katja DOMAČI DEL: TUJI DEL: I. ČUKI: Vsepovsod l|tibe/.en 1 KELLY FAMILY: An angel fllA'ITAU Mlinar na Mihi 2. BON JOVI: Always 3. IRENA IN OTO: Oda ljubezni 3. MARK'OH: Tears don’t lie 4. ADI SMOLAR: Dvajset ljubic...R ..!!"x 4, KEDNEX: Old pop in an oak 5. JAN PLESTENJAK: Ker te ljubim ,.%R;" 5. TAKE THAT: Back for good OGLASI S ; turist biro sgh$a Grad Vrbovec Bazarje DELOVNI CAS 9.00 - 15.00 in 17.00 -19.00, sobota 9.00 -12.00 tel. fax. 831-316, centrala 831-321 mobitel 0609/616-847 PLAČILO NA OBROKE NA VOLJO PROGRAMI VSEH VEČJIH SLOVENSKIH IN TUJIH AGENCIJ ZA DOMOVINO IN TUJINO Španija avtobus 7 dni PP že od 288 DEM dalje Španija letalo 7 dni PP že od 438 DEM dalje Grčija letalo 7 dni že od 310 DEM dalje Sicilija letalo 7 dni že od 754 DEM dalje Ciper letalo 7 dni že od 945 DEM dalje Turčija letalo 7 dni že od 684 DEM dalje Križarjenje po Sredozemlju 8 dni v glavni sezoni 1100 DEM Križarjenje po Jadranu že od 266 DEM dalje Malta že od 554 DEM dalje Madžarska Balaton 199 DEM Letovanje za mlade: Fiesa polpenzion 180 DEM bgw. Fiesa polpenzion gl. sezona 280 DEM htl. Korotan Portorož polni penzion 285 DEM ter še veliko zanimivega in cenovno zanimivega Pri določenih programih za tujino tudi do 10% popusta - pokličite! QARDALAND CELO SEZONO prvi odhod 27. maj CENA 65 DEM s kuponom Savinjskih novic 5 % popusta temperamentna tehnologija A Okonina 18, teLfax: 841-173 YABI Y POOBIAfčEA AVTOSERVIS. TRGOVIAO Z REZERVAIIAI DEU TER AOV AYTOSAIOA M K tNCiAl p ALFA NUDIJO UGODNE KREDITNE POGOJE, NAKUP PRODAJO STARO ZA NOVO, BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE TER URADNI AVTOSERVIS ZA PRODAJNI PROGRAM. Oglasite se osebno ali po telefonu (faks) 063 841 173! temperamentna tehnologija Avtobus zvestih naročnikov Savinjskih novic Tako. Pa je naš avtobus napolnjen do zadnjega kotička. Ker nam vsi v predhodnih kolih izžrebani naročniki niso vrnili potrjene prijavnice za izlet, smo tokrat izžrebali poleg štirih še sedem drugih. To pa so: Ivan LOČAN, Sp. Rečica 13, Rečica ob Savinji; Marko JER-OVNIK, Lepa njiva 65, Mozirje; Marija MIKLAVC, Nove trate 31, Mozirje; Jože ANDREJEVEC, Bočna 88, Šmartno ob Dreti. Marija SEMPRIMOŽNIK, Homec 15, Rečica ob Savinji; Marija JERAJ, Rovt 34, Šmartno ob Dreti; Veronika URH, Raduha 53, Luče; Ivica ARLIČ, Savinjska c. 18, Nazarje; Franc ZAMERNIK, Za Ljubnico 54, Ljubno ob Savinji; Alojz SELIŠNIK, Luče 3, Luče; Maks SLATINŠEK, Radmirje 34, Ljubno ob Savinji. Datum izleta ostaja nespremenjen (3. junij), znana pa je že tudi trasa izleta. Pot nas bo vodila na Kozjansko. Vsi udeleženci izleta bodo o vseh podrobnostih še pismeno obveščeni. 'c ■G 0 £ 0=0 Ž < M c „ o O o C ! '5 s > ^ u- 0-000 •= 2 £>o ^ O o o c o c c § J 2 2 _ o C "55 O £ »O m 5 ® C n o ,o ^ o 2 o ^ 0 > 3 O2^ :=■ O O 0 n =S > > 5 rt "O O d O u a. n o ^ o o >č 0 0 0 5 “ - o0- N Programe si lahko ogledate v knjigovodskem servisu INPUT, Savinjska 4 v Nazarjah pri g. Purnatu, tel.: 063 832 716. Programe lahko kupite na 12-mesečno odplačevanje. Podjetniki, trgovci, obrtniki, knjigovodski servisi, več kot 2000 kupcev naših aplikacij s področja poslovne informatike vam lahko potrdijo, da so računalniški programi našega podjetja najboljša glasba za vaša ušesa. Naj vam omenimo sedem let izkušenj, brezplačno svetovanje in šolanje, hitro servisiranje, enostavno uporabo in zanesljivo delovanje programov? Ne? RAČUNALNIŠTVO m (065) 27 760 i trglvina 100 vrstiirov railicriih lestelcel j % 10000 : drugih izdelkofzapelodec, zabavo in dom, za Avstrijce, Korošce, Wenjca|ef Savinjčane : ^ inCeljane»|| ERA STANDARD h > ä ERA- . j. Št'- wsk .ERA STANDARD ¥ Šaleška 2, Velenje Telefon: 063 854 621 Vis a Vis boste našli vse, kar si pravi mojster zaželi za obrtnike in domače spretneže, za vrtičkarje in sadjarje, za les in za kovino, za samotarje in za pare, ki spletajo gnezda E A VIS a VIS Kidričeva 53, Velenje Telefon: 063 851 705 ŠPORT Odbojkarice na koncu šeste Po zaključenem razigravanju za 1A. odbojkarsko ligo, v katerem so za ekipo Cimosa osvojile drugo mesto, so odbojkarice OK Zgornja Savinjska zasedle skupno 6. mesto. Naslov prvaka je osvojila ekipa Klima Commerce Bled, sledijo pa 2. Infond Branik, 3. Celje, 4. TPV Novo mesto, 5. Cimos, 6. Zg. Savinjska, itd. Več o