GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO Štev. 2 Februar 1974 LETNIK XI OBISK PREDSTAVNIKOV REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Z ustavo zagotovljena pravica do dela bila v TGA okrnjena z redukcijo električne energije Že pred sklepom z zadnje seje centralnega delavskega sveta, da je zagotoviti obisk najvišjih predstavnikov vlade in družbenopolitičnih organizacij v našem podjetju, se je dogovoril predsednik medobčinskega odbora sindikatov Franc Klemenčič s predsednikom zveze sindikatov Slovenije Janezom Barboričem, da bo obiskal naše podjetje. 11. februarja je bil na obisku pri nas Janez Barborič skupaj z najvišjimi sodelavci zve- osnovnih organizacij zveze komunistov, glavni direktor Milan Krajnik, dipl. ekonomist, gai podjetja, Zraven tega so bili povabljeni še predsednik skupščine občine Ptuj, predsednik zveze sindikatov občine Ptuj, predsednik zveze komunistov občine Ptuj in predsednik SZDL, občine Ptuj. Najprej so si vsi gostje skupaj s predstavniki našega podjetja ogledali tovarno. V vsaki TOZD so jikn direktorji pojasnili proizvodni proces, v TOZD aluminij pa je Vojteh Rajher, dipl. ing., tov. Bairbo-riču pokazal posledice redukcije električne energije v hali A. Sledili so razgovori s političnim aktivom, po naslednjem programu : — nova sindikalna organiziranost in izvajanje ustavnih amandmajev v našem podjetju, —■ gospodarska problematika in perspektivni razvoj tovarne, — raizpr-ava o integraciji TGA — IMPOL, — problematika redukcije e-lektirične energije. Uvodoma je Anton Kurilič, predsednik tovarniškega zbora sindikata obrazložil novo sindikalno organiziranost in izvajanje ustavnih amandmajev v našem podjetju. Povedal je tudi, da v sedanjem obdobju poteka predkandidacijsiki in kandidacijski postopek za volitve organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in za celotno podjetje. Pri tam je sindikat polno angažiran, saj po volivnem pravilni- ku, ki sta ga sprejela socialistična zveza delovnih ljudi in zveza sindikatov Slovenije pripada sindikatu pravica do kandidiranja v organe upravljanja. Glavni direktor Milan Krajnik, dipl. oec., je seznanil goste z gospodarsko problematiko in perspektivnim razvojem našega podjietja. Tovarna je v času obiska obratovala z 38-O'đisibotno redukcijo električne energije in je bila v obratovanju z okrnjenimi zmogljivostmi. Kolektivu našega podjetja ni razumljivo, zakaj so v času, ko za nas ni bilo na voljo električne energije, vklaipljaffi v Jugas&aviji nove elektrolize v (Nadaljevanje na 2. strani) Gostje so si ogledali tovarno ze sindikatov Slovenije: Jožetom Globačnifcom, Srečkom Mlinaričem in Humbijem Gačnikom. Sprejel ga, jie predsednik tovarniškega zbora, sindikata Anton Kurilič, obisku pa so prisostvovali predstavniki našega podjetja: celotno predsedstvo sindikata, predsedniki direktorji temeljnih organizacij združenega dela, predsednik centralnega delavskega sveta, predsednik zveze mladine .in predsednik zveze borcev. Na to srečanje so bili Ijeni tudi predsednik tovarne IMPOL, sekretar zveze komunistov in direktor te- ► aks- I kurzi j o en dan svojega, red- : nega letneg adopusta — s tem, da bo ekskurzija trajala tri, dni Km. Pogovor s predstavniki republiškega sveta ZSS; od leve proti desni: Gnilšek, Krajnik, Barborič, Mlinarič, Kurilič. ki bremenijo sklad, skupne porabe. V nadaljevanju je CDS potrdil inventuro počitniškega doma v obliki, fcot sta jo predlaga. komisija za popis sredstev počitniškega doma in odbor za ■kadre, družbeni standard in varstvo pri delu. — Dotacije za asfaltiranje cest Na seji centralnega delavskega sveta v juliju 1973 je bil sprejet stole-p, da je dolžan odbor za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu razpravljati in predlagati konkretno rešitev prošenj za dotacije za asfaltiranje cest; te so vložile krajevne skupnosti. Po obravnavi teh prošenj je odbor za kadre, družb, standard in varstvo pri delu iskal od gl. direktor j a mnenje o razpoložljivih sredstvih v te namene. Glavni direktor je odboru sporočil, da zaradi problemov poslovanja v zadnjem četrtletju 1973 in vrste nedo-koinčno raizjaisnjenih vprašanj, predvsem nedokončnaga obračuna izgube pri malicah, počitniškem domu in drugih že sprejetih obveznostih tega sklada, ne bi kazalo v letu 1973 dodeljevati dotacij za po- — Izplačevanje osebnih dohodkov v prvem četrtletju Centralni delavski, svet je sklenil, da bo vrednost točke za obdobje do periodičnega obračuna za prvo četrtletje 1,76, t.j. sedanja vrednost točke, s periodičnim obračunom pa naj bd‘ izvedli obračun in določili novo vrednost točke. O tej zadevi je razpravljal tudi odbor za poslovno politiko in soglašal, da je treba v gospodarski mačnt za leto 1974 vključiti 18 % večjo neto maso osebnega dohodka, od neto mase osebnih dohodkov, ki je bila izplačana v letu 1973. Z gospodarskim načrtom za letošnje leto naj bi zagotovili niarj-nižji osebni dohodek v znesku 1.500 din neto. — Registracija podpisnika Centratoli delavski svet je sklenili, da bo vpisan Franc Lukman, dipl. ekonomist, direktor finančnega sektorja — v register.podjetij in obratov; skupno z glavnim direktorjem bo podpisoval vse listine finančnega značaja našeg,a podjetja. — Inventure Centralni delavski svet je potrdil opravljeno inventuro osnovnih sredstev podjetja, materiala nia razredu 3, poliz- — Milonaidu Rosiču, mat. št. 3991, kV- finomehianifcu, zaposlenemu v TGA Kidričevo