19 
Protitrombotično 
zdravljenje in
njegove indikacije

20 
Protitrombotična zdravila delimo na antiagregacijska in antikoagulacijska. 
Med antiagregacijska zdravila sodijo acetilsalicilna kislina, dipiridamol 
ter zaviralci receptorjev P2Y12 (klopidogrel, prasugrel in ticagrelor). 
Antiagregacijska zdravila vplivajo predvsem na funkcijo trombocitov in jih 
uporabljamo v sekundarni preventivi aterotrombotičnih dogodkov.
Antikoagulacijska zdravila posredno ali neposredno vplivajo na faktorje 
koagulacije in zavrejo tvorbo fibrina ter s tem nastajanje strdkov. 
Antikoagulacijska zdravila uporabljamo za različne indikacije. Najpogosteje 
jih predpisujemo v primarni ali sekundarni preventivi trombemboličnih 
dogodkov ob atrijski fibrilaciji, sledita zdravljenje venske trombembolije ter 
preprečevanje trombemboličnih zapletov ob prisotnosti umetnih mehanskih 
srčnih zaklopk.  
Antikoagulacijska zdravila delimo na peroralna in parenteralna. Med 
parenteralnimi antikoagulacijskimi zdravili najpogosteje posegamo 
po heparinih (nefrakcioniranem ali nizkomolekularnih). Med peroralna 
antikoagulacijska zdravila sodijo zaviralci vitamina K (kumarini, pri nas varfarin 
in acenokumarol) ter neposredna peroralna antikoagulacijska zdravila ali 
NOAK (neposredni zaviralci faktorja Xa, pri nas apiksaban in rivaroksaban, 
ter neposredni zaviralci trombina, pri nas dabigatran). NOAK imajo hiter 
in predvidljiv učinek ter podobno učinkovitost in varnost kot zaviralci 
vitamina K, niso pa primerni za vse bolnike – tako se niso izkazali pri 
bolnikih z umetnimi mehanskimi srčnimi zaklopkami ter pri bolnikih z 
antifosfolipidnim sindromom. NOAK tudi ne predpisujemo bolnikom z 
napredovalo ledvično okvaro (z ocenjeno glomerulno filtracijo manj kot 
30 ml/min) ter tistim s hudo jetrno okvaro.
Vsi bolniki, ki prejemajo antikoagulacijska zdravila, so vodeni v 
antikoagulacijskih ambulantah, ki delujejo v vseh bolnišnicah v 
Sloveniji ter tudi v številnih zdravstvenih domovih. Izven terminov 
rednih kontrolnih pregledov lahko bolniki pridejo na posvet tudi  brez 

21 
dodatnega naročanja. Pomembno je, da se oglasijo na izrednem 
kontrolnem pregledu, če pride do hemoragičnih ali trombemboličnih 
zapletov, če je potrebna priprava na invazivne posege ali so uvedena nova 
zdravila, ki bi lahko vstopala v interakcije z antikoagulacijskimi zdravili.
PRIPOROČENA LITERATURA
• Mavri A, ur. Antikoagulacijsko zdravljenje. Slovensko zdravniško društvo. Sekcija za antikoagulacijsko zdravl-
jenje in preprečevanje trombemboličnih bolezni pri Združenju za žilne bolezni. Ljubljana, 2017.
• Eikelboom JW, Hirsh J, Spencer FA, et al. Antiplatelet Drugs: Antithrombotic Therapy and Prevention of 
Thrombosis, 9th ed: American College of Chest Physicians Evidence-Based Clinical Practice Guidelines. 
Chest. 2012; 141: e89S-e119S.