analizi sezone 94/95 pa v prihodnji številki Savinjskih novic. KF Nogometna liga občine Gongi Grad Drugo kolo, 1.5.1995 LD Gornji Grad : Mesarija Rup 7:0 Novo naselje : Davidov hram 4:2 Najgl : Gostišče Trobej 1:2 Smreka : Texas Nova Štifta 0:6 Ekipa Gostišče pri Jošku prosta Tretje kolo, 7.5.1995 Texas Nova Štifta : Novo Naselje 0:3 Davidov hram : LD Gornji Grad 7:0 Mesarija Rup : Najgl 3:7 Smreka : Gostišče pri Jošku Ekipa Gostišče Trobej prosta Četrto kolo, 14.5.95 3:1 Gostišče Trobej : Mesarija Rup 7:0 Najgl : Davidov hram 2:6 LD Gornji Grad : Texas Nova Štifta 0:5 Novo naselje : Gostišče pri Jošku Ekipa Smreka prosta 9:3 Liga malega nogometa ŠD Drugo kolo, 30.4.1995 "Flosar" Radmirje Smreka : Mrzlo polje 3:2 Poličnik : Okonina 3:0 Gmajna : Radmirje 5:4 Razborje : Homce Tretje kolo, 7.5.1995 2:1 Gmajna : Smreka 3:0 „ Radmirje : Homce 3:3 Razborje : Okonina 4:1 Mrzlo polje : Poličnik Četrto kolo, 14.5.1995 1:7 Razborje : Gmajna 2:0 Radmirje : Mrzlo polje 9:0 Homce : Poličnik 2:3 Okonina : Smreka 3:0 Edi Mavrič MEMORIAL JOŽETA LETNARJA Na nogometnem turnirju, organizator ŠD SMREKA v spomin Jožeta Letnarja, ki se je igral v Gornjem Gradu, je sodelovalo 13 ekip. Rezultati 1. krog: SMREKA I : TEXAS 5:1, SMREKA II : AP KOTNIK ŠMARCA 1:8, ŠD RADUHA : DAVIDOV HRAM 5:4, TINEL ŠMARCA : POLDA’S KLUB 2:4, ŠAMPIONI NAZARJE : QATRO KOKARJE 3:2, GG TRANSPORT : MIŠ MAŠ 2:0 Rezultati 2. krog: KOJOTI : DAVIDOV HRAM 0:3, SMREKA I : AP KOTNIK ŠMARCA 0:3, ŠD RADUHA : POLDA’S KLUB 1:2, ŠAMPIONI : GG TRANSPORT 2:1 Rezultati 3 krog: AP KOTNIK ŠMARCA : POLDA’S KLUB 5:0, ŠAMPIONI : DAVIDOV HRAM 2:1 Rezultati 4. krog: DAVIDOV HRAM : POLDA’S KLUB 3:1, AP ŠMARCA : ŠAMPIONI 3:0 Končni vrstni red: 1. AP KOTNIK ŠMARCA, 2. ŠAMPIONI NAZARJE 3. DAVIDOV HRAM BOČNA, 4. POLDA’S klub MOZIRJE Edi Mavrič Kolesarska dirka Po Sloveniji Zanimiva prva etapa skozi Zadrečko dolino Uvodna, 162 kilometrov dolga etapa tretje dirke Po Sloveniji od Otočca do Kamnika, ki je tudi letošnje leto potekala skozi Zadrečko dolino in preko Črnivca, je po razburljivem finišu prinesla (ROG). Pintarič je po najdaljšem pobegu na dosedanjih slovenskih tourih, dolg je bil kar 112 kilometrov, v neposrednem dvoboju na osrednjem kamniškem trgu premagal odličnega italijanskega šprinterja Marca di Renza, s katerim sta se odlepila od glavnine že v Hotemežu. Pred Mozirjem sta si nabrala pred glavnino že 4 minute in 20 sekund prednosti, v Nazarjah pa so ju vendarle ujeli trije zasledovalci. Leteči cilj v tem kraju je tako osvojil Di Renzo, drugi je bil Nemec Thomas Fleischer (najbolje uvrščeni profesionalec zmago Robertu Pintariču s svetovnih lestvic na tej dirki), tretji pa Pintarič. Vrstni red je ostal enak tudi na gorskem cilju na Črnivcu, vendar se je prednost pred glavnino zmanjšala na 3 minute. V dolgem sprintu v Kamniku pa je slovenskemu tekmovalcu vendarle uspelo ugnati ob ugledna rivala. Kot bralci verjetno vedo, je končna zmaga na letošnjem touru po Sloveniji pripadla slovenskemu kolesarskemu profesionalcu Valterju Bonči, medtem ko je zmagovalec prve etape Robert Pintarič osvojil skupno 2. mesto s 17 sekundami zaostanka. KF Krajevna liga Nazarje Vodijo Kokarčani in Rečicam V nadaljevanju krajevne lige v malem nogometu v Nazarjah so bili doseženi naslednji rezultati: 13. kolo - 22. aprila: Odpisani : Pekel 3:1 (2:0) Rivon Niman : Miš Maš 3:4 (2:4) Kokarje ml. : Mladost 2:3 (1:1) Sp. Nazarje : Kokarje 7:9 (0:8) Zg. Nazarje : Bloki 3:1 (1:0) 14. kolo - 6. maja: Miš Maš: Zg. Nazarje 6:3 (2:1) Kokarje : Kokarje ml. 8:2 (2:2) Bloki : Sp. Nazarje 7:2 (2:0) Mladost : Odpisani 8:1 (4:1) Pekel : Rivon Niman 4:1 (2:1) 15. kolo - 13. maja: Kokarje ml. : Bloki 6:3 (3:3) Rivon Niman : Mladost 0:1 (0:0) Pekel : Miš Maš 0:5 (0:2) Odpisani : Kokarje 1:6 (1:3) Sp. Nazarje : Zg. Nazarje 8:2 (4:2) Zaostala tekma 9. kola: Sp. Nazarje : Odpisani 0:3 (b.b.) Lestvica po 15. kolu: 1. Kokarje 28, 2. Mladost 28, 3. Rivon Niman 17, 4. Kokarje ml. 17, 5. Zg. Nazarje 16, 6. Miš Maši6, 7. Bloki 9, 8. Pekel 8, 9. Sp. Nazarje 7, 10. Odpisani 4. Strelci po 15. kolu: Cajner 30, Acman 29, Blatnik N. 25, itd. Edo Golob m Osnovna šola na Rečici končno bo! Od takrat, ko so leta 1972 na Rečici porušili po vojni obnovljeno osnovno šolo, ni