Z OBISKA PRI DRAGU TRŠARJU
Kako je nastajal spomenik Edvardu Kardelju
Za dan vstaje slovenskega naroda, 22. julija, bo Trg revolucije bogatejši še za en veličasten spomenik naši revoluciji in NOB. Posvečen tto našemu velikemu revolucionarju, mislecu in očetu ideje o samoupravljanju, velikanu našega naroda, Edvardu Karde-Iju. Um&tnino /e ustvaril znani umetnik Drago Tršar In ob tej prlložno-sti smo ga zaprosili, naj nam pove, kako /e nastajala.
Od zamisli do stvaritve je dolga pot, in Drago Tršar je dolgo razmišljal, li-stal po knjigah in dokumentih o Kar-delju, si skiciral osnutke in si nazadnje za motiv izbral f otografijo, ki prikazuje Edvarda Kardelja v Titovem Užicu.
»Fotograf ija veliko pove o Kardelju, saj ga prikazuje kako gre naprej, sledi pa mu množica, s čimer si lahko pred-
stavljamo, kako je znal potegniti za seboj oziroma za svojo idejo o samou-pravljanju množice ljudi,« je pojasnil umetnik, ko smo ga obiskali v njego-vem ateljeju na Poti 27. aprila oziroma nekdanji Večni poti.
Naredil je osnutek in ga poslal na javni natečaj, na katerem je tudi zma-gal.
Avtor spomenika Edvardu Kardelju, akademski ki-par Drago Tršar
»Ko so na komisiji že izbrali osnutek spomenika, sem ga naprej dodeloval,« je dejal umetnik, ki kot prava umetni-ška duša ni nikoli dokončno zadovo-ljen s svojim delom, ker nenehoma išče nekaj, kar bi bilo še boljše od do-brega.
Skupino, ki spremlja Edvarda Kar-delja, je razdelil na tri dele, da je kom-pozicija bolj razgibana oziroma likov-no bogatejša.
Obrazi spremljevalcey so samo naz-načeni, medtem ko je lik Edvarda Kar-delja verna podoba našega revolucio-naija. Drago Tršar nikakor ni bil zado-voljen s Kardeljevim portretom in je ustvaril kar pet študij glav ter nazad-nje izbral tisto, ki je bila po njegovem najbolj ustrezna. Obenem je naredil tudi figuro v naravni velikosti in dva osnutka: enega v velikosti ena proti tri, drugega ena proti deset. Tedne in mesece je umetnik preždel v svojem ateljeju, da bi končno izdelal tisto, kar bo zdaj krasilo naše mesto in spomi-njalo na Edvarda Kardelja.
Spomenik predstavlja Edvarda Kar-delja s 16 spremljevalci. Prvotno so hoteli spomenik postaviti na tla, ka-sneje pa so se odločili, da ga bodo dvignili na 75 cm visok plato.
»Postavili smo maketo in si skupaj s člani odbora za postavitev Kardeljeve-ga spomenika ogledali, kako bo delo-vala na okolje. Potem smo se odločili, da ga dvignemo, s čimer je spomenik pridobil na monumentalnosti,« je po-vedal Drago Tršar, ki je za delo, po njegovih besedah, potreboval več kot leto dni.
Umetnino so odlili v umetniški li-varni Božidar Hočevar v Zagrebu, ker v Sloveniji ne premoremo dovolj veli-ke livarne za takšno delo.
»To je specifično odlivanje, ki zahte-va dobre mojstre, saj je treba delati na klasičen način z voskom. Zaradi tega sem moral tudi večkrat v Zagreb, da sem sproti popravljal odlitek,« je še dodal Drago Tršar, ki je naredil že več spomenikov s tematiko iz NOB.
Po spomeniku revolucije v Ljubljani je ustvaril relief vstaje v velikosti tri-krat pet metrov za muzej revolucije v Splitu. Njegova dela pa so spomeniki NOB v raznih krajih Slovenije. V nje-govih delih je veliko simbolike s sku-pinskimi skulpturami. Žadnje čase rad seže po partizanskih, zlasti Petko-vih fotografijah, kot so, na primer, ci-klus desetih partizanskih kolon (tre-nutno razstavljen v Sarajevu), pohod 14. divizije, Kajuh v snežnem metežu.
»Fotografija si ne more izmišljati dejstev, je veren dokument, ki ga jaz po svoje prenesem v bron,« je še ko-mentiral umetnik.
Tako je nastal tudi spomenik Edvar-du Kardelju kot verna slika človeka, predanega množici delavcev, prežetih od njegovih idej o samoupravljanju.
A.  A.