od 13. februarja 1973 v TOZD vzdrževanje, poročenemu z 2-člansiko družino, stanovanje v Ptuju (dvosobno), Kajuhova ul. 1, št. 8; —■ Mirku Papdiju, mat. št. 3827, stanujočemu v Kidričevem št. ,27, v TGA Kidričevo od 8. marca 1971, stikal,ničar-ju usmerjevalnice v TOZD 28. februarja potrdimo našo družbeno zrelost na volitvah S prehodom v novo leto smo prešli tudi na nov način delovanja samoupravnih organov, saj smo si ustanovili temeljne organizacije združenega dela in sprejeli samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo. Med tem časom, ko je naš časopis v tisku, je bil na vrsti tudi sprejem samoupravnega sporazuma <> medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki ga je prav tako potrebno potrditi. Upam, da je to bilo tudi opravljeno; sicer pa o tam več drugič, ko bodo vse zadeve popolnoma jasne. V tem trenutku je naijtbolj važno in pomembno to, da se temeljito pripravimo na volitve samoupravnih organov, v katere bo izvoljenih izredno veliko oiamov delovne skupnosti. Že od letnih delovnih konferenc osnovnih organizacij sindikata v OZD, sedaj v TOZD, je potekalo evidentiranje, ki je kljub nekaterim pomanjkljivostim potekalo v skladu s smotri in politiko nove ustave, ‘ki je bila sprejeta 21. februarja letos. Zadnje čase je bilia vrsta sej in sestankov v OQS, v OOZK, v predsedstvu TZS itd. Prav fuikaj bi se želel malce ustaviti in razložiti nekatere stvari, ki. niso bile jasne nekaterim našim proizvajalcem, ki često niso razločili, fcaij pomeni ‘evidentiranje in kaj pozneje predkandidaeijisiki in kandidacijski postopek. Kot je znano, je evidentiranje morebitnih možnih kandidatov za razne organe din funkcije, odbore in podobno bilo omogočeno vsem delavcem^ delovnim .skupinam in OOS — tako na letni konferenci kot na vseh poznejših sestankih in sejah, kar seveda velja tudi za OO ZK v TOZD. Čeprav ni bilo prav nič protiustavnega in nezakonitega, pa je vendarle minulo evidentiranje mnoge motilo, ko sp si to razlagali kot nekak privilegij raznih posameznikov, ki bi naj z evidentiranjem uveljavljali svojo voljo in toai jše —: morda nekako samovoljo, fci pa nikakor ne bi bila v skladu z našim samoupravljanjem, in novo ustavo, 'ki brez dvoma daje izredne pravice delovnim ljudem. Ti morajo ustavo -dodobra tudi poznati, v njej pa nikakor ne smejo .prezreti svojih dolžnosti, na katere kaj radi pozabljajo. Pri tem je treba poudariti še to, da imajo naši proizvajalci izredno široke možnosti za to, da v samoupravne organe, njihove komisije in odbore predlagajo zares take delavce, ki bodo voljni delati1, da se nam ne bi spet ponavljala predstava iz minulih lat, ko smo predlagali ljudi., za katere smo menili, da so v redu, pozneje pa od teh največkrat ni bilo nič. Takim pojavom se je treba, izogibati, vsekakor so prav sedanje volitve najboljša priložnost za to, saj so vsi člani delovne skupnosti imeli možnost predlagati zares samo take ljudi, ki bodo zanesljivo tudi delovali v organih upravljanja. To delovanje v novih pogojih ne bo nikakor lahko in enostavno. Že v ča/su ‘evidentiranja smo tudi opazili, da pr.av tisti, ki so bili zadolženi po vodstvu sindikata, niso posredovali svojim članom razumljivih tolmačenj, zaradi tega ni čudno, če je prihajalo do razburjenj In nejasnosti, katere je pozneje le težko popraviti, predvsem še, če taka tolmačenja: dajejo tisti, ‘ki so v IO sindikata in želijo morda povsem nekaj drugega^ kot tisto, kar je v Skladu z našim samoupravnim raevojieim, socialistično etiko in moralo. Nujno potrebno je, da se v bodoče talke zadeve ne bodo dogajale, kajti nepravilno informiranje proizvajalcev in dajanje nejasnih tolmačenj samo škoduje delu sindikata in samoupravnih organov, ne le v TOZD, ‘ampak tudi v celotni delovni organizaciji TGA. Taik primer se je pojavil v TOZD tovarna glinice, bar se je pokazalo pri evidentiranju, ko so nekateri oliami to povsem razumeli in itudi izvedli, drugi pa so na to. pozabili, ali drugače, niiso posredovali seznamov tistih ljudi, katere bi naj cijiskem postopku, je potekalo sporazumno z obema organizacijama in samoupravnimi organi v TOZD. Razumljivo: vedno so se in se morda še bodo pojavljale razne nejasnosti, ki ne bodo povsem razumljive, toda takih in podobnih stvari se moramo izogibati in jih vse skupaj — enotno odpravljati z združenimi močmi. N.a zadnjem .skupnem, sestan-ikiu članov OO ZK v TOZD tovarna/ glinice, bil fe seveda prvi po izvolitvi novagai vodstva, vodil pa ga je sekretar ing. Radenko Salemovič, je bilo mnogo povedanega o tem, kar sem napisal. Tudi sklenjeno je bilo, da so sedaj vsi člani ZK zadolženi za. .aktivno vključitev v predvolivno politično dejavnost. Komuniste je treba Vključiti v razne samoupravne organe, da bodo nekaj delali, saj so nekateri dosiedaj imeli bolj mialo dela. Aktivnost fiLanov ZK se mora odražati tudi pri sprejemanju samoupravnih aktov in formiranju delegatskih razmerij. Kotlarna iz svojih vrst evidentirali za možne kandidate. Povsem jasno je, da so, kot sem že omenil, nejasna tolmačenja zava- jala .proizvajalce, ki so si, razumljivo, določene stvari predstavljali po svoje in jih talke posredovali naprej, čeprav se Nada Aubelj iz plačilnega odd. Menjava ventila v Glinici predhodno o njih niso konkretno pozanimali na pravem mestu. O tem je bilo mnogo povedanega na delovni konferenci OOS kot tudi na votivni konferenci OO ZK v TOZD glinica, da sploh ne govorimo o item, da je to bil