NOVIC
p
Uhajajo 1, io 15. vsaeega meseca. Cena jiui je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bo6qo in druge evropske driave xaaâa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
GOSPODARSTVO-
Varujmo živino pred vročino in muhami.
V poletnem času trpi goveja živina silno veliko zaradi vroÈine Íd mub. Krave nam v tem času manj molzcjo in tudi delavna živina jc veliko slabsa za dela. Skrbimo tedaj, da odvračamo preobilno vročino in da varujemo živino pred nadležnimi niiiliami. Ob največji vročini naj bo živina v lilevu, v katerem je skrbeti za potrebno temu in lilad. Hlevi naj so o poletni vročini kolikor mogoče hladni in zračni. To je doseči le na ta način, da napravimo na pripravni)) straneh zadosti okenj in da hlev stalno p r e zr a č ii j e m o. Okna naj so odprta in naj imajo polkna ali naj »e pa obeenčijo z vejami, katere je po potrebi premeniti. Čez noč naj so hlevi odprti, takisto o jutranjih in večernih urah, ko je zunaj lilad. Ce je količkaj prilike, naj se tudi čez noč živina znnaj pušča v ograjah. O času vročine naj se pa hlevska vrata zapirajo, da ne tišči vročina notri, l^roti silno nadležnim, kri sesajocim in zaradltega zelo škodljivim muham se priporočajo različna sredstva. Pred vsem je treba snage, hladu in sence. — V snažnih in liladnili lilevih je manj muh kakor v ne-snažnili in soparnih. To opazujemo tudi po naših stanovanjih. Zato pa bodi nasa skrb, da so lilevi v poletnem času kar se dá zračni in da se gnoj redno kida. Stalni prepih pod stropom hleva je posebno dober, ker je muham zopern. Skrbimo pa tudi za tlakane staje, ker le v takih hlevih je snaga mogoča. Veliko vredne za pokončevanje muh so lastavice, le žal, da se jih tako malo nahaja po naših krajih. Priporoča se zaradi-tega, da jih sami pokončujemo z nastavljanjem lima-nic in poklejenega papirja. Takisto se priporoča, da muhe lovimo s sakom, sličnim kakor se rabijo za metulje. Najboljši Čas za to je večer, ko se muhe vmirijo in spravijo na strop. Z drsanjem takega Baka ob stropu se vjame vsepolno muh, ki naj se po-topč v vroči vodi. Sak za EOTihe bodi širok, dolg in spodaj špičast. Nadalje se priporoča mazati živino s kuhanico orehovega listja in pelina ali pa s petodstotno (5%) raztopino kreolina. Za en liter vode je treba eno navadno Žlico kreolina. Dobro je tiuli, da se nastavlja v odprtih posodah petodstotni formaldehid, ki preganja muhe iz hleva in čisti zrak. Tudi belenje ali namazanje sten s takim formaldehidom je dobro sredstvo za preganjanje muh. Nekateri priporočajo v ta namen modro galico, kakor se rabi za škropljenje trt, drugi zopet belenje z galunom ali pa z razredčenim karbolinejem. Tudi
mrčesni prašek ,,caherlin" je dobro sredstvo proti muham, ako se razkadi po hlevu ; živina mora biti pa med tem časom zunaj hleva, da ne pride prah v oči ali nosnice.
Lotimo se pokončevanja muh in ne trpimo, da bi nam še nadalje delale tako škodo pri živini, kakor so jo delale sedaj. Mulie so prave zajedalke pri živini, ker ji pijejo kri, zato pa v kraj ž njimi!
Vinogradniki !
Vsled preobilnega deževja preteklega meseca razvijajo se trtne bolezni tako nenavadno hudo, da nam prete naše lepe, zelene vinske gorice tekom kratkega časa spremeniti v rujave pusče. V prvi vrsti je to bolezen, ki jo imenujemo peronospora ali strupena rosa, katera je letos zelo rano nastopila. Škropili ste sicer pravilno in zgodaj, a vedni dež je galico kmalo spral in kdor ni porabil prvega lepega dne za drugo škropljenje, ta najde povsod to bolezen v svojem vinogradu ne samo na listju, ampak tudi že na grozdju. List postane na zgornji strani rujav, na spodnji strani se pokažejo bele lise, to so trosi ali seme te bolezni. Grozd postane ali rujav in usnjat, ali dobi plave lise od peclja doli, v obeh slnčajili se pa kmalo posuši. Ker se korenina glivice, ki povzroča opisano bolezen, nahaja v notranjih delih lista, oziroma grozda, kamor ne moremo galico spraviti, obvaruje ista le zdrav list ali grozd pred razvojem bolezni, napaden list pa ne more več rešiti. Da pa obvarujemo vsaj še sedaj zdravo listje in grozdje, ali pa se se razvijajoče listje pred boleznijo, treba nam je takoj Škropiti.
Pustite toraj vsako drugo delo v gospodarstvu in poškropite najprvo trte, ker ni mogoče, da bi v gospodarstvu pri kakem drugem pridelku v teku nekaj ur utrpeli toliko škodo, kakor v vinogradu vsled peronospore. Za škropljenje vzemite 1 do 1 'A kg modre (plave) galice na 100 1 vode in primesite približno za Va kg več vgasenega apna, kakor ste vzeli galice v to raztoplino. Ne škropite v rosi, pa tudi ne v hudi vročini. Grlejte pa, da tudi grozdje dobro poškropite ! Škropljenje je Čez kakih 14 dni do 3 tedne zopet ponoviti. Komur je bolezen uničila prvotne liste, ta naj pusti iz zapirnic (zalistnikov) po 1 do 2 lista rasti, druge pa naj odreže. Ti listi bodejo nadomestovali prvotne trtne liste in treba jih je torej dobro in večkrat škropiti, da vsaj te obvarujemo pred boleznijo. Na trti brez listja ne more ne grozdje, ne les dozoreti, škoda je torej velika [
Druga bolezen, ki letos zelo škodi, je pa ples-noba na grozdju. Grozdje zgleda ko z moko po-
treseuo, pozaeje ae razpoka ia bubí. Proti tej bolezni je treba na íído žveplati v lepem, gorkem vremenu. Ako večkrat žveplamo, obvarujemo lahko že napadeno grozdje pred boleznijo, kajti koreninica glivice te bolezni se nahaja na površju jagod, vsled česar jo lahko z žveplom se takrat uničimo, ako takoj žveplamo, kadar se je razvila.
Bohuslav Skalický,
C, kr. Tinaraki nadzuriiik ïft Kranjsko, v Rudolfu ve m.
Politični pregled.