bilo prave volje občinskih oblastnikov, da bi Rečičanom povrnili ugled in dostojanstvo in postavili novo šolo, ki pristoji kraju, kot j& Rečica. Večkratne volitve v enopartijskem sistemu, večkratni uspešni referendumi, ki so vedno imeli v svojih programih izgradnjo popolne osnovne šole, so bili le prazni upi, ki so splavali po vodi. Se vedno prostor bivše osnovne šole v središču trga zavzemajo atriji štiriletne šole in vrtca brez ustreznih igrišč in vrta. Kakšna škoda za tako kvaliteten prostor in krajinsko podobo trga, ki ni izkoriščen v skladu z urbanističnim standardom. Ni čudno, da so krajani na zadnjem referendumu v krajevnem samoprispevku rekli "NE". Sedaj je na vrsti država, da poravna svoj dolg do Rečice in okoliških krajev z izgradnjo nove šole. Nič ne bi bilo čudno, če bi prebivalci in njihovi otroci bojkotirali obveznost šolskega zakona. Kot primer navajam izsiljevanje in popravo krivičnih odločitev kot sta to udejanila v gladovni stavki dr. Rugelj in odvetnik Majhen. Bojkot šoloob-veznosti je nesmisel, vendar v tem anarholiberalnem sistemu je pač to ena izmed oblik in metod dela v borbi za preživetje kulturnih vrednot in znanja. Glede na to, da je bila na Rečici prva osnovna šola v Zgornjesavinjski dolini in je bil kraj poln življenja s kulturnimi prireditvami, je sedanje imenovanje odbora za izgradnjo šole, več kot utemeljeno. Odboru želimo srečo in veliko pogajalske volje, da uresniči cilje krajanov, ki se bodo po prizadevanjih in zaslugah vpisali v zgodovino kraja. Zakaj se dosedanji ravnatelji niso zavzemali za večje število manjših šol, je težko dati odgovor. Morda so prevladovali politični cilji unifikacije kulturnega nivoja ali pa je bila prisotna nemoč nad sistemom, ki je definiral tudi šolski sistem. Avstrijski šolski sistem, na katerem je temeljil tudi slovenski in ima svoje korenine še iz časov Marije Terezije, ne pozna teh velikih šol, ki izničijo posameznika. To so le izjeme zaradi velikih mestnih četrti. Izgradnja zdrave celovite osebnosti mladostnika, ki temelji na spoznavanju specifičnosti in različnosti, je pogoj za ohranitev naše krhke slovenske države. Pedagogi, psihologi, sociologi in drugi družboslovci bolj ali manj opravljajo raziskovalne naloge, magistrske naloge in doktorske disertacije, ki so všeč sistemu, saj imajo tako že v naprej zagotovljeno promocijo. Res škoda. Upamo le lahko, da bo sedanji pluralni sistem odpravil te enostranske opcije in da bomo končali s črno-belim slikanjem slovenske šole. Gre torej za naše sedanje in prihodnje generacije. Ta razmišljanja se res nanašajo na urejanje šolskega sistema, ki tangira Rečico in Mozirje in izgradnjo nove šole, to pa ne pomeni, da so dileme med velike in male šole vzete samo iz omejenega okolja. Vsekakor pa bodo opisana nasprotja koristila imenovanemu odboru za izgradnjo šole, kot tudi občinskim svetnikom mozirske občine. V kolikor bo izgradnja nove šole potekala po načrtu, bo gotova še pred letom 2000, kar pa pomeni lepo izhodišče za krajane, občino in ves slovenski narod. V kolikor mi bo zdravje dopuščalo, sem tudi sam kot lokalpatriot pripravljen kandidirati za vodenje nove popolne osnovne šole na Rečici. Marko Jeraj Šaleška cesta 2d Velenje Prehitra vožnja kolesaija 6. maja je ob 14. uri Egidij S. (19) iz Velenja vozil kolo po magistralni cesti s Črnivca proti Gornjemu Gradu. Pri vožnji skozi dvojni ovinek je zaradi neprimerne hitrosti padel čez obcestno ograjo in se pri tem hudo telesno poškodoval. Razgrajal je in grozil 6. maja je v popoldanskem času doma v stanovanju v Gornjem Gradu razgrajal in grozil staršem 29-letni Rudi K.. Zakaj je to počel, bo pojasnil sodniku za prekrške. Pled prepirom jo je udaril 7. maja sta se med 4.30 in 5.30 uro doma v stanovanju na Rečici ob Savinji sprla Maks B. (45) in Marija P. (46). Med prepirom je Maks Marijo tudi udaril po obrazu, zoper oba pa so napisali predlog sodniku za prekrške. Trčila je v mlaj 7. maja je ob 12.40 uri Helenca T. (19) z Rečice ob Savinji vozila osebni avto iz Spodnje Rečice proti Rečici. Ker je vozila preblizu desnega roba cestišča, je vozilo obrnilo za 90 stopinj in je začelo pravokotno drseti čez vozišče, kjer je trčilo v mlaj ob cesti. Voznica je pri trčenju dobila lahke telesne