predmet razprav tudi. mai IO OOS in povsod« kjer je to le bilo mogoče. Zato so povsism neutemeljene razne kritike, saj največ izvirajo prav iz tistih, ki jih napačno pojmujejo in tudi tolmačijo. Iz vsega pa si lahko izluščimo logičen sklep, da morda sanno delo IO ni bilo povsem razumljivo in konkretno, da pri nastajanju in. naravnanosti naših sindikatov v tej akciji nismo našli skupnega imenovaloa. Kot sam uvodoma že omenil, ni bilo nič nasprotnega ali celo nezakonitega, toda resnici moramo do dna in naš delovni človek ima vso moralno pravico, da probleme povsem spozna, da so mu povsem jasni, kajti le tako bo imel v bodoče zaupanje v delovanje sindikalne organizacije, OO ZK in vseh ostalih. Vso delo, tako pri evidentiranju, koit pozneje v bandida- Bovsem je bil sprejet predloženi delovni program OO ZK v TOZD glinica, katerega bodo dosledno izvajali. Predvsem pa je naloga .sedanjih članov, da si s svojo aktivnostjo pridobijo ugled, kar je osnovni pogoj za sprejem novih članov v vrste ZKJ. Upam, da. bo naše tovarniško glasilo izšlo še pred volitvami 28. februarja 1974, zaito maj za vse nas velja napotilo: v organe upravljainijia volimo res tiste naše delavce — proizvajalce, ki bodo resnično zastopali skupne interese delavcev kot tudi podjetj.a kot celote. Na volitvah bodimo realni in odločni, predvsem seveda pravični, torej pravi borci za boljše samoupravne odnose, za. naš boljši družbeni in življenjski standard ! F. Meško NUJNO POTREBNO JE ZAOSTRITI ODGOVORNOST Slab izpit pri vklopu I. avtoklavne serije Pričeli smo novo poslovno leto, ki bo prav gotovo za nas eno od doslej najtežjih, prav na vseh področjih. Kaj vse nas še čaka v tem letu, je težko reči in prognozirati, vsekakor pa lahko mirno trdimo, da prav nič dobrega glede na razne podražitve, ki izredno vplivajo tako, kot drugod, tudi na naše proizvode. Tukaj je sedaj odvisno vse od naše skupne odgovornosti in zavesti, saj bo le tako mogoče prebroditi razne krize in probleme v proizvodnji. Na eni od sej delavskega sveta v TOZD glinica je bila precej živahna razprava o proizvodnji in uspehih v mincčem letu, nato so sledila razna vprašanja in njim seveda konkretni odgovori direktorja TOZD glinica — Jožeta Kuzme, dipl. ing., ki je zares zelo konkretno in razumljivo govoril o lanskih rezultatih dela v glinici. Posebno konkreten in jasen je bil tudi v odgovorih, ki so se nanašali na letošnje poslovno leto. Iz vsega smo sicer lahko videli, da programa proizvodnje v glinici nismo realizirali tako, kot je bilo zamišljeno in planirano, toda pri tem je bilo potrebno upoštevati vrsto objektivnih momentov, ki so u-sodno vplivali na proizvodnjo glinice, pri čemer logično mislimo na težko redukcijo, ki je prizadela TOZD aluminij — s tem pa seveda tudi — glinico. V pojasnjevanju tov. direktorja na seji DS TOZD glinica je bilo dokaj jasno nakazano, kaj nas čaka letos glede na dosedaj že znane podražitve raznih surovin (mazut, boksit in ostalo), medtem pa lahko pričakujemo tudi podražitev električne energije, lužine in ne vem česa še, kar bo zelo vplivalo na naše delo in proizvodnjo. Poudarjeno je bilo, da tudi vprašanje glinice za letošnje leto zaenkrat še ni povsem jasno glede na težavno energetsko krizo, vendar pa je potrebno vložiti vse sile za čimvečjo proizvodnjo, ki mora biti sočasno tedi čimcenejša — mislim na naše proizvodne stroške. Le tako lahko še upamo na kaj boljšega, kot je trenutno. Pri vsem tem bi rad omenil še nekaj, kar bo prav gotovo pokazalo na to, da je resnično še kako potrebno zaostriti našo skupno odgovornost, če resnično želimo in hočemo poslovati tako, kot je to v sedanji situaciji sploh še možno. Člani DS so v razpravi opozarjali na vrsto problemov, saj so nekateri namreč konkretno poudarjali, da v zadnjih letih ni mogoče doseči tesnega sodelovanja s strojnim vzdrževanjem in avtomacijo. Svoja dela namreč opravljajo z zamudo in večkrat pomanjkljivo, kar se je pokazalo tudi pri zadnjem vklopu I. avtoklavne serije, ko so na koncu ugotovili, da še niso odpravljene nekatere pomanjkljivosti, ko bi serija že morala normalno obratovati. Tak način je vsekakor nedopustljiv, saj je treba zaostriti odgovornost posameznikov in tudi celote; v sedanji situaciji si nihče ne more, niti ne sme privoščiti, da je pri vklopu avtoklavne vrste dela več ur (nadur), nazadnje pa še ni vse v redu. Tukaj nastajajo izgube pri toplotni kot električni e-nergiji, da o vsem ostalem ne govorimo. Nivjno potrebno bo ukrepati, da bo ta zadeva urejena. Potreben je tudi organ ali oseba, ki bo vsako dokončano delo pred začetkom obratovanja temeljit») pregledala Po vsej verjetnosti je podoben predmet neznane oblike, teže itd. iz neznanega kraja priletel ANTONU TOMAŽIČU, mat. št. 2601, KV ključavničarju iz strojnega vzdrževanja 24. januarja med 8. in 8,30 uro (!) in ga zadel po nosu in čelu, kjer mu je povzročil težjo telesno poškodbo — odlom nosne kosti. Po izjavah kirurgov mariborske bolnišnice bo ta poškodba verjetno terjala najmanj dva meseca staleža! Omenjenega dne je brigada strojnega vzdrževanja Jožeta Smolingerja opravljala popravila na korčnem elevatorju za hidrat, kateri je v jašku globine 3 m, računano s kota, kjer je kalcinacija II. Ob nezgodi sta v omenjenem jašku bila Franc Drevenšek in Anton Tomažič. V času, ko je Tomažič upravljal z verižnim škripcem, in ugotovila, če je res vse v redu in pripravljeno. Delo bo moralo biti razdeljeno tako, da bo