Državni poslanci so šli na počitnice. To pot so vendar enkrat zares delali, za kar gre čast in hvala ministerskemu predsedniku baronu GauČu, Celo vrsto vladnih predlog so rešili poslanci, med njimi so nekatere prav važne za celo državo. — Preglavico dela poslancem sedaj to, v kakem razmerju bo odslej Avstrija z Ogrsko, ki noče dati vojaških novincev niti plačevati davkov. — Vsakdo ve, kako malo da je vlada obljubila Slovencem glede njih vseučilišča, a že so Nemci vsi iz sebe. Zastopnik celjskega mesta prof. dr. Pommer je grozovito udrihal po Slovencih in bodočem slovenskem vsetiéilisču ter je napovedal vladi najhujši boj, če ugodi opravičenim zahtevam Slovencev. Mej drugim je rekel, da Slovenci zaslužijo samo otroške vrtce za zanemarjeno mladino, norišnice in kaznilnice. Tako daleč privede tudi olikanega Človeka slepa narodna strast! — Zanimiv in žalosten slučaj je prišel v razgovor v državni zbornici začetkom tega meseca. Popišimo dogodek na kratko! — Polkovnik Klikič v Puljn je peljal 3. t. ra. svoj polk v največji vročini po razbeljeni cesti med golimi pečinami na vojaške vaje. Od 800 mož, ki so sli na vajo, se jih je vrnilo v Pulj le 300 in se ti popolnoma zdelani. ,500 jili je ležalo po tleh, eden je nmiral. Polkovnik je sel v Fazani v ko-pelj, vojaki so pa morali ležati po dvoriščih in potih, ožganih od solnca. Splošno se najstrožje obsoja to pol-kovnikovo početje. Življenje vojakov sme zahtevati zase samo domovina, ne pa kak polkovnik !
V	seji državnega zbora dne 5. t. m. je na interpelacijo poslanca Uizzija glede teli groznih vojaških vaj minister za deželno brambo prečital uradno brzojavko, iz katere je razvidno, da je vaja trajala od 6. ure 20 minut do 9. in pol ure zjutraj, med tem časom so pa vojaki večkrat počivali ter se okrepčali z vodo. Kn mož je umrl, od 65 obolelih so vsi ozdravili razun IG. Od teh jih 13 pojde kmalu zopet k svojim stot-nijam, trije ostali so izven nevarnosti. Zdravnik, ki si je zvinil nogo, je moral v Polo po železnici, radi tega je polk ostal brez zdravnika. Minister poda svoj čas zbornici obširneje poročilo.
V	Rimu so zmagali pri dopolnlvnib volitvah v občinski svet katoličani.
Peti splošni avstrijski katoliški shod se bo vršil na Dunaju v dneh od 18. do 21. novembra. Pečal se bo z najvažnejšimi časovnimi vprašanji. Pričakuje se velike udeležbe in mnogo vapeha. Bog daj !
Na Francoskem se bo za katoliško cerkev pričelo novo življenje, pač življenje boja, a tudi življenje zmage. Vsprejet je zakon, da pade konkordat in se loči cerkev od države. Katoličani bodo morali sami vzdržavati svoje cerkve iti šole ter duhovščino, od države ne dobe ne
vinarja veČ, čeprav je država cerkvi ukradla svoj čas ogromno premoženje. In to uvidevajo nasprotniki, ki 80 skovali ta zakon sami, ker niso nič kaj veseli svojega dela, za katero so se tako potegovali ; Čim več bodo namreč morali katoličani žrtvovati in trpeti za svojo vero, tem višje jo bodo cenili, tem bolj odločno jo branili.
Iz Rusije prihajajo žalostna poročila. V Odesi je trajal upor in poulični boj par dnij, le z največjo silo in z mnogimi žrtvami človeškega življenja so vojaki udušili upor. Zmešnjavo so povečali puntarski mornarji ladije „Potemkin" , ki so streljali na mesto in druge ladije ter napravili mnogo milijonov škode. Ostalo bojno brodovje se jih ni lotilo, ker so bili bržčas vsi mornarji dogovorjeni. Ladja „Potemkin" je plovila dalj časa sem ter tja, dokler se ni ustavila na Kumunskem obrežju, koder so uporni mornarji izstopili, ladijo pa prepustili rumunskira oblastem, ki so jo izročili Rusom. Ves punt so uprizorili židi in njih pomagači socijalni demokratje. — -Japonci so Rusom vzeli otok Sahalin, ter jim tako zaprli pot na odprto morje. —
Njeno solnce.
íDalje.)
Kmalu ko prideva iz vnai, spusti se ce^ta nizdoli v ozko, glob)>k<) dolin«, kakoriini (»ravi naše ljudstvo „grapa". Precej moćan potok je hitel med fikalovjem in gniiičevjem tërglrtstH) Humei preskakovrtl nekaj kamnatih pragov. Vlužno in tenu.tno je v takih tesnih dolinah, m zato n« bi marni bivati tu, ôeprav je z víska ceste doli pogled na tako pokrajino precej ugoden našim oćem.
Na nH.sprotneiii bregu iztoka je stala SHiímtiia hiša, RtisnjBna k Hlrmi skali, kt moli visi^ko kvišku nad potokom.
Star mlin je bil to. Bil je, pravim; že davno a« je zadnjič zavrtelo mlinsko kolo, katerega ostanki su sloneli ob z du. Nič već ni tekla bistra voda po rakah, ki so bile podrle ni preperele; tudi jez je pušćal na mnogili krajih, in iia 8r«di ae je bil že precej udai aili vode, ki ga bo pi'e) ali slej popolnoma predrla. Po zidn je rasel tupatam bujen mah, nekoliko rumenkast zgoraj pod trhlim strešnim žlebom, temnorujav sportuj nad vodo. Ne, tu stanovati pać ni prijetno, ko je vb« tako žalostno, otožno, osamljeno, podrto.
„Tu sem doma, go.4pod", veli starka, in krene na levo, koder je vodila k mlinu ozka brv fes potok.
Sam ne vem, zakaj in čemu sem šel za njo, Sel sem, in všeć ji je bilo; to sem videl, ko se je, přišedši ćez brv, ozvla nazaj in zadovoljno pokimala, ko me je videla iti za seboj. Skozi nizka vrata vstopim v temen prostor, kjer je ležalo polno drva in nastilje. Drugega niaem videl niĚ. Starka odpre tam zadaj v temi neka vrata in me prosi, naj vstopim.
Hladen, vlažen vzdub me objame. Tesna soba je imela samo eno okno, skozi katero vidim pred seboj vsi» dolino ter mnogotere ovinke mimo hiše deroéega potoka. Na oknu je stal skromen zimzelen; edino ta rastlina je mogla životariti v tem mokrotnem prostoru. Pri oknu je stala stara, črviva, živo pobarvana skrinja, ob nanprotni steni pa postelja in stol. Druge sobne oprave nisem uzrl. Malo se se pogovoriva z ženico, ie hočem iti in že primem za kljuko in na pol odprem duri, kar mi obvisi oko v kotu pri precej razdrti peći. Nekaj je stalo tam, pa z zelenim, obledelim suknom je bilo pokrito. Kaj je neki?
Starka je videla, kam so mi ušle oći. Pristopi in od-grne sukuo, Ka je bilo. Zibel, prava otročja zibel. Kaj neki pomeni zibe pri tej starici samici? Ce bi bilo tako — no, saj veste, kako — potem bi jo bila pač bitro sežgala ia
spravila a pota. Zwkaj j» vendar liinni, tu v sobi, ko je tako malo prnstorn, pa še pokrito ima?
Nrhtite sem zaprl duri za seboj in atopil v sobo. Starka je razumela, dit bi rad vpraša], a preduo jaz zinem, ie prićne ona: „Veste, to je bilo tako . . Predno nadaljuje, bri po-bri.He B piedpasnikom skrinjo, me povabi naj sedem, in tudi sama sede
„S ara sem bila trideset let, ko mi umrjeta oće in mati, kar naglo diug zh drugtm. Brat je prevzel domačijo in gospodarstvi). N Ć kaj se nisva razume a. Se manj pa sve se mogle z njegovo ieuo. Imela bi iti v službo k nekemu inpnikn, pase je tako olirniln, da nisem sla."