poškodbe. Požar uničil hišo 7. maja je okrog 18.30 ure prišlo do požara na stanovanjski hiši v Savini, last Franca Š. (38). V požaru je v celoti zgorela zgornja etaža hiše, gasilci pa so preprečili, da bi se razširil še drugam. Pri ogledu požarišča je bilo ugotovljeno, da je do požara prišlo zaradi dotrajanosti dimnika. Trčil je v betonski nosilec 7. maja je ob 22.20 uri Marjan O. (29) iz Strmca vozil osebni avto iz Luč proti Ljubnemu. Izven naselja Konjski vrh je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal desno z vozišča in trčil v betonski nosilec lesene varovalne ograje. Pri trčenju je bila sopotnica v avtomobilu Lidija A. (19) iz Prekope lahko telesno poškodovana. Zapeljala je v sadovnjak in nato v potok 8. maja je ob 15.10 uri 57-letna Doroteja C.-S. iz Velenja vozila osebni avto po Savinjski cesti v Mozirju. V bližini gasilskega doma je iz neznanega vzroka zapeljala levo z vozišča v sadovnjak in nato v potok Mozimica. V nezgodi se je lahko telesno poškodovala. OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO 15.5. DO 21.5. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-277) 22.5. DO 28.5. RUP MARIJA, DR. VET. MED., G. GRAD, TEL. 0609-616-978 (843-084) 29.5. DO 4.6. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-410) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418, 0609-616-978. IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. C-----------------------------------------------------------3 ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. c—:--------------------------------------------------------- MATIČNA KRONIKA ZA MESEC APRIL 1995 Poroke: 1. Punčuh Franc, 1964, Čreta pri Kokarjah 6 in Dobnik Marta, 1971, Dobrovlje 12, 2. Lekše Matjaž, 1967, Mislinja, Ob Gozdu 22 in Mavrič Ida, 1966, Mislinja, Ob Gozdu 22, 3. Škrubej Srečko, 1970, Raduha 13 in Retko Silva, 1976, Ter 57, 4. Goltnik Srečko, 1970, Šmihel nad Mozirjem 24 in Žunter Urška, 1975, Brezje 58, 5. Vončina Zdenko, 1959, Rečica ob Savinji 107 b in Poličnik Sonja, 1969, ----------------------------------------------------3 NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. MLADINSKA LITERATURA: Bizjak I. - Petelin in dva petelinčka * Mal V. - Miši, žabe in drugačni princi * Haggart - Zaton Aztekov * Miličinski F. - Drobiž * Zupan D. - Tolovajevo leto * Costa-Pan R. - Šolska enciklopedija. Ekologija * Novak B. - Ninina pesnika dva * Novak M. - Kufajn, Kufma in kamela Bombla ali Pravljica za Saro * Cajnko M. - Minka ponka se potepa * Muck D. - Blazno resno popolni * II. LEPOSLOVJE: Rožanc M. - O svobodi in Bogu * Bataelle C. - Zgodba o očesu * Randell R. - Ena vodoravno, dve navpično * Kuntner T. - Marija Snežna * Hribernik R. Svarun - Klic svobode * lil. STROKOVNA LITERATURA: Hribar 1. - Slovenci kot nacija * Tratnik-Volasko M., Košir M. -Čarovnice: predstave, prevozi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah * Medved D. - Slovenski Dunaj * Ribičič C. - Siva tipka 074 * Ravnikar E. - Udbomafija * Bučar F. - Ujetniki svobode * Aberšek B. - Tehnologija in obdelava gradiv * Kemija - zakonitosti in uporaba * Potočnik V. - Kalkulacije * Gookin D. - Word 6 za windows za telebane * Muževič B. - Energija piramid * IV. VIDEOKASETE: Kratke zgodbe - Short Cuts * Skoraj mrtva - Almost Dead * Ace Ventura - Pet Detective * V imenu očeta - In the Name of the Father * Nedotakljivi - The Untouchables * Kremenčkovi - The Flin-stones * Usodna privlačnost - Fatal Atraction * Pri Addamsovih 2. del - Addams Family Values * Kravji Blues - Even Cowgirl Get the Blues * 8 sekund do dlave - 8 Second * Sam z očetom - Getting Even With Dad * Modro nebo - Blue Sky * Jesica Lange - Oskar 1995 za najboljšo žensko vlogo * - -----------:------------------------------------------3 DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE 15.5. DO 21.5. MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL. 831-877 22.5. DO 28.5. JERAJ FRANC, PRIHOVA, TEL. 831-910 29.5. DO 4.6. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150. V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. KINO MOZIRJE 2 0 ./21.5 U T 9 9 1994 Režija^ Kenneth Branagh ' j jg / ...... Igrajo: Kenneth Branagh, Helena Bonham Carter, Robert de Miro , -: Nova cnöta wrzija znane zgod be o dok ionu.. ■ ki. se ^ p o idiličnem otrostvh svoj e.:: matere povsemi po sveti z nanstvene m eksperimentiranja' ■in: ustvari živo bitje... Za ljubitelje čutnih grozljivk v stilu zadnje filmske Drakule* 'jf 25.5.1995 on 17. uri ÄSTERM5 OSVAJA AMERIKO - risanka, 1995 PfbpCiROČi^ :'27./28.5;1995 - ' . SAMO Tl (Otdy You) * ameriški film, romantična komedija, 1934 Režija: Norman Jewison igrajo: Marisa Tomei, Robert Downey j*% Billy Žane g^hvje romandSno iekfe^t M verjame y usodo in V Ä doživela pravo* resnično ljubezen* Ali se ji bo napovedana usoda izpol* Predstave so ob sobotah ob 20* tiri in ob nedeljah ob 17. ari. Cena kinovstopniee je 350*00 SIT* KINO NAZARJE 70 m i'm MASKA (The; Maski: s ameriš ki1: fi I m,:: Režija: Charles Rossel Igrajo: Jim Carry, Cameton Diaz, Peter Rie^ert . - ■.... Bančni uslužbenec po odkritju skrivnostne maske ugotovi, da se lahko jgiegäntnö:k prelevi: v čudaško - bitje,: ki praviloma šokira okolico in ki ima neomajno moč, Za ljubitelje smeha in rtodstekanih# prizorov, 27*/28.5.1995 KALIFORNIJA (KaHfornya) - p5ihp*triler,1S93 Režija: Dominic Sena .. - Igrajo; Brad Pitt, Juliette LewiV David Duchovny |]fi jä(J i li žbr n p i sb j:;5 e;«.$£ prijateljic o V pclpravi. i »< j a moriš tie ^|^e|;^?jkateiih^O živeli slavni --'sern^iijppriičb VHa ' pdćkpa $ sabb,^vzameta i^bopltsk^l^ morilca z naivno prijateljico,*, " '■ " Predstave so ob sobotah ob 20. uri In ob nedeljah ob 17. urn žjetfciŠllTv ** ~ ^ b / :y,: ^ -'k-y" v? .--"-; KINO LJUBNO OB SAUINJI 19.721.5.1995 RAZKRITJE (Disclosure) - ameriški film, erotična melodrama, 1994 Režija Bai ry Levinson Igrajo. Michael Douglas, Demi Moore. Donald Sutherland Po literarni predlogi Michaela Chrichtona posneta zgodba o poslovnežu in njegovi kolegici - tekmici ter obtožbi seksualnega nadlegovanja. 26-/28.5.1995 BARVA NOČI (Color of Niglil) - ainriski film, erotična kriminalka, 1994 Režija Richard Rush Igrajo: Bruce Willis, Jane March, Lance Henriksen /fjlihoanhlitik se: je: ^priSjijerti^iikvarj^iMZ^^^I^Ivai^^n^SŠj^i^B^šssm’riOziGfićgia morilca. Film za ljubitelje thnlerjev in drznih prizorov Predstave so ob petkih ob 20. uri in ob nedeljah ob 17.30 uri. Cena kinovstopniee je 350,00 SIT. KINO GORNJI GRAD RAZKRITJE (Disclosure) - ameriški film, erotična melodrama, 1994 Režija: Barry Levinson Igrajo: Michael Douglas, Donu Moore, Donald Sutherland Po literarni predlogi Michaela Chrichtona posneta zgodba o poslovnežu in njegovi kolegici - tekmici tei obtožbi seksualnega nadlegovanja 27.5.1995 BARVA NOČI (Color of Night) amriški film. erotična kriminalka, Režiia Richard Rush Igrajo: Bruce Willis, Jane' March," lance Henriksen Psihoanalitik se je prisiljen ukvarjati z odkrivanjem identitete množičnega morilca. Film za ljubitelje thrileijev m drznih prizorov. Predstave so ob sobotah ob 19.30 uri. Cena kinovstopnic je 350,00 ZAHVALE Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in tašča Marija iz Nove Stifte Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tihem spominu sklonili nad njeno krsto in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala vsem Bočanom in pevcem iz Bočne za lepo zapeto pesem ob slovesu. Vsem sorodnikom, sosedom hvala za vso pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sv. maše, gospodu župniku, pevcem, gasilcem, gospodu Rafkotu za poslovilne besede in dr. Urlepu za zdravljenje. ______________Žalujoče hčerke in sinovi z družinami OGLASI POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o. Parižlie 11/c. Braslovče frei. 063 720-003, 720-660 Kompletne pogrebne /toritve Izdelava vencev in o/tolih cvetličnih aranžmajev ter -"vSjL _ POLICIJSKA KRONIKA (nadaljevanje iz prejšnje številke) V gostilno, kjer sva s Slovenjgračanom tako vneto razpravljala o policijskem obnašanju, plane zadihan krajan. "Spet so imeli racijo!" komaj izpiha informacijo na plan. "Kje?" ga vpraša oštir. "Tam, kjer že prej -v Pik baru." "No, ta je pa dobra. Fantje, zapiramo." Oštir je napotil svoje natakarje k pospravljanju miz, sam pa je stopil do vrat in jih odprl rekoč: "Za danes bomo gostilno zaprli." "Kako? Saj še nisem spil!" se je pričel žaliti eden od gostov. "Reci to specijalcem, ko ti bodo prišli hlače sprašit v kakšni drugi gostilni. Sem noter jih ne