konkretno zadolžen vsak za svoje področje — za svoje delo, za katerega bo moral prevzeti vso odgovornost, saj se bo le tako mogoče v bodoče izogniti takim neljubim nevšečnostim, ki samo podražuje-jo že tako drago proizvodnjo glinice. Tukaj se moramo resnično zamisliti. za katerega je bil obešen železni -okrov, ga je nenadoma zadel NLP tako močno, da ga je po obrazu oblila kri, delno mu je zalila tudi oči. Po nastali nezgodi je ponesrečenec brez tuje pomoči po lestvi prišel iz jaška, odkoder sta ga sodelavca spremljala v obratno ambulanto, kjer mu je bila nudena prva pomoč. Zatem je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico, kjer je bil še tega dne operiran in kjer je še sedaj. Tega dne po nezgodi je bila uvedena raziskava predmetne zadeve; ta se je končala šele po nekaj dnevih. Pri tem so zaslišali: Jožeta Smolingerja kot brigadirja delovne skupine, Antona Tomažiča, Franca Drevenška in Danila Colnariča (slednji trije sestavljajo prej omenjeno delovno skupino), opravili so tudi »rekonstrukcijo« ipd. Enako je trenutno tudi s pripravo luga, ki še vedno ni ure-jana, čeprav je vreme v januarju bilo idealno za razna dela, ki še niso opravljena, na drugi strani pa imamo hude težave in probleme s pripravo luga v vparilnici. Menim, da bi morali najti nekaj ljudi, ki bi to delo lahko že davno o-pravili. Če bomo na vseh področjih delovali tako naprej, potem si resno zastavimo vprašanje, kaj lahko sploh pričakujemo v novi organizaciji TOZD, ki so prav gotovo ustanovljene z drugim namenom, kot trenutno to delamo. Torej je nujen čas za spremembo našega minulega dela — poslovanja! Le tako lahko pričakujemo ugodnejše rezultate. Z vsemi negativnimi pojavi je treba čimprej prenehati, saj nosimo vsi skupaj enako odgovornost za poslovanje, saj tudi breme vsega moramo nositi sami, brez druge pomoči. In zato poduk: nujno je potrebno zaostriti odgovornost do maksimuma in to — slehernega člana v TOZD! nih in »nevidnih prič« ostal nerazjasnjen. Sedaj je ostalo samo pri mnenju, da se je pri tem delu v jašku ali v njegovi neposredni bližini jaška dogajalo neko dejanje — morda celo igranje ipd., za katero ne sme nihče vedeti in mora iz »varnostnih razlogov« ostati tajnost! S tem, ker delavci dajejo nepopolne izjave, škodujejo sami sebi, pri čemer lahko takšni in podobni nerazumljivi primeri privedejo v bližnji bodočnosti do še težjih ali fatalnih primerov. Predmetna zadeva bo dokončno razčiščena po organih javne varnosti na sodišču. -k Iz Elektrolize B NLP težje poškodoval delavca F. Meško Pod kratico NLP poznamo priljubljeno televizijsko nadaljevanko o »neznanih letečih predmetih«. Izid preiskave je v največji meri po zaslugi vseh zasliša- Enotnost akcije zagotavlja uspehe Vsi člani Zveze komunistov Slovenije in ZKJ se že sedaj aktivno pripravljajo na svoja dva kongresa; na sedmi kongres Zveze komunistov Slovenije in na deseti kongres Zveze komunistov Jugoslavije. V vseh osnovnih organizacijah sprejemajo srvotjie delovne programe za nadaljnje obdobje, v katere mora biti -aktivno vključen sleherni član organizacije. Na VII. kongres ZKS Ln X. kongres ZKS se pripravljamo v obdobju intenzivne revolucionarne akcije za temel-Ijito preobrazbo naše družbe, katero zagotavljajo predvsem najnovejše ustavne spremembe in s katerimi spreminjamo družbenoekonomske in politične odnose tako, da bo delavec prevzel oblast v združenem delu in vsej družbeni reprodukciji. V to predkongresno aktivnost se je vključila tudi osnovna organizacija ZK v TOZD tovarna glinice. Na svojem, prvem sestanku so komunisti razpravljali predvsem o delovnem programu OO ZKS v glinici. Tega je na podlagi sklepov letne volivne konference in v skladu z navodili občinske konference ZKS Ptuj pripravil sekretariat organizacije pod vodstvom, ing. Rademka Salemoviča, ki je bil na v-o-livnd konferenci izvoljen za novega sekretarja OO ZKS v TOZD glinica. Program, ki so ga dobili že nekaj dni pred prvim sestankom organizacije vsi člani ZK, je sicer nekoliko bolj kratek, kot smo bili navajeni v prejšnjih letih, zato pa je tudi toliko bolj konkreten. To pa je predvsem glavna osnova, in garancija, da bo takšen program lahko tudi povsem realiziran, kar doslej največkrat ni bilo tako. Program j® razdeljen na razna, manjša poglavja, zajema vsa področja-, ki so trenutno najbolj pomembna in aktualna za, vse člane ZK. Predvsem j-e poudarjeno, da je naloga organizacije in vsakega posameznega člana, da se bori za večjo produktivnost in za večjo del-ovno disciplino-, o kateri je bilo mino-go nazprav-lj-amo tudi v nadaljevanju sestanka-, ko jie bilo jasno nakazano, da, je prav disciplina v zadnjem, času izredno slaba in da jo bo treba brez kakršnegah koli odsto-panja in obotavljanja. spraviti spet v normalni krog poslovanja podjetja. Z vs-o odgovornostjo -se mora vsaik člain delovne -slkupnos-ti boriti za boljši proizvodni u-speh in realizacijo izdelkov. Prav tako m-ora nositi -tudi polno odgovornost za vsako zanemarjenost in neupoštevanje na-vodil, fear smo doslej vedno bolj tolerirali in največkrat šli preko vseh prekrškov, ki so .imeli zelo negativne posledice. V nadaljevanju pr-oigr-ama je rečeno, da s-e mora sleherni član ZKS boriti za večjo u-dejstvovanje neposrednih proizvajalcev na vseh področjih, kjer odločamo o delitvi sredstev in podobno. Posebna- naloga naše organizacije (tudi-vseh ostalih v TGA) je, da bo organizacija pomlajene- z novimi člani, predvsem