„Nrt sv. Bitstjana dan je bilo, dobro vem, pozno v noé íe, ko sedim pri kolovratu pideg peči. Zunaj je bilo mraza od sile. Kar na enkrat slišim, da nekdo trka na liišna vrata. Mislila sem, da se je vrnil iii'at iz semnja. Svakinja je že spala, ïRto grem sama odpirat Halo je mesec svetil, ravno toliko, da vidim pied sei'oj žensko z razmrsenimi lasmi, ki diži v rokah otročiOka. čudmi, zmedeno je govorila, a sem veLdar le razumela kaj hoče. Naj obdižim otroka čez noč, je prosila, ker je tako strašno mrzlo zunaj ; jutri zjutraj pride gotovo pcnj. K-kla sem ji, naj gre v imenu božjem tudi Sama v liišo, da se pogreje z otrokom vred, A ni ji bilo vseć. Pokazala je na nek voz zgoraj na cesti in rekja, da Čakajo nanjo, mr»za je pa itak vajena In kar nagloma razvije cunje m mi vrže otroka čisto nazega v naročje, da ga ravno komaj vjaniem, in zbeži,
„R-s, prav vesela nisem bila te reči i pa kaj sem hotela? Nesla sem otroka v 8<ibo, ga zavila v stare cunje in veliko vfineno luto ter si mislila: noČ bo že minila. Malo sladke v»ide»t-m niu dala pa malo posnetega mleka, a ni maral nobene leči. Samo vpil je in joka] in se drl na vse pretege rlo Zirodnjega jutra, Enkrat ml je prišlo na misel: krsti ga! K» pa popnmem vrč za vodo, je notri sam led ! Tako mrzla je moja soba ! In sedaj mi je bilo še všeč, da ga nisem krstda; rekla sem si namreč: kaj pa bo počel, ko doraste med temi cigani-pogani !	(Kouec prihoilujis.)
nomače vesti.
(Pastoralna konferenca) za novomeško dekanijo bode v pondeljek dne 31. julija v kapiteljskih prostorih ob 10. uri.
(Konferenca) Sodalitatis SS. Cordis za novomeško dekanijo bode v pondeljek dne 24. julija v fetopičah,
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu juniju 1906 je 186 strank vložilo 59.174 K 34 h, 251 strank vzdignilo 56 390 K 20 h, toraj več vložilo 3,784 K 14 h, 18 strankam se je izplavalo liipotečnih posojil 49 100 K, 186 menic se je eskomptovalo za 53 581 K. Stanje vlog 2,706,275 K Denarni promet 331 «70 K 63 h. Vseh strank bilo je 894.
(Umrl) je 13. julija na Katežu v šmilielski župniji obče znani in spoštovani gospod ,T(iŽe Táborsky (po domače Secko) v 68. letu svoje dobe. Naj v miru počiva!
(V bolnico usmiljenih bratov) v Kandiji pri Kudolfovem sprejelo se je meseca junija 160 íiolnikov, koncem meseca maja jih je ostalo 83, skupno število osltrbovnnili je bilo tedaj 233, Od teh je zapustilo bolnico: 110 ozdravljenih, SOzboljsanih in 5 neozdravljenih. Umrla sta dva. Oskrbovalnih dni se je nabralo v pretečenem mesecu 2699, V oskrbovanju )ili je ostalo koncem junija 86.
(Poroči)a iz bolnice Usmiljenih bratov v Kandiji pri Rudolfovem.) iîidanik Andrej, 23 let star, zidar stanujoč na Trški gori se je sporekel z nekim kovačem v postilni na Suhorju, ter dobil od tega z nekim kolom hud udarec po glavi. Takoj se je onesvestil. Zavedši se je zgubil popolnoma govor. Niti jedne besedice ni mogel izgovoriti. Poleg tega mu je postala tudi desna roka popolnoma nerabna. Pri operaciji, katera se je izvršila pri Usmiljenih bratih pod znano spretnim vodstvom slavnega gosp. primarija dr. Peter Defranceschija v Kandiji so našli košček črepinje v možgane utisnjen. To kost so odstranili in rano izčistili. Vže druzega dne je začel bolnik izgovarjati samoglasnike, a četrti dan tudi soglasnike, sedaj goyori že
precej razločno. Desna roka je že popolnoma dobra. Proti njegovemu nasprotniku se je uvedla sodnijska preiskava. — Romé Jože, 44 letni kmetovalec iz Zabukovja, župnija Št, Rupert, je streljal dne 3. julija t. I, oblačici (zoper točo), ter je pri tem tako neprevidno ravnal, da si je opalil kořxi na obrazu in na levi roki. V svoji neprevidnosti je vsul smodnik v še vroč topič. — Žnajderaič Janez, tovarniški delavec na Radohi je prišel dne 3. julija z levim podlaktom pod cirku-larno žago in si pri tem prereza! kožo in površno mišičje, — 3 letni sin delovodje na lîadohi je padel na kup še žarečega pepela, ter si pri tem ožgal kožo na obeh kračah in levi roki. — Puška se je sprožila Grehencu Alojzu, jamskemu pazniku v Št. Janžii, in strel mu je otrgal sredinec na levi roki. Vsi ti ponesrečenci se zdravijo sedaj v Cesar Franc Jožefovi bolnici Usmiljeni)] bratov v Kandiji.
(Tečaj za umetno vezenje.) Svetovnoznana tvrdka Singer Co. deln, družba za šivalne stroje priredi od 12. do 26. julija v Rudolfovem in sicer v dvorani gospoda Josip Windischer-ja v Kandiji razstavo vzornih de) izvršenih na te tvrdke najnovejšem izdelku rodbinskega šivalnega stroja Original-nOentral-Bobbin". — Obenem se priredi popolnoma bi'ezplačen učni tečaj za vezenje in šivanje v raznih načinih. Trud se popolnoma izplača, ako se vsaka gospodinja in učenka o koristi tega učnega tečaja prepriča. Prijave za udeležbo pri pouku vezenja sprejemajo se v zgoraj omenjeni dvorani.
(Kresovi) na čast sv. Cirila in Metoda na Dolenjskem. Iz Novega mesta se nam poroča, da se je na predvečer godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda iz kapiteljskega iiriba videlo prav lepo število kresov. Tudi od diugod na Dolenjskem poročajo, da so ta večer goreli mnogi kiesi. Živela slovenska zavednost in domoljubje naših Dolenjcev !
(Deželna učiteljska konferenca,) ki bode zbo-rova)a v dneh 4., 6., 6. in 7. septembra t. 1. v Ljubljani v „Mestnem domu", ima sledeči vspored: I. referati: a) Katera učna sredstva ali učila naj ima vsaka ljudska ao)a na Kranjskem.
b)	Risanje na naših ljudskih šolah v smislu današnjih zahtev.
c)	Poduk v oddelki)] s posebnim ozirom na poldnevu) pouk na ljudskih šolah na Kranjskem, d) Smeri za pieustrojbo obstoječih učnili načrtov na kranjski)] ljudskih šolah. II. Kven-tualni posebni nasveti, ki naj se naznanijo pismeno do 4. septembra c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku za ljudske šole. m. Razstava učil, ki bode v 1. mestni deški ljudski šoli. Ta razstava bode obsegala: a) razstava vseh potrebnih učil za posamezne kategorije ljudskih šol, b) razstava učil, ki so jih napravili kranjski ljudski učitelji, c) razstava risarskih izdelkov učencev učiteljišča, meščanske šole v Krškem in ljubljanskih deških ljudskih šol in d) razstava modemih učil tvrdke Pichler's Witwe & Sohn na Dunaju ter skioptikon, s katerim se bodo vršila vsak večer predavanja in demonstracije la časa zborovanja dež. učiteljske konference.