bo, ker ne bodo imeli kaj iskati. Alo, pobje, spijte svoje do dna, hiša časti. Sedaj pa pojdite," se gospodar ni dal zmesti. "Vidiš, kam pripelje takšno obnašanje..." mi je na ulici dejal moj sogovornik. "Saj je prav naredil, ko nas je spravil ven. Če ni nikogar v gostilni, nimajo specijalci za kaj izvajati racije." "Ne mislim na birta, on je že pametno naredil. Policaji se ne obnašajo prav, a ne?" "Ja, policaji so za vaše gostilne v teh dneh to, kar je za naš zgornjesavinjski turizem podjetje Turist," sem našel primerjavo med zapiranjem gostinskih obratov in dodal: "Ampak vseeno, mogoče boste pa sedaj imeli malo več miru? Se posebej, ko se specijalci unesejo." "Ko bi le bilo tako," je prijatelj s Koroške dejal, preden sva se razšla. Jaz s skrbmi proti domu, on pa verjetno preverit, če so res vse gostilne, vsi bari, bifeji iz preventive zaprti. Počasi stopim do avta. Na parkirišču pa me preseneti pojava, ki odnaša iz mojega avta kartonsko škatlo, v katero sem spravil v Avstriji kupljene banane. "Pa menda ja ne!" sem si v mislih dejal, ko sem videl tudi odprt prtljažnik. Človek je odkril, da imam ključavnico pokvarjeno in si je izvolil prilastiti moj nakup. No, kar naj. Me zanima, kako bo on doma eni pojasnil, zakaj tvega zapor za tako ukradeno robo. Tedaj ugledam še policaja. Za trenutek nisem vedel, kaj naj bi. Kar nekako ustrašil sem se ga. Prihajal je z druge strani ulice in sklenil sem, da bom poskusil prijaviti vlom. "Dober dan, čudovito vreme, kajne?" sem po ovinkih začel pogovor z uradno osebo. "Jaz bi pa prijavil vlom, če nimate nič proti..." "Kaj?" je presenečeno vzkliknil, saj res ni mogel pričakovati od povsem mirnega človeka, ki začne pogovor o vremenu, kaj takega. "Kaj ste rekli?" "Ah, nič, nič," sem se ustrašil njegove pripravljenosti za akcijo. "Menda še kmalu ne bo dežja. Sploh, če oblakov ne bo, kakor danes, bo še posebej sončno," sem blebetal. Policaj me je postrani pogledal. "A niste rekli nekaj o vlomu?" "Ja, no, ja. Banane so mi odnesli," sem si vendarle upal pritrditi. "Čujte, ne imejte me za norca..." se je vstopil pred mano. "Kakšne banane?!" "Kupil sem jih v Avstriji, šestdeset kil. Zadaj v prtljažnik sem jih dal, v kartonasti škatli so bile." Pokazal sem na svoj avto z odprtimi vrati prtljažnika in nadaljeval: "Šel sem malo okoli, ko pa sem prišel nazaj, jih je neki tip maloprej že zaplenil in zbežal pred mano. Poglejte, še kjučavnico mi je pokvaril!" sem tatina potisnil še za eno dolžino globlje v blato. "Kako? A malo prej? Pa saj sem ga videl! Grem koj za njim!" je rekel. "Aha, se mi zdi, da se ti mudi," sem si mislil, ko je še najprej popisal moje podatke, pa registracijsko številko avta, zavarovalno polico... še malo pa bi me za certifikate vprašal, kam sem jih vložil. No, potlej je pa šel. Jaz pa tudi. "Dragi, kaj si kupil?" me je doma nestrpno čakala zvedava ženka. "Kod si hodil tako dolgo, saj sem skoraj že policijo klicala, ko te ni bilo od nikoder." se je delala, da je v skrbeh in pogledovala od kod bom privlekel nakupljeno robo. "Oh, samo njih ne. Ravno oni so me zadržali. Vse sem kupil, kot si rekla. Poceni margarino so imeli, pa kavo tudi, mikice pa jopice, zoknčke in štumfe, a so mi vse ukradli," sem veselo izpel. "Kaj, a policaji? A so ti robo zaplenili? Ti nisem rekla, da ne pretiravaj pa ne kupi vsega. Sem vedela, da ti ne smem dati toliko denarja." Toliko denarja -je rekla! Kaj pa misli, da je v Jugoslaviji?! "Ne, ne... en pošten siromašen državljan brez šihta je prišel in si vzel delež iz najinega (lepo vas prosim, berite: mojega) proračuna. Pa še toliko je bil vljuden, da ni rekel, da to zahteva demokracija in pot v Evropo." "Kaj? A sedaj ga boš pa še zagovarjal! Ukrade nama ves živež in obleke, za katere sem plačala še bencin do Avstrije (spet je ona plačala!), ti pa misliš, da to ni kaj. Takrat pa pozvoni. "Dober dan, imate moža doma?" zaslišim glas policista, kateremu sem prijavil krajo. "Veste prijeli smo osebo, ki je vlomila v vaš avto. Mislil sem, da bo najbolje, glede na pokvarljivo robo, ki jo je ukradel, da vam jo kar pripeljam. Izvolite." "Kaj, banane?! Žaaaaan! !!" Tako je to. Dandanes se še na policijo ne moreš več zanesti. Vse ti pokvarijo. Sedaj še zlikovce ujamejo preden ti preprodajo svojo težko ukradeno robo. Mogoče sem v tehle par zapisanih vrsticah le malo preveč 'šin-fal' čez našo policijo. S tem nikakor nisem hotel reči, da so nepridipravi kaj boljši. Za vsak slučaj pa sem zabičal svojemu uredniku, da naj tokrat izpusti moj psevdonim. Saj veste; prvo je zdravje, potlej slava... 