230 Obletnice • Ob osemdesetletnici prof. dr. Andreja Martinčiča
■ Proteus 78/5 • Januar 2016
nejša objava Rdeči seznam ogroženih listnatih mahov (Musci) v Sloveniji, ki ga je objavil v reviji Varstvo narave (1992). Prof. dr. Andrej Martinčič tudi po upokojitvi leta 1997 nadaljuje z raziskovalnim delom: raziskuje, piše znanstvene in strokovne članke ter sodeluje s kolegi botaniki v terminološki komisiji. V zadnjih letih redno objavlja strokovne prispevke k poznavanju razširjenosti vrst mahov, praprotnic in semenk, prispeval pa je tudi več gesel v Enciklopediji Slovenije. Glede na njegovo še vedno veliko raziskovalno dejavnost se v nadaljnjih letih veselimo še številnih objav, posebej o mahovih, njegovi ljubi rastlinski skupini. Ob osemdesetletnici mu iskreno čestitamo!
Literatura:
Bačič, T., Jogan, N., 2015: Bibliografija dr. Andreja Martinčiča (ob njegovi 80-letnici). Hladnikia, 36: 3-30. Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Ravnik, V., Turk, B., Vreš, B., 1999: Mala flora
Slovenije. Ključ za določanje preprotnic in semenk. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 845 str. Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K., Surina, B., 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 967 str.
Martinčič, A., Sušnik, F., 1969: Mala flora Slovenije. Ljubljana: Cankarjeva založba. 516 str. Martinčič, A., Sušnik, F., 1984: Mala flora Slovenije. Praprotnice in semenke. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 793 str.
Martinčič, A., 1950: Kako smo pripravili prirodoslovno razstavo. Proteus, 13 (1): 26-27.
Martinčič, A., 1968: Bryophyta. Musci (Catalogus florae Jugoslaviae, U-2). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 102 str. Martinčič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia, 2 (1): 91-166. Martinčič, A., 2011: Seznam jetrenjakov (Marchantiophyta) in rogovnjakov (Anthocerotophyta) Slovenije. Scopolia, 72: 1-38. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije.
Društvene vesti • Glavni urednik revije Proteus prejel priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju
Glavni urednik revije Proteus prejel priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju
Na slavnostni podelitvi Zahvalnega dne Slovenske znanstvene fundacije, ki je potekala 14. januarja 2016 v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, je priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju prejel tudi glavni urednik revije Proteus, dr. Tomaž Sajovic, in sicer »za dolgoletno lektorsko in publicistično delo ter ustvarjalno vlogo urednika poljudnoznanstvene revije Proteus v obdobju od leta 2005 do leta 2015«.
Slovenska znanstvena fundacija priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju sicer podeljuje od leta 2003 dalje. Priznanje
je namenjeno raziskovalcem, umetnikom, učiteljem in novinarjem, ki se odlikujejo v komuniciranju znanosti z različnimi javnostmi, še zlasti s splošno (generalno) javnostjo.
Priznanja se podeljujejo posameznikom, ki promovirajo znanost skozi različne medije, na različne načine in različnim populacijam, kot so organizacija dogodkov in prireditev, objavljenih poljudnoznanstvenih sestavkov v revijah in časopisih, spletnega komuniciranja znanosti, uredniških aktivnosti, samostojnih poljudnoznanstvenih ali strokovnih publikacij, filmov ter razstav na izbrane teme, ki so zanimive za širši krog ljudi.
Glavni urednik revije Proteus prejel priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju • Društvene vesti
231
Fpj	1		
■Sail		i-- A	
w
Direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal podeljuje glavnemu uredniku revije Proteus dr. Tomažu Sajovicupriznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju.
Dr. Tomaž Sajovic je uredniško delo pri reviji Proteus sprejel leta 2005, že prej pa je dolga leta sodeloval kot lektor besedil in si prizadeval za lep slovenski naravoslovni poljudnoznanstveni jezik. Kot urednik veliko pozornosti še vedno namenja jeziku in prav zaradi tega so mnogi prispevki berljivejši in bolj razumljivi tudi strokovno manj podkovanemu bralcu. Vedeti moramo, da je marsikateremu znanstveniku pisanje poljudnoznanstvenih besedil precej težko opravilo in tu je lahko pomoč urednika več kot dobrodošla. S pomočjo članov uredniškega odbora si dr. Tomaž Sajovic tudi zelo prizadeva pridobiti prispevke s čim več naravoslovnih področij in prav njegovi vztrajnosti se moramo zahvaliti, da so posamezne številke revije Proteus tako pestre in raznolike. Nena-
zadnje moramo omeniti še urednikov osebni pečat, ki ga v vsaki številki posveti svojemu uvodniku, ki je morda malce nenavaden za tak tip revije, pa kljub temu ali prav zato zelo toplo sprejet med mnogimi bralci. Priznanje, ki ga je za svoje delo prejel glavni urednik dr. Tomaž Sajovic, je seveda tudi priznanje reviji Proteus, hkrati pa spodbuda vsem, ki pomagajo soustvarjati revijo v časih, ki so tiskanim medijem, še posebej pa strokovno malce zahtevnejšim, zelo nenaklonjeni.
Janja Benedik