(Dolenjski vlak) je med ZatiČino in Višnjo gonA zadel dečka Ivana Boltič iz Drage in ran odbil nos.
(Utonil) je na Raki v luži 3 in pol leta stari sinček Terezije Bajec iz Podvršja.
(Vihar.) Dne 3, t, m. popoldne zbrali so se silo hudourni oblaki nad Novim mestom in okolico. Prihiul je vihar, nastala je nevihta in hud naliv, vmes pa je padala toča, vendar )e posamezna zrna. Škodo je pa napravi)a toča v Mirni Peči, v Ponikvah, v Trebnjem in v bližnjih vaséh. Ni še leto minilo in že zopet je pretilo vsem našim poljskim in vinogradnim pridelkom najhujša neareča. Ta dan je toča po vsem Dolenjskem in Notranjskem napravila veliko škode, zlasti pa še v Brežicah in sploh na Štajerskem. Od povsod dohajajo žalostna poročila. Gospod dižavni poslanec V. Pfeifer je stavil v državnem zboru piedlog, da se pomaga po toči poškodovanim krajem.
(Strelne vaje) topničarjev na strelišču pri Kiškeni bodo letos dne 31, julija, dalje 1,, 2, 4., 5,, 7., 8,, 9., 10 , 12. in 14. avgusta. Streljanje se prične vsakokrat ob 7. uri zjutraj. Prvi strelja divizijski polk št. 8, potem 10, nato 7 in končno komi topniški polk št. 3 posamezno pn vajah v ločenih oddelkih in nato skupno cel polk. V Ljubljani nameščeni divizijski topniški polk št. 7 prične s streljanjem 12. avgusta in konča skupno z 8. divizijskim in 3. korním polkom.
t Kr. prof. Trdina Janez, odlični slovenski pisatelj je umrl nagloma po daljšem hiranju dne 14. t. in ob uri zvečer. Kaj več o umrlem prihodnjič.
(Kanonično^je bil umeščen) dne 1. julija g, Gregor Jakelj na župnijo Št, Peter pn Novem mestu.
(,Javna šolska skušnja) Hladnikove „Glasbene Šole v Novem mestu se je v četrtek 13. julija ob 4. uri po-polttdne v dvorani „Narodnega doma" v navzočnosti velikega števila starišev In prijateljev godbe obnesla prav sijajno. Jako ugodno zbrani .'«pored so izvajali učenci in učenke posamezno in skupno zares povsem hvalevredno. Nekako konkurenčno godbo bi lahko imenovali nastope posameznih učencev in učenk, ki so svoje naloge resili v splošno zadovoljnost ter tako izvrstno pokazali, koliko so se vsestransko izveibali na klavirju in godalah. Zares, težko bi bilo soditi, kateri učenec, a3i katera učenka je zaslužila prednost, ker vsaki točki sledilo je burno odobravanje, — Čast torej vsakemu učencu in vsaki učenki posamezno, kakor vsem skupaj. Gospodu učitelju Hladniku pa gre prisrčna zahvala za uprizoritev tacega nenavadnega užitka glasbene umetnosti. Hvala mu nadalje za nepreplačljiv trud, za skrb in ljubezen, ki ga vsikdar vodijo pri poduku naše mladine. Tembolj Je tedaj želeti, da bi si njegova Šola v vseh slojih našega za vse lepo in blaženo vnetega prebivalstva vedno več simpatije naklonila.
(Občni zbore, k r. kmetijske družbe) za Kranjsko se je VTsil dne 6. t. m. v „Mestnem Domu" v Ljubljani. Navzočih je bilo 117 Članov. Družbeni predsednik gosp. deželni glavar O. pl. Detela otvori zborovanje in pozdravi navzoče zastopnike kmet. podružnic, zastopnika dei. vlade, dež, odbora ter zadružne in gospodarske zveze. Naglaša korist sodelovanja „Kmetijske družbe" z „Zadružno in gospodarsko zvezo" in omenja imenovanje novega poljedelskega ministra grofa Bmiuoi-a, ki je znan strokovnjak in sam veleposestnik na Češkem. — Gospod ravnatelj Pire poroča nato o delovanju kmetijske družbe v preteklem letu Iz njegovega poročil» posnamemo te-le podatke: Kmetijska družba je štela v preteklem letu 6988 udov, letos pa je pristopilo še 943 novih udov tako, da bode družba kmalu štela 7000 udov. Udje so razdeljeni na 130 podružnic, podružnice so imele 28 drevesnic, trtnic je imelo 20 podružnic v obsegu 16 ha; za skupno porabo so imele na razpolago podružnice nad 200 kmetijskih strojev in sicer trijerjev, travniških bran, mlatilnic i. t. d. ; razuii tega imajo nekatere podružnice naprave za porabo sadja, priprave za kuhanje sadnega žganja in sušilnice; B podružnic ima svoje
ioslopje. Med najvažnejša družbena opravila je v zadnjem Času topilo priskrbovanje kmetijskih potrebščin družbenim udom. To je v pretečenem ietu zavzemalo 50 predmetov. Družba je priskrbela 61 &8 strankam raznih gospodarskih potrebščin z drevjem, stroji i. t, d. Denarni promet je dosegel pol milijona kron. — „Kmetovalec" se je tiskal v 6000 izvodih. Nadalje je natančneje poročal, kako je družba pospeševala razne kmetijske panoge in sicer vinstvo, sadjarstvo, govedorejo, mlekarstvo, svinjerejo, konjerejo, čebelarstvo, ribarstvo i. t, d. Največjo važnost je polagal glavni odbor na kmetijski poduk. Družba je vzdrževala gospodinjsko in podkovsko šolo, dva potovalna učitelja, izdala dva snopiča „Kmetijske knjižnice" in vzdrževala vinsko klet. — Po tem poročilu je bil računski zaključek odobren in potrjen, — Pri volitvah so bili z vzklikom izvoljeni dosedanji udje glavnega odbora in sicer podpredsednikom gosp, drž, poslanec B'ranc P ovse, udom pa gg, grof Barbo, baron L i ec h ten be r g, Alojzij Pavlin in Franc Pavlin, — Slednjič so sledili predlogi raznih podružnic in sicer, da bi dobile podružnice modro galico že marca meseca, da bi ae pri nakupu bikov oziralo na domače kmetovalce, da bi se podarile nadaljne podpore za streljanje proti toči, da se osnujejo zimski Živinozdravniski tečaji, da se osnovi deželna vinska klet, ter da naj se živinske sejme uredi in ne razširja. Vsi predlogi so bili sprejeti. S tem je bil dnevni red završen in zborovanje se je zaključilo.
(Požar na kmetijski šoli na Grmu.) Dne 8. julija pogorela je streha malega poslopja pred grmskim gradom. V tem poslopju nahaja se perilnica za pranje perila učencev, in pa .sadna sušilnica, Goreti je začelo ravno ob 11. uri dopoludne in gorelo je s strašanskim pokanjem, pokalo je, kakor da bi kdo streljal z možnarji. Streha bila je namreč krita s tako Zf'antmi eternit-ploščami, s kakoršnimi je krit tudi novi rotovž v Novem mestu, in te so tako pokale. Ker je novomeška prostovoljna požarna bramba kaj urno dospela na pogorišče, je pogorela je streha. Zažgali so otroci, ki so hoteli kuriti „kres", pa bi bili skoro sami zgoreli.