'Toda, kam naj se pa jaz denem, če bo kaj?" me je zaskrbljeno vprašal. "Pokliči policijo, samo specijalce raje ne..." KONEC OBLETNICA ZMAGE Na proslavi ob obletnici zmage je imel slavnostni govor lokalni politik, ki je dolgovezil in dolgovezil. Ko pa je končno zaključil, so vojaki izstrelili salvo. Pa še eno in še eno. Nekdo iz ozadja pa vpraša: " Kaj niso zadeli že prvič?" ZA RAZVEDRILO ž A REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: jagoda. agaton. Parana, oma, Cs. Snežna, jak. Aare. ultrapas. PLO. rizoma. obrok. ataka. adresa. Nora. Ohrid. osa. kuratela. G F. Mal. žaket, retikulin. Li. arena, acetil. fakin. nacija MINI SLOVARČEK AUTAN : Spray proti mrčesu EDAC : Sistem za odpravo napak pri prenosu podatkov LETARGIJA: Mrtvica, dremavica NEOZOIK : Novi vek v geološki zgodovini zemlje Rešitev satoynice iz prejšnje številke: STRMEC. KRNICA Savinjska c.4 Nazarje - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil IMWMim POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah; PREVOZ Z AUT0FURG0N0M (VKLJUČNO NA UPEPELITEVl DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU POSTAVITEV ŽARNIH NIS UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE ODŠTEJEMO ZAK0NSK0I Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 mmm Prihova 36, NAZARJE, tel. 832498 Na trgu 1, MOZIRJE Steletova 25, KAMNIK PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO VEČ VRST MESA IN IZDELKOV ZA ŽAR. Se priporočamo! OGLASI MALI OGLASI I KEMIČNA ČISTILNICA "NATAŠA" d.o.o. Šoštanj I Cenjene stranke obveščamo, da smo začeli s pobiranjem artiklov za kemično čiščenje v Mozirju pri Matjažu v trgovini |MVM. Pridite in se o kvaliteti prepričajte! j RTV SERVIS PURNAT i Hitro in kvalitetno vam popravim vsak televizor ali radio -J tudi na vašem domu. RTV servis Purnat, tel. 843-424. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN ■Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, »gumbi, pribor za šivanje, odprto 13.-18. ure, tel. 831-109. IaNTENE IN RTV SERVIS I Nudim antenske meritve, instalacije in montaže sistemov. IVrtljivi satelitski sistemi in dekoderji. Popravilo TV' Gorenje [ter ugradnja tletekstov. Prašnikar s.p. 845-194. j SERVIS - ELEKTROINSTALACIJE j Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni go-I rilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko s.p. j Bočna 81, tel. 843-611. URARSTVO LJUBNO OB SAVINJI ’Imamo vse vrste ur po ugodnih cenah! Novo - ure Seiko »kinetic ter Camel trophy! Za otroke je veliko igrač! Tel. 1841-084. I TRAFFIC TRAFFIC TRAFFIC M Vsako leto usposobimo KANDIDATE ZA VOZNIKE preko 200 voznikov! M Poučujejo izkušeni inštruktorji - na sodobnih in raznolikih vozilih **Vsak mesec nov tečaj cestno prometnih predpisov. - informacije pri inštruktorjih USPOSABLJAJO: TONE ROSENSTEIN Brezje 9, Mozirje - tel: 831-108 TOMAŽ ES Praprotn Mozirje - tel: 832-337 ANTON BENDA Radmirje 59 - tel: 841-083 IVO ŽVIPELJ Lesarska c. 35, Nazarje - tel: 831-285 Tečaj za voznike motornih vozil vseh kategorij se prične v PETEK in PONEDELJEK, 26. in 29. maja 1995 ob 17. uri v MOZIRJU. NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnjo Številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 125,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.250.00 SIT. Mali oglas pod Šifro: 1.250 SIT___________________ Bikca sivo rjave pasme težkega 130 - - - kg prodam, Prusnik Vid, Savina 75 Prodam cevi za centralno 3/4 cole, a, Ljubno. tel. 832-408. Prodam mot. žago Husqarna malo rabljeno za 45.000 SIT, tel. 846-072. Opel Kadet 11. 