Studijska KMJIŽN.GA V CELJU 'UsJ** ti :>:_-■ n |'W % 3®SS -liBii|iljlS:iEll| ttititi,*» »'SiSil i"P .... **WV,v y4 ■*■=“ X >&>*;' •» ik. ■’' S5f- V-fr-Jf |fflr»t£Wa .V%:' • v, • 'X : ^ *. * x "< t * ANGELA OCEPKOVA umrla V ponedeljek, 1. junija, ob pol šesti uri je po dolgi, hudi bolezni umrla v Ljubljani podpredsednica Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS, predsednica Zveze ženskih društev Slovenije, članica Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in ljudska poslanka ANGELA OCEPEK. Z njo smo Izgubili spet enega izmed prvoborcev za pravice delavskega razreda, človeka visokih moralnih kvalitet. Angela Ocepek je vse svoje življenje posvetila delovnemu ljudstvu in je bila zmeraj v prvih vrstah bork-žena za boljše In srečnejše življenje našega ljudstva. Tako kot njena ožja družina, jo bodo pogrešali tudi vsi njeni sodelavci, prijatelji In znanci. Izdala »Zasavski tednik« v Trbovljah — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: .Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije 28, — Telefon 80-191. - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 — List Izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 din. polletna 240 din. četrtletna 120 din. mesečna 40 din Cena izvoda v kolportaž’ 10 din — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani,— Rokopisi ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo logodek tedna Po vsej Sloveniji se le dni uspešno prl- VREME ZA C AS OD 5. DO 14. JUNIJA Okrog 5. junija možno prehodno poslabšanje, oziroma padavine, sicer bo 7. ali 8 junija pretežno lepo poletno vreme. Približno od !). do 11. Junija pogosteje padavine z ohladitvijo. Dalje bo zopet lepo pa« letno vreme. V. M. pravij cjo na proslavo Dneva krvodajalcev. Ta praznik je vsako leto 4. junija in zunanji izraz našega skupnega priznanja vsem tistim tisočem držrvT|aiiov, ki so nesebično pripravljeni darovati Kri v pomoč bolnemu sočloveku. Z izredno uspelo krvodajalsko akcijo so krvodajalci Slovenije lansko leto darovali 11 ton krvi. Na proslavah Dneva krvodajalcev se bodo organizacija Bdečega križa, zdravstvena služba in predstavniki oblasti zahvalili krvodajalcem za njihovo požrtvovalnost ter jim podelili zaslužena priznanja. Te proslave in priznanja pa bodo hkrati pobuda za nadaljnjo nesebičnost dosedanjih in bodočih krvodajalcev. Tudi v Trbovljah bo ta proslava dne 4. junija t. 1. zvečer v dvorani Delavskega doma. Dramska družina Svobode-Center v Trbovljah bo ob tej priložnosti v počastitev krvodajalcem uprizorila igro VOJAK TANAKA, s katero bodo trboveljski gledališčniki nastopili tudi na reviji amaterskih gledaliških družin Slovenije v Velenju prihodni teden. ke življenjske in delovne pogoje smo, žal, vsekakor mnogo prezgodaj rojeni. Življenje, ki je še vedno delovni dan, je vendar postalo tak delovni dan. v katerem se delovnemu človeku ni treba bati za uvojo prihodnost in tudi ne živi in gara samo zato, da živi, ampak ima tudi nekaj od tega življenja, ki ga Jako v materialnem kakor tudi v duhovnem pogledu dviga vsak dan više. Naše težave in proble-mi so težave in problemi napredka, ustvarjanja in hitrega razvoja, z jasno perspektivo in z vso potrebno odločnostjo. Nam so postali neznani, oziro- ma vsi skupaj že pozabljamo tiste krče, konflikte, nasprotja in mnogokrat tudi negotovost in nejasnost, v kateri še vedno živi na milijone in milijone delavcev v raznih, predvsem seveda v slabo razvitih in odvisnih državah po svetu. Glejte, tovariši in tovarišice, podobne misli, taki in podobni zaključki se človeku vsiljujejo v dneh, ko z razrednega stališča oziroma iz neposrednega položaja delavca pogledamo na našo prehojeno pot in ko s tega stališča