(Požar.) Dne 10. t. m. po noči je gorelo v Brezovici, župnije Smarjeta. Trem posestnikom je ogenj uničil vsa gospodarska poslopja, enemu je zgorelo tudi nekaj prašičev. Zažgala je zlobna roka. Sumi se, kdo da je bil.
(Državni proračun) za I, 1905 navaja za Kranjsko sledeče prispevke, s katerimi naj sezidaozir. popravlja državne ceste m naprave: državni prispevek za stavbo mostu Čez Savo pri Brežicah 20,000 K, za popravo državne ceste med Jugarjem in Metliko med kilometrom 13 do 25 svoto 60,000 K, za popravo državne zagrebške ceste pri Studencu, Št, lioku in Radohoyivasi svota 15.000 K, za preložitev državne ceste med Kandijo in Težkovodo pri Rudolfovem svota 21.000 K, za regulacijo Save pri Úatežu 35.000 K in za adaptacijo državnih
šolskih poslopij in za učna sredstva na Kranjskem 6650 K.
* «
(Piščalka) za abstinente, pivce in pijance. Mesečnik, posvečen protialkohuličnemu gibanju na Slovenskem. Uredništvo in upravniStvo na Jagnjenici pri Ridečah. Urejuje Leopold Lenard, — List bo izhajal 15. dan vsakega me.seca. Namen mu je, kakor se že vidi iz naslova, izključno protialkoholičn« gibanje na Slovenskem. Stoji na najstrožjem stališču! nič alkohola! Komur je to prav, naj ai naroči list, ki prinaša tudi sicer mnogo zanimivega. Naročnina znaša do novega leta 2 K.
(Prvi sloveniiki kažipot) za kolesarje in pe^ce je ravnokar izšel. Izdalo in založilo ga je prvo kranjsko reklamno podjetje \V. K. Nučič v Ljubljani. Cena je 2 K, po poštnem povzetju 2 K 20 vin. V Novem mestu se dobiva pii J. Krajčevih naslednikih. Marljivo in pregledno sestavljena knjižica bo jako dobro služila svojemu namenu. Priporočamo.
O dijaški kuhinji.
Koncem šolskega leta je bilo v novomeški dijaški kuhinji 63 gimnazijcev in 9 učencev ljudske Šole. Hrano so dobivali opoldne in zvečer — zvečer le 52. Dovršili so v kuhinji oskrbovani gimnazijski dijaki tako-le: odliko jih ima 6, prvi red 40, po počitnicah imajo iz enega predmeta ponavljati 4, dva imata dvojko in eden (prvošolec) je celo s trojko osrečen. Ume se, da se zadnji trije v bodočem letu več ne sprejmejo.
Troškov je bilo v drugem semestru 1402 K 49 h, dohodkov pa 1474 K 75 h. Ali, ker se je tekom celega leta vzelo iz hranilnice 300 K, je dejansko to šolsko leto zmanjkalo 227 K 74 h.
Srčno hvalo izrekam tem potom vsem blagim dobrotnikom, ki bo pripomogli izvrševati delo usmiljenja pri naših uhogili dijakih. Gospod jim povrni s časnim in večnim blagoslovom. Nadejam se in milo prosim, naj ostanejo zvesti tudi v bodoče vsi podporniki ter naj še novih pridobé. Dr. Jos. Marinko.
Gospodarske stvari.
— (Pouk o mlekarstvu) se priredi v nedeljo dné 23, t, m, v Bršljinu in sicer ob 4, uri popoludne v gostilni gospoda Dreni ka. Opozarjamo na ta pouk vse gospodinje iz okolice in jih poživljamo, da se ga udeleže v obilnem številu. Vabimo pa tudi gospodarje iz bližnjih vasi, kateri se zanimajo za povzdigo mlekarstva v novomeški okolici. Predaval bo g. pristav V. Rohrman.
~ (Nov škodljivec na zelju) is zeljnatih rastlinah, Letos so nam gosenice prizadele veliko škodo na polju. Perje je močno objedeno in lukuičavo. Tem požrešnim gosen-cam kapnsovega belina «e je pridružil še en nov škodljivec, katerega dosedaj nismo poznali. To je z el j n i m o 1 j, (nemški Kohischabe, latin.iki Plutella cruciferarum, tudi Tinefv xylostella) ki se je pokazal v veliki množini po nekaterih
zeljn'kib, pa tudi po vrtovih na kolerabi in obrovtu. Škodljiva je njegova gosencH, k> je iiitijlina, svetloxHena in prav živa in in ki objeda zeljno perju najraje na apodtiji strani. Na spodnji strani se meseca julija tudi znbubti in napravi majben kok(in, iz katerega »leze metulj v dobrih 14 dneh. Proti temu škodljivcu nimamo diiizega'siedntva, kakor da obiramo gosence, ki se pa§iej(> na spodnji strani zeljnega perja.
—	(Ne zanemarjajmo sadnega drevja.) Pri nas puiíĚamo ćez poletje sadno drevje najraje v nemar. Tako «e zgodi, da PHstejo pognanki, koder bi ne Btneli. Pognanke iz tal iti iK debla je zarMditega odutranjevati, ker se ž njimi brez potrebe zapravlja dnig^csn redilni sok. Tu in tam vidimo mlade nssftde sadnega drevji. Drevesa an Ěibka in potrebujejo podpore, toda kol, ki ae je d«l mlademu drei'esu, atoji že postrani, ker se je vez pretrgala in ae nihCe zato ne zmeni, da bi drevMce nazaj privezal, Ali ni to milomarnost?
—	(Slabo mleko) - poletnem iasu je česče posledica slabili soparnih hlevov in velike vročine. Skrbimo tedaj, da živina ne bo trpela velike vroôme po soparnili hlfvih.
—	(Streljanje proti toôi.l Po novejsib izkušnjah v kraju Caatellfranco Veneto na Liikem ae streljanje pioti toči ne spiinnša tako, kakor bi bilo i,eleti. Laško ministrstvo je mnogo žrtvovalo za te posku-ie, toda kakor vse kaže — brez pravega vspelia. Nn Ftaiicoskem delajo sedaj poskušnje z raketami, katere simàûajo proti toči.