iz vrst mladih proizvajalcev. Povsem razumljivo: tudi iz naših vodilnih in -vodstvenih kadrov. Če -se pri tem namreč spomnimo nekaj let nazaj, lahko u-g-oto-vimo, da j-e naša organizacija ZK v ghni-ci bila zelo številna in kadrovsko dobro urejena, da pa se je pozneje pričela številčno zmanjševati; vedno pa -le niso bili podani-realni pogoji za tako odločitev posameznih članov, pri čemer vsekakor mislim na tiste, ki so na- vodilnih in odgovornih mestih. Danes naš proizvajalec gleda na te ljudi, saj lahko iz vsakodnevnih raizpra-v in govorov -naših najvišj-ih predstavnikov točno slišimo, da, bi prav naši vodilni in vodstveni delavci mo-rali biti člani ZKJ, kajti tudi vsa strokovnost še tako dobrega strokovnjaka, nima pravega odraza, če ni tudi poli-tično usmerjan talko, kot to zahteva usmeritev ZKJ. To pa j,e danes dolžnost vseh nas, da v vrste ZK vključimo talke kadre, mlade delavce in sploh neposredne proizvajalce, ki imajo za to vse pogoje. Teih pa danes pri nas ni- malo. Mnogi še sicer oklevajo glede na obnašanje posameznih članov v organizacijah ZKJ, toda s takimi se bo treba, konkretno pogovoriti in jih tudi izključiti, če res drugače ne bi šlo. Vsekako-r pa, izključitve ne prispevajo ik uspešnemu in učinkovitemu delovanju organizacije ZK. Najbolj zaskrbljujoče dejstvo, je vsekakor v tem, da je iz nekaterih analiz hiil-o razvidno, da bar 41 odst. komunistov v naši občini -nima nobenih funkcij, kar seveda pomeni, da odpade to veliko breme političnega dela, na ostale člane. Zait-o j-e tudi -pri nas nujno potrebno napraviti -analizo in ugotoviti vzroke, zakaj je toliko članov ZK neaktivnih, kajti v principu ne more biti noben član ZKJ brez sleherne funkcije i-n odgovornosti. Velik poudarek je tudi na idej-no-poliitičnem izobraževanju in usposabljanju, sa-j prav zaradi slabega idejnopolitičnega usposabljanja priha-ja v OO bot tudi v višjih v-ad-stvih do nepotrebnih dezinformacij, iki samo škodujejo ugledu partije, njenim- naprednim idejam to ciljem. Zaradi tega je tudi sklenjeno, da je treba zaradi odstra-njevanjai -teh in podobnih pomanjkljivosti predvideti oblike družbeno-političnega usposabljanja in izobraževanja. T-afco je za letos predvidenih devet tem, od -katerih pa jih mo-raijo po lastni izbiri med devetimi vsi člani ZK obdelati najmanj šest. Pri obdelavi tem -morajo obvezno biti prisotni vsi. člani ZK. V pro-gramu je v nadaljevanju -poudarjeno, da morajo vs-i člani ZK v glinici aktivno sodelovati pri sestavljanju statuta in ostalih samoupravnih aktov v TOZD, pri formiranju delegatskih razmerij in ostalih integracijskih procesih. Pri slednjem vsekakor največ mislimo na predvideno bodočo združitev ,s tovarno Impol iz Slovenske Bistrice, pri čemer morajo člani ZK še posebno! aktivno -sodelovati! in Elektroliza A - "PAZI NA OČI ! pomagati pri tolmačenju, da, bi vsa zadeva bila resnično in. detaljno po-jasnj-ena-, kajti širjenje neutemelj-enih govoric in dezinformacij v zvezi z združitvijo nam lahko prinese -satino veliko škodo, saj ne bi -bilo niti malo zaželeno, da bi sami sebe zaprli v oz-ek (krog in si potem odžagali lastno vejo, na kateri še danes kar dobro sedimo — toda vprašanje je, kako bomo jutri. Samo dobri, -pošteni in odkritosrčni člani ZK lahko s svojimi -akcijami vplivajo trna o-stale člane kolektiva, ki enakovredno — z vsemi -komunisti — nosijo breme politične odgovornosti tudi za jutrišnji dam. P-rav v tem je tudi dejstv-o, da morajo člani ZK obvezno in dosledno izpolnjevati svoj delovni program, toda- v nenehnem stiku z vsemi ostalimi proizvajalci — člani naše delovne skupnosti. Samo -v -enotnosti in skupni odgovornosti je namreč ključ za boljši us-peh in boljši naš jutrišnji dan! F. JV!ešfco Osvetlitev delovnih mest (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Bleščanje Pri razsvetljavi --ostorov se doimail-a vedno poj-avi bleščanje. Bleščanje nas-tanie, če pride močan vir svetlobe v naše vidno polje. Tako imamo direktno bleščanj,e (-močan vir svetlobe), refleksno (-polirane gladke površine -predmetov, ki svetlobo odbijajo) in kontrastno. Že pri konstrukciji svetilke moramo -misliti na zmanjšanje bleščanja. Z JUS predpisi so določene različne 'kotne cone za posamezne načine osvetlitev. Kri-tična- področja svetilnosti pri svetilih prikazuje tabela 4 JUS za dnevno in -električno osvetlitev prostorov. Kritično področje zasenčevanj-a svetilke -pri o-svetlitvi delovnega mesta je med 60 in 180°, pri čemer ie dovoljeno, da je svetilnost 2000 cd/m2. Pri svetilki za splošno osvetlitev je -kritično področje zasenčev-anja med 45 in 90° pri dovoljeni svetilnosti 3000 cd!