1.77, 135.000 km, zelo dobro ohranjen, prodam, tel. 832-431. Štedilnik za centralno ogrevanje 35 kW še nerabljen prodam za 800 DEM, tel. 845-175. Prodam računalnik star 2 leti 386DX, 2MB RAM, ČB monitor, tel. 832-336. V središču Gornjega Grada oddam lokal, tel. 843-240. Prodam Commodore 64, tel. 844-534. Prodam S.R. kravo 7 m brejo, tel. 844-326 - zvečer. Prodam Lado Samaro 1500 S I. 1991/2, inf. 845-194. Prodam visoko brejo telico - A kontrola, tel. 831-463. Baterijski pašni aparat 600 m plastificirana žica in 200 izolatorjev, tel. 844-393. Tomos automatik ZIP skoraj nov za 20% ceneje, tel. 844-393. V Kokarjah oddam nivo v najem, tel. 832-079. Brejo telico simentalko prodam, tel. 841-194. Bojler za centralno KGM, nov in zamrzovalno omaro "Gorenje" rabljeno 2 leti, prodam za 50.000 SIT, naslov v uredništvu. KV šiviljo zaposlimo za določen čas, tel. 831-797. Prodam italijanski napihnjen čoln z volanom Tomos 18, tel. 831-801. Prodam moško kolo “Rog", znamke senior na 5 prestav, tel. 832-253. Prodam kravo sivo brejo 8 mesecev, možna izbira in teličko simen talko staro 7 tednov, tel. 832-470. Prodam pujske, stare 9 tednov, tel. 831-484. Prodam nerabljen 80 L bojler, kombiniran elektrika + trda goriva. Farkaš, Šmartno ob Dreti 44 R4 GTL letnik 91 prodam za 6.000 DEM. Tel. 39-236. Prodam CB postajo (250 DEM), tel. 843- 614 do 15. ure. Nahrbtno motorno škropilnico, malo rabljeno ugodno prodam, tel. 831-357. Prodam nov hladilnik tel. 846-176. Telici simentalki breji prodam, tel. 841-194. Prodam novo hišo, ogled možen v soboto in nedeljo. Ivan Zebec, Ljubija 86. Prodam rabljeno strešno opeko (kikinda in vinkovci), tel. 841-253. Prodam kolo za otroka od 7 - 10 let in rolke z PVC kolesi, tel. 831-844. Prodam slivovko, tel. 831-878. Prodam Fiat 126 P, informacije 844- 037 po 15. uri. Zelo ugodno prodam rabljen puhal-nik za seno, tel. 831-892. 'KUPON za brezplačni mali oglas do 1 O besed u 11. številki SN IME IN PRIIMEK 5 iiJUbno ob tel: 241-512 SAMOKOLNICE 3.800,00 SIT SLADKOR 50/1 94,00 SIT OLJE ZVEZDA (na zaboj) 159,00 SIT DETERGENT ZA POSODO 4 1 349,00 SIT PLENICE PAMPERS 1.599,00 SIT (za 4 kom cena 1.499,00 SIT) MEHČALEC 4 I VLOŽKI ALWAYS PERSIL 2,4 kg WEISSE RIESE 2,4 kg PIVO (NA ZABOJ) JERUZALEMČAN BIBITA 2 1 BIBITA 1,5 1 JUICE FRUCTAL 1 1 SENČNIKI + PODSTAVEK MLEKOVIT 25 kg 340.00 SIT 499.00 SIT 699.00 SIT 599.00 SIT 1.890.00 SIT 299.00 SIT 155.00 SIT 99,00 SIT 115.00 SIT 1.990.00 SIT 920.00 SIT 4.290.00 SIT UGODNO: KORUZA, JEČMEN IN OSTALA KRMILA. ZELO UGODNO POSOJILO ZA NAKUP NOVIH IN RABLJENIH VOZIL: - Obrestna mera R + 9,5% - Na 2-4 Leta Pestra izbira vozil TAKOJŠNJA DOBAVA R-5 m CLIO STARO ZA NOVO PRAVI NASLOV ZA NAKUP um, d. o. o. ^ Levec 54, 63301 Petrovče RENAULT tel. 063 452-515 AVTO ŽIVLJENJA SAVINJSKA trgovska družbo d.o.o. Žalec NAJUGODNEJŠE POSOJILO ZA NAKUP POHIŠTVA ODPLAČILNA 301 - do 12 Mesecev brez pologa OBRGSTI: 8% REALNA OBRESTNA MERA INPORšKUACl[]E: POHIŠTVO ŽALEC TEL. 7I2-I26 BLAGOVNICA POLZELA TEL. 720-321 DOM VRANSKO TEL. 725-028 J? SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec_ $ SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec Celje - skladišče ______________________________________________________D-Per 7/1995 ^ l\\/Wf\W£\ (llliililllli T t mJS 5000002527,10 PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. McTAIKJE V Blagovnici na oddelku tekstila je velika izbira ženskega in moškega perila ‘SeUNfl" ITflUJfl. Na oddelku pohištva vam nudijo Sorska kolesa s 5% popustom za gotovino. V poslovalnici Železnina Mozirje ugodno: C€M€NT cca 567.00 SIT MIVKA cca 400.00 SIT RRMRTURN6 MR€Ž€ 4.950.00 SIT V vseh poslovalnicah prodaja rjavega premoga in lignita. Cene konkurenčne in dobava takoj. POET HITROSTI, knjiga o Ayrtonu Senni izpod peresa Mirana Ališiča. 164 strani, 120 barvnih fotografij Knjiga je že v prodaji po vsej Sloveniji. S to naročilnico enkratna možnost plačila v dveh obrokih! Omejena naklada. Pohitite! ime in priimek ulica in šl.__ kraj in poštna št. podpis ________ datum__________ H W jHHj Podpisani nepreklicno naročam: KNJIGO O SENNI za 3990 SIT + poštnina O po povzetju v enem obroku KNJIGO IN REVIJO za 9990 SIT + poštnina □ v treh obrokih po 3330 SIT - REVIJO za 7980 SIT / M v dveh obrokih po 3990 SIT /L naročilnico pošljite na naslov: '** GRAND PRIX, Komenskega 11, 61000 Ljubljana ' GRAND PRIX revija za ljubitelje avtomotošporta, avtomobilov in motorjev. Vedno ekskluzivno branje: reportaže, intervjuji, testi in zanimivosti z vsega sveta. Nagradne igre z bogatimi nagradami. Ne prezrite! GRAND PRIX vsak drugi petek na 52 barvnih straneh. AYRTO* JBNNA Poet hitrosti