— (Kako se shranjuje paradižnike [paradajze] za zimsko uporabo.) Paradižnik daje kaj fino omako k govejemu mesu; tudi podfljuje raznim drugim jedem d<idan, tem prav dober, prijeten okus, prihranjuje zabelo. Ker je paradižnik v poletnem éasu iako priljubljen, skuSa se ga tudi za zimsko uporabi» shraniti. To doseže ae najboljše na sledeči način: Popolnoma zrele paradiiÉnike razkroji se na kose in dene se jih v bwkren kotel, y katerem se prav malo vode nahaja, kuhati. Med kubMnjem se jili večkrat prav dobro premeša, Ko BO se paradižniki popolnoma razkuhali^ pretlači se jih — po kuharsko rečeno, pasira ae jih — skozi gosto žim-nato a]i pa žičnato sito. Skozi sito pretbčeni močnik se osoli in kuha se ga potem v kotlu še d^lje toliko časa, da postane prav gost, toliko g-'St, da lesena žl'Ca, v njem po konci zataknjena, nekoliko časa po konci obstoji. Tako zgoščeni močnik napolni se pott^m v m^čne stelilfUice, botelke. Kadar so se -ohladile, kane ae vrliu paradižnikov par kapljic prav finega olja, in steklenice se z zamaški prav dobro zamaši, zamaške pa z motozom preveže; take steklenice sbrani so konečno v kako hladno klet, V zim-ikem času, kadar se hoSe paradižnike rabiti, postavi se steklenico v gorko vodo, da se dajo rajši izprazniti. Parad.žmke shrani se za zimsk<i rabo tudi še na druge načine; vklada se jih v slano vodo, v kis — jesih) vknliava se jili kakor sadje, toda zgoraj omenjeni način je med vsemi gotovo najboljši,
—	(II poučno p ot o va nj e kranjskih kmetovalcev. [Dalje] Ker je l>ilo zjutraj zgodaj oditi v "Welaberg, so marsikateri vsled vročina in utiujenja ostali v Gradcu in se potem onim nazaj gredé pridružili v Bruck. Pri gosp, p]. Dehneju v Wflsbergu videlo se je pač nekaj izvanrednega, ■LopSe pincga ske goyedi nismo videli nikjer in tudi gledé teže in množine mleka nadkriljujejo njegove krave pincgavako goved drugih hlevov, kolikor smo jih do zdaj videli. Vsi izletniki bili smo edini, da tako krasno urejenega gospodarstva še nismo videli. Vsaka stvar na svojem mestu, nobene potrate, vse v najlepšem redu Sprejeti in pogoščeni smo bili jako gostoljubno, pripravili so nam okusen zajuterk, ki nam je jako dobro dosel. Iz Welsberga odpeljali smo se potem ob polu dvanajsti uri preko Gradca v Bruck, kjer smo obedovali in se takoj po obedu odpeljali v Admont. Ker amo sem že v mraku dospeli, podali smo se takoj po večerji skupno v sve-tovnoznano gostilno (Stiftskeller imenovano) menihov benediktincev, Na razpolago smo imeli nad 30 različnih vrst vina, toda eno dražje ko diugo. Navadno nizko namizno vino toči se v tej gostilni po 96 vinarjev liter. Kdor ai pa hoče kaj boljšega privoščiti, plačati mora za pollitersko buteljko 5—10 K. Vkljub temu, da je bila tukaj taka draginja, vendar smo bili vsi židane volje. Pridružilo ae nam je par Slo vence v-benediktincev in skupno smo prepevali vae znane slovanske pesmi, Samostanske kleti si nismo ogledali, ker po 9, uri vstop nt
več dovoljen, paČ pa svetovnoznano samostansko knjižnico, katera je cenjena nad poldrugi milijon kron. Ta samostan ima nad 2000 oralov zemljišča, redi pa 200 glav goveje živine in 500 prašičev. Gored je murbodenskega, pincgavskega in marijino-dvorskega plemena, prašiči so pa sami jorkširci. Iz mleka izdeljujejo ementalski sir, katerega rabijo deloma za-se, deloma prodajo svojim gostom. Ker gostilno že ob 11. nri zapró, podali smo se k počitku. Drugi dan odpeljali smo ae zjutraj ob 5. uri iz Admonta na vozeh do vznožja hribov in potem peš v Buchau, Vreme je bilo krasno, krasna pa tudi okolica ad-montska. obdana okrog in okrog s snegom pokritimi gorami. Tu smo si ogledali krasno živino, skromne sirarne in hleve, katere vzdržuje dežela na svoje stroške, z namenom, da se tu vzgojuje zdrav goveji zarod za zboljšanje domače govedi v deželi. Paša je pa v teh krajih čisto drugačna, kakor pri nag. Takoj spomladi, ko postaja vreme bolj stanovitno in začne poganjati trava, seženů živino iz ntžav na planine, kjer se pase do pozne jeseni. Pašniki ao v več oddelkov razdeljeni, in v vsakem takem prostoru pase se nekaj živine. Kakor hitro je živini paša v prvem prostoru popolnoma pošla, apravi se jo v drug prostor za toliko časa, da je v prvem trava zopet godna za pašo. In tako gre vedno naprej! Živina paae ae v teh prostorih po uoči in po dnevi — le kadar je prav huda vročina, spravi ae jo za par ur v hleve. — Ker v jeseni kolikor toliko krme še preostane, jo pokosé in porabijo za zimsko krmljenje. Pri nas na Dolenjskem kaj tacega sploh ni mogoče posnemati, vgaj kar se tiče pase v taki travi, kakor smo jo videli v Buchau in je to po naših nazorih prevelika potrata, ki je le tam mogoča, kjer ae primanjkljaji v gospodarstvu plačujejo iz deželnega zaklada. Tudi kar se tiče gnojenja po teb pašnikih, so tukaj na veliko višji stopinji, kakor pri nas; svoje pašnike pognojé vsako leto bodisi s hlevskim gnojem, gnojnico ali pa umetnimi gnojili in ravno to je vzi'ok, da je na teh planinah trava tako bujno rastoča.
(DaHe prihođnjiS,)
Haziie stviiri.
* (Hud požar) je bil v torek dne 4. julija t. 1. v Horjulu pri Vrhniki. V dveh urah je pogorelo SÍ9 hiš s pripadajočimi gospodarskimi poslopji (akupaj 50 stavb). Kljub hitri in vsestranski pomoči je požar storil nad 100.000 K škode, ker imajo posestniki sedaj že obilo pridelkov zlasti sena in detelje spravljene. Zgorelo je mnogo gospodarskega orodja in tudi 16 preštčev in nekaj denarja. Izdatna podpora je nujno potrebna !
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
(M 15, jnni.in ilalie: Velef., g. ilekan J. Sagddê 10 K; 7ele(, gospod župnik A. Kulielj 4 K; ("lavTio il^aiSko t>oii]!oni(> drnStro v Novem meatn 100 K; (]i)br<>tniki iz NDvei;» tnesta in K'andtje ca mesec K; predatav« Kantal!)' K; iiap. Fr Složiiia t K; gtsp. A. (ïnatiti at 20 K; (çinpodiuntf Marija Seiiil 13 K 5Cb; i;<iBp. K. Diirini 1 K 70 Ir, r. A. Annitsch 1 K; (tofi)). Janes Znanec poaetituik fj K 8 1j; neimniiQTat) 68 b ;	Eutije
Nežihn 10 K; neimetirtvaua goapodiáia S K £0 b.
Umrli so:
1. .jiili.ia: Šuíterwií Jožel, «aiiiske dekle ain, U dnij, kril, St. fiO,
A 73/6
OKLIC
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Riidečah naznanja, da je umrla dne 5. julija 1905 v Kaiuenškem št. 23 Jožefa Alauf roj. Gole, zapustivši ženitno in dedno pogodbo z dne 15. maja 1884, št. 13.981,
Ker je sodišču bivališče pogodbenega dediča Franc-a Alaula v Amenki neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le s zgla.sivHÍmi se dediči in z njemu postavljenim skrbnikom g. Ivanom Prijateljem iz St. Janža.
C. kr. okr. sodišče Radeče oddelek I,
dne 11, julija 1905,	f158-3-l)
GRADEC, TRST,
Loterijske številke.