/m2. Bleščanje -povzroča težave pri gledanju, zato je potrebno, da se ravnamo po naslednjih nasvetih: — žarnice z veliko -svetilnostjo je treba uporabljati s senili; — delovno mesto tako prilagoditi svetlobnemu viru, da ni direktnega-, k-aikor tudi ne indirektnega — refleksnega bleščanja; — zmanjša-ti pogostost prehodov delavcev iz svetlih prostorov v teman,e ali obraitno; — nezasenčene fluorescentne cevi v obliki svetlobnih pasov j-e treba uporabljati le takrat, ko je -smer gledanja vzporedna z -njim in ko je -svetlobni pas postavljen čimvišje. Paziti pa je 'treba, da je -ozadje (strop, stene) dovolj svetlo -—- zaradi zmanjšanja kontrastov. Barve svetlobe Barve predmeto-v -so odvis-ne prvenstveno od -sestave spektra svetlobe, poleg tega pa tudi od -spektralne refleksije površine isaimega predmeta. Zato je v prostorih -treba- uporabljati le take vire -svetlobe, pri kar terih lahko -točno razpoznavamo barve predmetov. Paziti je posebno na naslednje: — v prostorih, ki so -sočasno osvetljeni z dnevno in električno svetlobo, je treba u-porabljati- take izvore, katerih barve -sv-etilobe se najbolj približajo dnevni svetlobi; — prostori, hale in hodniki, ki imej-ijo eden na drugega- in so prehodni, n,aj bodo o-svetljeni z en-aiko barvo svetlobe; — belo svetlobo je -treba uporabiti povsem v tovarnah in delavnicah, kjer -so zahteve j atesti osvetlitve -srednje in vel-ifce in kjer ni potrebno razločevanje barv; — kadar imamo zahteve za določevanje barv, uporabljamo tip dinevne svetlobe. To pride v poštev predvsem v tiskarnah, tekstilni, živilski in usnjarski industriji. (Konec prihodnjič) Zato se ob koncu lepo zahvaljujem vsem stanovalcem naselja, ki so mi pomagali pri snovanju teh sestavkov, tovarišu predsedniku KO Francu Veikslerju in predvsem tajniku KS Kidričevo — Matevžu Cestniku, ki mi je prav tako mnogo pripomogel in od katerega pričakujem pomoč tudi v bodoče pri podobnih reportažah; te bi tudi lahko poimenovali »Spoznavajmo svoje kraje ali območja v KS Kidričevo«. Vsekakor se bomo v bodoče še odločili za kakšen kraj, kjer živijo člani naše delovne skupnosti, zato do prihodnje reportaže — na svidenje! Franc Meško ZAHVALA Ob tragični izgubi moje žene IVANE KI,SELAK O DELU IN ŽIVLJENJU STANOVALCEV NASELJA KIDRIČEVO II Premali) vlagali za ureditev stanovanj Kidričevo — naselje II Ne bi mogli reči, da krajevna skupnost ni dovolj skrbela za njihovo naselje in tudi marsikaj u-redila; čeprav vemo, da sama tega ne zmore, je to bilo še vedno premalo, če upoštevamo o-stala območja krajevne skupnosti. Kakšna bo nadaljnja usoda tega naselja, ne bi mogli prerokovati, toda ne glede na to, kaj bo jutri, je treba vse pomanjkljivosti sproti odpravljati in do končne odločitve delati tako, kot si to stanovalci zaslužijo. se prisrčno zahvaljujem za pomoč svojim ožjim sodelavcem na delovnem mestu, nadalje sindikatu tovarne za finančno podporo, vsem ostalim, ki so se udeležili pogreba in kakorkoli sočustvovali z nama. Hvaležen Lovro Kiselak s sinom Stankom Zaenkrat bi končali z našo krajšo reportažo o delu in živ- V prejšnjih dveh številkah smo menda že dovolj opisali problem naselja Kidričevo II in življenje stanovalcev, ki so zelo skromni in zadovoljni z vsem, pri vsem tem pa mnogi med njimi tudi marljivi, saj se zavedajo, da delajo za sebe, za svoje okolje in kraj, ki pa bi danes prav gotovo moral biti že povsem drugačen, kot je. Prav tako marljivi so, kot drugod, pa vendar ne uživajo tako — kot drugi — sadov svojega dela, ker, razumljivo niso tako vidni in otipljivi, kot je to na ostalih območjih krajevne skupnosti Kidričevo. V zadnji številki sem obljubil, da bom skušal dobiti izjavo predsednika krajevnega odbora Kidričevo II - Franca Veisklerja, ki je brez dvoma eden od stanovalcev, ki se zelo trudi, da bi to naselje že dokončno enakovredili z ostalimi, čeprav pri njih ni takih poslopij, kot so drugje — vendar tudi tukaj živijo ljudje!!! Ko sem ga povabil, da se oglasi pri meni doma, je to vabilo kljub temu, da ga je čakala doma mala vnukinja, kot mi je dejal — zelo rad sprejel in tudi ob napovedanem dnevu prišel. Najin pogovor se je pričel povsem po domače — o tem in o-nem. Kot gostu sem prepustil, da govori o svojem kraju ali naselju, v katerem živi, kot stanovalec in kot predsednik krajevnega odbora naselja II Kidričevo. Kot vedno skromen, je tudi tokrat pričel skromno. Pokazal mi je pripravljene načrte za izvajanje delovnega programa, v katerem so bili izrecno poudarjeni načrti o otroškem igrišču, o rokometnem in odbojkarskem i-grišču. Veselo je bilo pogledati ta načrt, ki ga je pripravil sam, toda kar nekam otožno je nadaljeval, da bi otroško igrišče že lahko imeli, če bi dobili cevi potrebnih dimenzij, katerih bi po- trebovali okrog 45 metrov. Menil je namreč, da bi naj prav njihovi najmlajši sedaj dobili kot prvi kraj, kjer bi se lahko razveseljevali in igrali. Enako je menil tudi za ostalo mladino, ki bi naj po programu dobila igrišče za rokomet in odbojko. Se vedno namreč tudi ni rešen problem prostorov, kjer bi se občani lahko shajali in imeli tudi svoje sestanke. Prav tako bi taki prostori lahko koristili ostalim stanovalcem za shajanje. Tovariš Veiksler je v nadaljevanju poudaril, da želijo v naselju II urediti vrtove, ker to še ni urejeno. Vsak bi plačeval za svoj del sam. Moti ga tudi to, da imajo v naselju še vedno domače živali, ki po odloku v naselju I ne smejo biti, prav to pa bi naj veljalo tudi za njih, kajti kot sam pravi: prašiči, kokoši in uporabo mestnega zemljišča in prav zaradi tega meni, da so doslej mnogo premalo vlagali za ureditev njihovih stanovanj in o-stalega. Krajevni odbor menda šteje 5 članov, od katerih aktivno delajo samo trije, zato bo treba tudi tukaj nekaj spremeniti. Največja želja je, da bi lelos uredili pode (tla) v nekaterih stanovanjih in kanalizacijo pri št. 63 — saj pravi, da je hiša drugače v redu. Prav bi bilo, da bi se nekdo s skromnimi priznanji spomnil tistih, ki so aktivno delali in vložili trud za napredek naselja. Prav bi tudi bilo, če bi si bolj vzeli k srcu tudi stanovalci na spodnjem delu (pripomba pisca članka), da ne bi zaostajali za drugimi. Ko mi je še pokazal letošnji delovni program za njihovo na- Naselje II — obrat pleskarjev