Dr- Jakob Zupan. Iz starega rokopisa — boje P. Marka Pohlina (1735—1801) — je vzeta v Bukv. IV. str. 48—50 pesem »Medved per čebelah", kterenakim ljudem prav v duhu Markovem renčati ima neprenehoma naukSladnost oslepi Umne tud' stvari! Za M. Pohlinom postal je Čbeličar po smerti svoji tudi Valentin Vodnik (1758 — 1819), kteri je prikazal se bil že v »Pisanicah" (1779—81). Po M. Kastelicu so iz Spevnika ali iz Pesmarice Vodnikove natisnjene v II. Bukv. 1. 1831: ,,Moj spominik" (str. 3. 4) in ,,Vinske Mušice" (str. 5. 6); v III. 1. 1832: ,,Milica" (str. 4—6) in nPesem od Ravbarja" (str. 70—77); v IV. 1. 1833: »Iskrice" preslovenjene iz Laškiga (str. 75—77) pa ,,Anakreonta", greškiga pevca nektere pesmi po slovensko, t. s. 1) Gosli; 2) Ženska moč; 3) Sreberni kozarec; 4) Vspijejo radi; 5) Lastovka (str. 78—82), in BBalade ino Pesmi" med kranjskim ljudstvam pete, od r. V. Vodnika zapisane, in sicer: 1) Voznik2) Samče; 3) Kralj Matjaž (str. 83—94); v V. 1. 1848: Jlirija oživljena" (str. 3—6). — Storilo se je to pač primerno, kajti že 1. 1806 je v ,,Pesmah za pokiišino" (str. 44. 45) vnemal se Vodnik: Star pevio ne Tdoj se peti. Čebelca visokoKraleva te rčža Gori v' planineVab' na višave, Perletna si vupašTe matica pošle Snežne nabrine?V goličave. Si letala nisko,Hitiš prot oblakam, Zberala cvetje,Nič ti nemaraš, Nanašala mladimTvoj rod je nebeški, Celo poletje.Ti se ne staraš. Neboj se mi pesma, Ak si globoko, Naj beli se glava, Stopi visoko itd. ,,Balade ino pesmi med krajnskim ljudstvam pete" so v III. Bukv. 2—9 iz g. Smoletoviga zbiia (predelane, kolikor se je treba zdelo) in sicer: Od lepe Vide; Kralj Matjaž; Od Rošlina in Verjankota; Svarjenje (Stoji, stojf tam lipica, — Pod lipo hladna senčica, — Pod lipo miza kamnata itd.); 9—13. so iz tretjiga dela bukev: Slowanske narodnj Pisne zebrane Fr. L. čelakowskym, w Praze 1827, vzete. — V IV. Bukv. se nahajajo str. 66-—68 nStaročeske narodne pestni" (iz rokopisa Kraljodvorskiga od V. Hanka v Pragi 1819 na svitlobo daniga): Venecj Zapušena; str. 69. 70 nIz Oglasa Ruskih pesem" (od Fr. Lad. Čelakowskiga v Pragi 1829): Zapušena; str. 71—74 ,,Serbske preslovenjene".— V kterem živem slovstvenem občevanji bili so Andrej Smole (r. 1800, u. 1840), Fran Ladislav Čelakovsky (r. 1799, u. 1852), Vaclav Hanka (r. 1791, u. 1861), s Slovenci sploh in s Čbeličarji posebej, povedal je že Jezičnik IX-XI. (Fr. Metelko 1871—73). Da se pa popolnoma razvidi pomemba, ktero je v slovenski književnosti nKr. Cbelica" imela tedaj in ktero ima še sedaj, treba je, da pokaže se posebej pervi Čbeličar: B. ©*¦ J)afe@fe Itsptti. Rodil seje Zupan Jakob 4. julija 1785 na Prevojah pri Berdu v okraju Kamniškem; posvečeu 5. febr. 1809 v Ljubljani postal je na Dunaju 1. 1813 dohtar sv. pisma, služil za dubovnega pomočnika v Šmariji; 1. 1817 pride za učenika bogoslovja v Ljubljano, kjer je po lastnem podpisovanji nprofessor publ. palaebiblicus" (archaeol. hebr. syr. chald. arab. introduct. exeges. bibl. a. f.) služil še 1. 1833, a zamerivši se duhovski gosposki Kranjski 1. 1836 bil je že v pregnanstvu na Koroškem v Celovcu, kjer je po dolgem bolehanji umerl 6. febr. 1852 (gl. Novic. str. 47). Slep je, kdor se z petjam vkvarja, Modri Krajnc mu osle kaže, Veči del mu sreča laže, Pev'c živi, vmerje brez dnarja. Po tem geslu je 1. 1833 v IV. Bukv. nKr. Čbelice" dr. Prešern v ki*asni pa resni glosi svoji zapel jo tudi dr. J. Zupanu ter povedal v njej iz domače zgodovine: Komur mar iskati vir je Pesem, ki pojo Matjaže, Mar, kar pel je pev'c Ilir'je, Mar čebel so roji štirje, Modri Krajnc mu oslekaže. Po maternih in narodnih, ki pojo Matjaže, popeval je Vodnik, ter s svojimi »Novicami in Pesmami" vzbudil za uk prebrisane glave rojaka — Kranjca — Jaka Zupana, da je vkvarjati se jel tudi s petjem slovenskim; z ,,Zgodovino", v kteri je marsikaj slavnega razkril bil o naših očakih, vnel ga je za domačo povestnico; popolnoma navdušil za staroslovansko Ilirijo pa ga je s svojo ,,Il*hio oživleno" — Illyria rediviva — vzlasti po besedah: Kdo najde Metulo Ilirsko me kliče In Terpo moj grad^Latinic in Grek, Emona, Skardona Slovensko me pravio Sta komaj poznat. —Domači vsi prek. — Že močen na morjuOd perviga tukaj Ilirjan je bil,Stanuje moj rod, K' se ladie tesatČe ve kdo za drujga, Je Eimic vučil. —Naj reče, odkčd? — Korintu so rekli; Helensko oko; Iliria perstan Evropini bo. Za V o d n i k o m je poleg druzib posebno moč do Jak. Zupana pridobil si bil menda že v licejskih šolah Ljubljanskih Matej Ravnikar (1776—1845); na Dunaju Jernej Kopitar (1780—1844); v Šmariji Janez Primic (1785—1823) i. t. d., kteri so pogostoma si dopisovali. Znamenito je, da sta pod Ravnikarjem, kteri je po francoski dobi vzmagoval v avstrijskih vnovič verdjanih učiliščih, hkrati pričela 1. 1817 učiteljstvo Fr. Metelko in Jak. Zupan. Iz prijateljskih pisem in iz nekterih poznej priobčenih pesmic se kaže, da je Zupan pisariti in pevariti jel bil že 1. 1810—13; kolikor vem, perva očitna pesmica njegova je pa naslednja v BIllyriscb. Blatt" 1. 1828 št. 10: Ljubljana: Erajnci. Ljuba Ljubljana!Ljubio kralja, Slava ti dana. Blizo, iz dalja. Lepa, vesela, Eazvum jih snaži: Večna nedela. Zlodej sovraži. Pridna le vunderVidil nas Golec: Vedni 'maš šunder.Vidil nas Polec. Tersta kupčia Mnogi obiskal Naj ti milija. Tudi clo Moskal. Sinam pa KrajnoVsaki je rekel, Šole so rajne. Sercu vsekel: Častio Boga Krajnci junaki, Stvarnika svoga.Kes so Slavaki! Pod Gumniskim klancam 19. Aprila 1821.