1. julija	6 43 32
8 J lili j !1
77 76
87
82 16
64 9
Zahvala.
Odbora ženske in moške podružnice sy. Cirila in Metoda izrekata tem potom zabralo vsem, ki so k dobrem vspebu ljudske veselice dne 2. julija v korist glavnega društva kaj pripomogli. Topla zalivala p. t. gosp. đvornema svetniku B'r. t^ukljejn in p. t. gospej Kosina za preprijazno prepustitev obširnega prostora za veselico ; si. dol. pevskemu društvu za udeležb» in sudelovanje; si. tvrdki J. Kraj-fievih naslednikov; slavnima pivovarnama gg. bratov Kosler in Heininghaus; gospodu Franc Murnu iz Kandije. Lepa hvala vsem darežljivim prijateljem podpiranih podružnic, — Novomesto, dne 9. julija 1806.
Za odbor ženske (jodružnice Jakobína Žitek.
t č. predsednica.
Za odbor moške podružnice Ivan Krajec,
t. i, pretlsednik
Javna zahvala.
Dne S. t. m. nastal je na perilnici ter sadni sušilnici kmetijske šole na Grmu «genj. Oddelek novomeške prostovoljne požarne brambe je kaj urno na gorišće došel m ogenj takoj pogasil. Zato se podpisano vodstvo načelništvu slavne novomeške prostovoljne požarne brarabe prav iskreno zahvaljuje.
Vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu,
dne 13. julija 1905.
(292)	R. Dolénc.
Naznanilo.
(148)
Podpisani uljudno naznanjam, da nisem nikdar plačnik, &ko bi kdo na moje ime in račun kakoršnokoli blago kupoval.
Sela, dne 3. julija 1905,
Franc Martinčič, posestnik iu trgovec s prašiči Sela pri išt. Jerneju št. 9
Iz proste roke na prodaj

t

(6 V:
V Novem mestu.
Suhe jedilne g©
(156 10-n
(la, gosp, gobe) kupnie v vsaki množini v vrećah po 20-25 klg. A. ŠMYRA, Dunaj 17, Elterlein-platz 7. 133 D.
Vodstvo <lo/elno kmetijske sole iiîi (íriiiu išće	(124 04,
katera bi bila v bližini Novega mesta ležeča, ter za drva posekati. Kdor jo ima na prodaj, naj se zglasi na Grmu.
Vino I
lastnega pridelka Je na prodaj v vsaki množini in p» ugodni ceni v graščini Bajnof pri Rudolfovem.
12 kubičnih metrov sve/ili lipovih
OV
hlodov
])ro<l(l. graščinsko oskrbništvo Hmeljnik ter sprejema tudi dotične ponudbe.	(i56-^-i
V Kandiji pri Rudolfovem je iz proste roke
na prodaj YClikO pOSeStVO
obstujti6e iz dveli lila, lileva, svinjaka in kozolca. Pii hišali ac naliaja lep vrt, njive in travnik. Več pove lastnica (94-0-6)	Zofija Kastelic v Kandiji.

Cena 6000 kron, od katerih je trela le 2000 plačati, 4000 kron pa lahko na hiši ostane, in sicer tako, da se vsa-cega pol leta 120 ki'on plača. V 36, letih se tako hiša popolnoma izplača.
Već pove iz prijaznost! gosp. dr. Schegula. odvetnik v Novem mestu.	(143-0-2)
Lepo
prostorno STANOVANJE
Je za oddati s 1. septembrom 1905, Obstoji iz 3 ali 4- sob, kuhir\je, kleti, drvarnice in sploh z vsemi zraven spadajo-čimi potrebščinami. Več pove upravništvu ,,Dol. Novici
iz ptištcne hiše, kHteri ima veselje do trgovine ter je dovršil I. gimnazijski razred, se takoj sprejme v trgovini s Špecerijskim blagom	-
(U2-0 2} Franc Kastelic-a v Kandiji pri Novem naestii.
Tt
te

e i J A"
T?
Ljubljana
Kolodvorske ulice št.
2 minuti od južnega kolodvora.
Sililjališče vseh Dolenjcev iti Belokranjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo nanovo urejene sobe za prenočevanje, — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi fina metliška vina. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke.
Za mnogjbrojeii obisk proai siioitoTanjem
Fric Novak.
(1Ě4-.Í-11
sasasasHSHSESHsagg—SHsasHgEsaggsasasBSH
ne nnjiUîi niknli v «togemu iiežnef^n, číbUka lica in ijiUtmnitev jidg, boljSega iu vBfieiiieje delujočega zilrnvilneKA ittiU knt je fiini)')
Bergmann-ovo lilijino milo
/»»iiika: t! TUiliirja)
tvrdke Bergmatin & Co.. Tečen ob Elbi. - — ^^
Dobi io komad po 80 h pr):
lekarn. S. pL Sladovič in v irgovíni A. Oblak v Novem mestu.
Ti
?.Sa5aga5E5H5E5a5E5~g5a555H5B5H5gSg5g5g5
Lepa, velika, meblirana
mesežiiii soba
j(í (xliinti s 1. iivgiistoin.
Več pfive iipraviiistvo „Dal. Novic".	{140-2-2)
domaćega pridelka iz Trške gore ima v večji množini na prodaj ZL^ od 56 litrov naprej Franc Seidl v Rudolfovem.
« « &
I-«
^ a, g
IC
Vino
HAMBURG -AMERIKA
Iz Ljubljane v ==
NOVI YOJIK samo = € dni z dobro, prosto hrano.
OflF ' Odhaja se iz LJUBLJANE vsak ponedeljek, torek In četrtek v todnu.
fji^ Izvrstna, sigurna vožnja z brzoparnlki, (233-24-21) Pojasnila po voćkrat brezplačno.
C
v
t»
N
!> « ^ s
m «
-trt
rï 'c a, o
V) rt ts]
D
o
m
Za 10.000 hektolitrov ^
můŘ sodov j
vsake velikosti, počenši od 5 do 70 hektolitrov L proda po jako nizki ceni tvrdka	^
Aleks Breyer i sinovi, [({
veletržci z vinom In rakijo, Križevci.	W
i	J
—------------—— -2 2
(y3-u-cj
na Glavnem trgu v Novem mestu ste za oddati. Ena takoj, druga s 1. julijem 1905, — Ravno tam je dobiti
izvrstno dolenjsko vino lastnega pridelka v majhni in večji množini. Natančneje pri
g. Ant, pl, Fichtenau v Novem mestu.
v
Ženske
zmetane in rezniie kupujem na malu iu veliku. Vsaki nabiralec lao, naj se prepriča, da plačujem od zdaj uuj-1	višjo ceuu. — Izdelujem vsa vlasutat eška
LOjSG	(t>aroke), lasne verižice,
kite in umetne slike iz las po najuu-vejšem izdelku. — V zalogi imam najfinejša mila, dišave za obleko, glavnike za dame itd,
SpoPtuvaiijetii se iiTÍpr)ri)Ěujetn
Ivan Svetec, brivec i a vlasuljar Glayui trfï [nasipniti mei^tne hiše).

(276-24-10)
Va prodaj ste
h graščini Raka na Dolenjskem spadajoči
pristavi (i» sli: of a.)
na Hrvaškem brodu in na Hudinjah, h kojima se lahko dokupi tudi nekaj travnikov oziroma njiv in hoste.