hidrantov, izvršiti strokovno popravilo varovalk na el. omrežju (A drog), očistiti zelenice in nasaditi drevje, ki bi tukaj uspevalo, določiti osebo, ki bo skrbela za zelenice, od stanovanjskega podjetja izposlovati ureditev stanovanjskih poslopij št. 63, 64, 66, 68 — obnoviti omete, urediti u-mivalnice in popraviti pode v celem naselju in končno že enkrat določiti ustrezno ime za njiho- I jen ju stanovalcev v naselju Kidričevo II, v kateri smo skušali našim bralcem in članom delovne skupnosti prikazali vsaj delček iz njihovega vsakdanjega življenja, njihovih željah in potrebah. Prav gotovo v treh krajših sestavkih nismo zajeli vsega, toda prav gotovo bomo o tem še kdaj zapisali, saj se bo tudi v njihovem naselju brez dvoma marsikaj spremenilo na bolje. O tem bo vsekakor zanimivo kaj napisati. Naselje n — avtomehanična delavnica celo koze vsekakor ne sodijo v naselje, pa čeprav je to naselje Kidričevo II. Dejal je tudi, da so lani mnogo napravili s prostovoljnim delom, predvsem pri urejanju zelenic, da pa letos morajo urediti tudi košnjo in ostalo. Stanovalci plačujejo samoprispevek za se!je,_ sem iz njega razbral naslednje: napraviti želijo pešpot od TGA do naselja, pobrizgati asfaltirane ceste v naselju, podaljšati cestno razsvetljavo do križišča, napraviti otroško in mladinsko i-grišče, brezpogojno dočakati obnovo fasad na poslopjih od 58 do 62 — do 1. maja letos. Dalje > treba ugotoviti uporabnost vo naselje II, kajti po tolikih letih bi že morda resnično bilo umestno, da bi ime »taborišče« za _ vedno izbrisali iz seznama krajev v imeniku krajevne skupnosti Kidričevo. Se in še mi je vneto pripovedoval aktivni predsednik krajevnega odbora naselja Kidričevo II in med svojim izvajanjem povedal marsikaj vzpodbudnega, kar je kazalo na njegovo voljo in željo, da bi tudi stanovalci iz tega naselja bili povsod enakovredni, da bi imeli enake pravice, kot i-majo tudi dolžnosti. IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR: Franc Vrlič — predsednik, člani: Ivan Mazera, Vlado Šerc, Konrad Rižnar, dipl. Inž. Stojan Kerbler in odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Stane Tonejo, dipl. Inž. Tislk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo. Predlog je sestavljen na podlagi programskih nalog KS za leto 1974 in predlogov, katere so podali krajevni odbori, družbenopolitične organizacije in društva. Predsedstvo krajevne skupnosti je na svoji seji 24. januarja 1974 sprejelo ta delovni program. Čeprav naj bi bil program povsem usklajen z razpoložljivimi sredstvi, je tak program v fazi priprave nemogoče sestaviti, ker niso znani vsi viri sredstev za realizacijo programa. Možni viri so vsekakor: — samoprispevek in dodaten prispevek občanov — proračun in skladi občine Ptuj in interesnih skupnosti — lastna sredstva krajevne skupnosti — krediti Ob sprejemanju delovnega programa bo potrebno ovrednotiti posamezne akcije in jih v skladu z dotokom finančnih sredstev realizirati (finančno). I. Skupne naloge vseh organov krajevne skupnosti so naslednje: 1. Svet krajevne skupnosti bo v skladu s spremembami in dopolnitvami našega ustavnega sistema opravil reorganizacijo svojih organov v skladu s sprejetimi spremembami statuta KS. Reorganizacija organov in njihova prilagoditev bo potekala tako, da ne bo trpelo delovanje in da se bo mogoče kar najbolje vključiti v novi delegatski sistem občine, interesnih skupnosti in republike. 2. V skladu s 1. točko skupnih nalog je potrebno zagotavljati čimpopolnejše informiranje vseh občanov o delu in problematiki, saj bodo le tako občani postali aktiven dejavnik pri realizaciji nalog. Zato bo letno poročilo in delovni program posredovan vsakemu gospodinjstvu v pismeni obliki. 3. Zaradi razreševanja odprtih vprašanj je potrebno nenehno zasledovati enotnost akcije in politike pri vseh subjektivnih dejavnikih; krajevni odbori naj bodo skupaj z aktivi na svojem območju nosilci nadaljnjega razvoja na terenu; najvišji organ kra- jevne skupnosti skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami usklajuje in daje smernice vsem nosilcem akacije. 4. Najvišji in izvršilni organi krajevne skupnosti sodelujejo pri načrtovanju družbenih akcij z vsemi organi družbenopolitičnih organizacij v kraju, sodelovanje pa uresni- čujejo tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi. 5. Skrb organov v krajevni skupnosti je tudi, da pomaga občinski skupščini in njenim organom pri izvajanju njenih nalog na našem območju. V zvezi s tem bomo predlagali občinski skupščini ukrepe za izvajanje enotne politike. 6. Organi krajevne skupnosti si bodo prizadevali, da v interesnih skupnostih najdejo svoje mesto vsi aktivni dejavniki našega območja in kar največ občanov. Krajevna skupnost bo tudi skrbela za povezovanje- teh z našimi društvi in organizacijami. 7. Krajevna skupnost se bo s svojimi organi zavzemala za kar najtesnejše sodelovanje z vsemi TOZD, ki so kakorkoli povezane z občani naše krajevne skupnosti (41. a-mandma). 8. Posebno podporo in materialna sredstva je potrebno zagotoviti za delovanje odbora za splošni ljudski odpor in štaba civilne zaščite; ta organa sestavita program delovanja, KS pa bo sama in po di vnašanja programskega vzgojnega dela. 11. Osnovni šoli bomo pomagali pri izvajanju njenih nalog na področju vzgoje in izobraževanja, skupaj bodo organizirane manifestacije ob praznikih. Urejanju okolja šole in kraja in vzdrževanju skupnih naprav bomo posvetili posebno skrb — od pedagogov pa zahtevali vzgojo otrok za ohranitev našega kraja in njegove zunanje podobe. 