Pujasnila daje oskrbniatva (graščine Uaka na Dolenjskem. <
Vidtiianiů KnžBfieljaiium tuuú , l'nkraÙKih kafiljic in Slavuimke biljf'vine.''
Pozor! Bolnemu zdravje!	Pozor! Slabemu moč!
Pakraške kapljice iu Slavonska bltjevlna Hta (Unes dva najbolj priljubljena IjuiUka leka, ker delujejo i^otgvo K najboljšim itupeíiozn, ter §i tako iiridubivajo Bloree pn vseli deliti svetA. MaiiJ kot 12 Kt^klenic se ne puAilja,
l''!Lr*liltO li*Illl	*	P'"'' ^'»leiniin žel'idcft in črev, oilsiraiijujejo kK«,
■ lin I <1.nil t./ ItilijMjllvlj . ijoieůiiie v želodcu, preiçwijajo vetruve in řistijo kri, tinKpeinjejn prebavi), od^anja.iu male b velike ^listt, ud pravi j njo mrzlio in vse od te Í7.1inj>ijoi:e bolexui. LeiVijo dalje vse bolezni u* jet.rib in slezab, Najboljše sreilstvo proti bolezni niateniite iu tiimlroDa, vsled Čfiitir op «mijo manjkati v n<>beni ineĚííitiHki in kmeĚki hiSi. — Naruii noj jiii vsakdo pod iiailovom; Peter Jurliič, lekarnar. Pakrac 205, Slavonija, Uenai naj 8e puflje naiirej ali a povzetjem. Cena je ilede^a iu itii;er franku na viinha jiušti):
12 stekl. {1 tucat) S'— K, 24 stekl. {Z tucata) B'GO K. 36 stekl, (3 tucati) lS-40 K, 4S stekl. (4 lucatl) 16-~ K, 60 stekl, (B tucatov) 18-— K Skl'l vriliut'i	înA'îii'i *	' uprnv Nijajtiim ia najboljšim lupehum proti Ksetareleinu
t;7i<i>VUIinn(l UllJOVllIU* kiiiiju, bolesti * prsili, prehUjenjn, iiripavoati v i^ln, teíkeiiiti dibanj«, aatmi, zbaiiatijn, katara, odstranjuje goste sline in deluje izmtuo pri vseL tudi najstarejših boleKuib v prsih in na pljuiib.
Cena je naslednin franko na vsako pošta:
2 Izvozni stekl, 3*40 K, 4 Izvozne stekl. S 80 K, 6 izvoznih stekl. 8*20 K.
Manj kot dve steklenioi «e ne poSilja. Denar naj ae poslja najirej ali ne ]ia povzame. Proeim, da se naručuje sautu in izrecno 1« pri meni pod naslovom:
Peter Jurišić, lekarnar, Pakrac br. 105. Slavonija,	f281-20-iC)
Zdravje je največje bogastvo!
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
(260-20-17)
Te glas()vite in iieiiogeiîljjve KAPLÎICE «v. MARKA »t upurabljnio ia ziinmijo in nntranjo vporaho. Osobito u d Stranj!),) ej o trganje in koijenje po Icosteli, nogali In rokalt, ter iKlečtji» vHaki Ki^vnbol. One (leitijcjo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih ua itjiodun, uh ažiijejo kutar, ur'-jajejii iíitueĚke. «dpravijo iiadulio. boieiiine in krCe, iiospesnjejo in jbiiljinjejo prebavo, Éistijo kri in ireva. Preženejo velike in male gliste, ter vse bolesni, izvirajoče od glist. Delnjejo izborno proti liripavosti in preblnjenju. LeSijo vrb bolezni na jetriii in slezih ter kůliko in ii^ipanje v želodi:u. Odpravijo vsako mrzlico in vKe bitlezui, izvirajoče od mrzlice. Te kapljice so najboljše sredstvo proti boleznin) na maternici in madronn, radi tega ne bi smele manjkati v nol)eni meH'aiiski in kmntskt hiii.
Dobiva se samo: „MESTNA LEEABN'à, ZAGBEB.— Eaditega nej se naroča naravnost ]iod naslovom: „Me^tua lekania, Zagreli, Marko« trg štev. 60, poleg cerkve sv. Marka,"
Denar se poSilja naprej ali povzame. Manj kakor 12 steklenic se ne pošlje. Cena je naHleilnjaiu sicer franko postavljeno lia vsako poŠto:
1	ducat (12 stekl.) 4 K — v )| 3 ducali (36 stekl.) It K -- v
2	ducata (24 stekl.) 8 K — v || 4 ducati (48 stakl.) 14 K 60 v
5 ducatov (60 stekl.) 17 K — v
Na razpolago imam ua tisoče prizualnih pisem, katerib mi tii mogoče tadi pomanjkanja prostora naveiiti. Zato navajan) samo imena nekaterih gospodov, ki 80 nporabljali ,,kapljice sv Marka" z najboljSini vspebom, ter popolnoma ozdravili : Ivan Baretinčjc, učitelj; Stjejian B:irič, žiipuik; Ilija Úamii;, opankar; Janko Kimilj, kr. nadlogat; Sijepau Seljanič. seljak; Soája Vukelič, Šivilja itd. itd.
MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg štev. 50, poleg cerkve sv, Marka. Ustanovljeno 1.1360.
je iz proste rote na prodiij.
Zraven spada: Hiša s sedmimi sobami, kuhinja, klet, ledenica, tilev za govedo in prašiče, kozoiec (dopier), spioli vse potrebno gospodarsko poslopje, vse novo v najboljšem stanu in z opeko krilo. Nadalje sadni vrt, travnik, njiva, vinograd Že rigoian, stilnik itd. Posestvo leži ob glavni cesti, blizu župnijske cerkve in zraven železniške pbstaje Straža,
Natančneje pové	(152.2-i)
Janez Kren v Toplicah it, 20 (Dolenjsko.)
Dobro ohranjen
Q L, B O V
se proda po zelo nizki ceni.
IB.
Kje, poTe upi-avn štvo „Duletijakib Novic", I6i-(j-i)
Pri Jiidnicu na T(»[)licah
je na prodaj stara kočija.
))

Ki se odda J v najem-
(Wagerl) je po ceni iia prodaj pri
gosp. pl. Langer-jevi '	(i4!)-2-i)
■CENEC
v Bršlinu pri Novem mestu.
(1^7)
S primerno izobrazbo, kateri ima veselje do trgovine, se vzprejme v trgovino z mešanim blagom
Ivan-a Zurca v Semiču.
Singer-jevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji vzomi v ko..Btr«koiji in izvedi.; Original Singer šivalni stroji Original Singer šivaltii stroji Original Singer šivalni stroji Original Singer šivalni stroji
Brezplaćai poučni kurzi za vse domaće «ivanje in za moderno vezenje, Sfila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za dumaćo porabo,
SINGER Co. šivalni stroii, dein. drožba
80 neiurpijivi !sa obrt iu diiinKii» rabi),
BO najbolj raiíirjeni v tovurniikih obr»toviĚóih.
80 ne)ir<ikosljivi gledê trpežnoati ia zniožaoati.
so po«e1)no prijiravni xa moderno vezenje.
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.
(163-1 M>
„Grand Prix "
Najvišje odlikovanje.
Fariz
1900
Odgovorni oiednik Fr. Sal. Witzl.
Izdajatelj in založnik Urban Horvat.
Tisk J. Krijac. nisi.