12. Tudi letos bo organizirano praznovanje krajevnega praznika. Posebna naša skupna skrb je, da bomo posebej počastili spomin na našega narodnega heroja Borisa Kidriča. Skrbeli bomo tudi za vzdrževanje spomenika in njegove okolice. 13. Rekreacija, ki naj postane vsakodnevni del življenja vseh občanov, je naša skupna naloga, zato moramo u-stvariti čimveč pogojev za te dejavnosti. V sodelovanju s sindikati TOZD in TTKS Ptuj bomo sodelovali pri vzdrže- Predlog delovnega programa KRAJEVNE SKUPNOSTI KIDRIČEVO ZA LETO 1974 II. Neposredne naloge krajevnih odborov so: 1. Krajevni odbor Apače 1. s PTT podjetjem bomo uredili vsaj dve telefonski liniji Krajevna skupnost Kidričevo • predsedstvo občinski skupščini zagotavljala potrebna sredstva. 9. Organi krajevne skupnosti bodo povezovali vse dejavnike, katerih skrb je socialna varnost slehernega občana, z delom lastnih sredstev pa bomo poskušali reševati najnujnejše primere. Za občane nad vanju in gradnji takih objektov. 14. Za načrtno planiranje si naj vse organizacije sestavijo lastne, krajevna skupnost pa skupen program za nadaljnji 5-Ietni razvoj. 15. Zaradi nemotenega opravljanja vseh nalog krajevne skup- 60 let bomo organizirali vsaj eno srečanje letno. 10. V razvoj otroškega varstva in za vpliv občanov pri delovanju interesne skupnosti za o-troško varstvo bomo delegirali ustrezne kadre, finančno pomagali pri razvoju otroškega varstva in drugih občasnih oblik varstva. Navezali bomo stike z družinami, ki imajo varstvo otrok na domu zara- nosti je treba urediti prostore za matično službo in arhiv vseh organizacij krajevne skupnosti. 16. Posebna skrb in pozornost bo veljala varstvu okolja in narave. V tem okviru deluje v krajevni skupnosti hortikulturno društvo Kidričevo in deluje po svojem delovnem programu. 2. z VP Ptuj bo obnovljen most na Polskavi 3. urediti je potrebno avtobusno postajališče 4. v dogovoru in s prispevki kmetovalcev je treba nabaviti skupen kombajn in ustanoviti strojno skupnost v krajevni skupnosti 5. skrbeli bomo za vzdrževanje javne razsvetljave 6. s KS Lovrenc se bomo dogovorili o skupnem vzdrževanju pokopališča. 2. Krajevni odbor Naselja I: Delovni program iz krajevnega samoprispevka: A.1. začeti z izgradnjo prizidka jaslim in vrtcu za okrog 40 o-trok A.2. priprava investicijske dokumentacije za gradnjo skupne kurilnice v sodelovanju s SSS Ptuj in TGA A.3. obnova asfaltnih prevlek na najnujnejših cestah ob blokih A.4. sistematični pričetek urejanj parka pred osnovno šolo — v »Arboretum« A.5. redno vzdrževanje otroških igrišč in izgradnja TRIM steze A.6. ureditev javne razsvetljave ob cesti zdravstveni dom — glavna cesta in ob četvorčkih, z odcepom do stadiona. Ostale naloge krajevnega odbora: B.1. potrebno se je zavzeti za večji vpliv stanovalcev v samoupravni stanovanjski skupnosti B.2. vzdrževanje vseh komunalnih naprav po rednem planu B.3. urejanje parka B.4 dobiti inkasanta za pobiranje stanarine in drugih obveznosti B.5. ureditev avtobusnega postajališča B.6. pripraviti dokumentacijo za bencinsko črpalko B.7. izvajati vse naloge, za katere se bo dogovoril z zainteresiranimi dejavniki v naselju (stanovanjsko podjetje, obrtne, trgovske in druge dejavnosti, otroško varstvo, SLO, CZ in drugo) 4. s stanovanjskim podjetjem Ptuj koordinirati izvajanje del 5. vzdrževanje javne razsvetljave 6. ureditev otroškega igrišča B.8. asfaltirati drugo plast na pločniku do tovarne B.9. v naselju izvesti poimenovanje ulic. 3. Krajevni odbor Naselja II: 1. izvršiti je treba zunanje beljenje fasad na hišah št. 58, 59, 60 in 62 2. vzdrževanje vseh komunalnih naprav in objektov (hidranti, jaški, zelenice) 3. mladinskemu aktivu pomagati pri urejanju prostora za delo mladine Katica Stupan iz plačilnega oddelka 7. poživitev delovanja v hišnih svetih; ustanoviti jih je potrebno v vseh hišah 8. v naselju naj bodo imenovane ulice zaradi enotnosti i-menovanja kraja 9. napraviti stezo za pešce — od TGA do naselja II Kidričevo 10. podaljšati cestno razsvetljavo do križišča. 4. Krajevni odbor Kungota: 1. asfaltnobetonska prevleka na cesti Kidričevo — Kungota 2. vzdrževanje javne razsvetljave 3. skupne stroške prometnega vzdrževanja porazdeliti na vsa gospodinjstva 4. sodelovanje z vsemi organizacijami kraja pri izpolnjevanju njihovih nalog in skupnih na-l°g 5. vzdrževanje krajevnih cest 6. ureditev avtobusnega postajališča. 5. Krajevni odbor Njiverce: 1. napeljava vodovoda po vasi Nnjiverce z obema odcepoma (Lepej in Toplek) 2. navoziti je treba gramoz na vse makadamske ceste -300 m3 3. redno vzdrževanje in dopolnitev javne razsvetljave 4. pripraviti projekte in zemljišče za postavitev manjše skupne dvorane za potrebe kraja — naloga mladinskega aktiva 5. asfaltiranje ceste v dolžini 600 m. 6. Krajevni odbor Strnišče: 1. urediti vsaj en telefonski priključek 2. asfaltirati cesto Kidričevo — Strnišče in odcep do Draško-viča 3. prestaviti križišče ceste z železnico na bolj pregledno mesto — za 50 m višje 4. izgradnja igrišča v izmeri 20x10 m Vsi krajevni odbori bodo izpolnjevali programske naloge tako, da bodo po sprejetju programa o vsaki nalogi razpravljali še na seji odbora, ki mora vnaprej zagotoviti potrebna finančna sredstva in k uresničevanju nalog pritegniti kar največ občanov na svojem območju. Iz naše soseščine