ocenjujemo, merimo, tehtamo in primerjamo sedanjost s preteklostjo. Naše ljudstvo je samo rešilo svoje nacionalno in socialno vprašanje Štev. 22 TRBOVLJE 3. junija 1959 VELIČASTNA PROSLAVA 40-LETN1CE KPJ IN OB 35. OBLETNICI ZLOMA 0RJUNE V TRBOVLJAH Komunisti svetel zgled stotisočem Mislim, da je treba tudi z nacionalnih vidikov pogledati na razdobje zadnjih 40 let. Predvsem mi, Slovenci, ki smo se na tem izpostavljenem koščku zemlje v Evropi bojevali, trpeli in umirali za svoj obstoj in za svoje nacionalne pravice, ne smemo niti za hip pozabiti, kaj smo dosegli in kam smo prišli kot narod, oziroma kako je in kako katastrofalno bi lahko bilo s slovenskim nacionalnim vprašanjem. Revolucionarna praksa štiridesetletnega obdobja In predvsem revolucionarna praksa narodnoosvobodilnega boja je pokazala, je potrdila pravilnost marksistične teorije, da je nacionalno vprašanje hkrati tudi socialno vprašanje in da ti dve vprašanji lahko rešijo edino progresivne delavske sociali, stične sile na čelu s tako svojo avantgardo kot je bila le KPJ. Mislim, da ni odVeč tudi ob tej priložnosti vprašati tiste gospode, ki so vse do leta 1941 »vodili« sloven skl narod, se penili v nacionalnih frazah in klevetali komuniste kot nacionalne izda jalce in ki se sedaj skrivajo ln kritizirajo po mišjih luknjah, kaj bi bilo s slovenskim narodom, če ne bil bilo KPJ, če ne bi bilo komunistov in vsega tistega boja delovnega ljudstva, katerega so komunisti organizirali, vodili in v njem krvaveli. Kje je končala tako Imenovana nacionalna politika vse te gospode? Končala je v izdajstvu in v okupatorjevem objemu. V nič so se spremenile vse blagozvočne fraze o usodi slovenskega naroda, o ljubezni in o skrbi zanj. Namesto teh fraz pa se je na naših tleh pojavil okupator, ki je ropal, požigal izseljeval, streljal in moril. Bilo je tako rekoč že sklenjeno, da slovenskega naroda ni več In res, tisti narod, ki se je do tedaj v fraku, cilindru in talarju zbiral po salonih, banketih, škofijskih dvorcih in parlamentih, je zginil. Postal je služabnik okupatorja in morilec svojega lastnega delovnega ljudstva. Namesto tega naroda pa se je pojavil drug slovenski barikade in katero so strašili z biriči in hudiči. Delavci so postali skupaj z ostalimi delovnimi ljudmi svobodni proizvajalci in upravljavci ne samo tiste tovarne in podjetja, kjer so zaposleni, ampak vsega našega družbenega ekonomskega političnega in kulturnega življenja. Nič več ni treba delovnemu človeku in predvsem delavcu gledati svoje doraščajoče otroke in tesnobo v srcu razmišljati, kje bodo našli zaposlitev in na kakšen način bodo čimprej prišli do svojega kruha. Danes deflavcu ni več treba utapljati svoje bridkosti, izgubljene pravice, občutku strahu in negotovosti glede jutrišnjega dne v kozarcu vina, kot je bilo to nekoč, ampak je dobil delovni človek naposled tudi možnost, da svoj prosti čas lahko brezskrbno preživi tako, kot mu najbolj ustreza. Poglejte samo okrog sebe, ali se ne menja z vsakim dnem notranja in zunanja podoba mest, Industrijskih centrov in vasi? Ali se ne spreminja skoraj z vsakim dnem notranja in zunanja podoba, recimo proletarskih Trbovelj, Velenja, Jesenic, Raven in mnogih drugih? Notranja podoba se menja predvsem z materialnim položajem, s pravicami, z družbeno aktivnostjo, razpoloženjem in mišljenjem delovnega človeka. Zunanja podoba pa se menja s tem, da z vsakim dnem bolj izginjajo nekdanje klasične proletarske barake, stisnjena, umazana in revna naselja, ozke, temačne In blatne ulice, ta klasična znamenja težavnih življenjskih pogojev rudarjev in splošnega položaja proletariata. Toda vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo KPJ in revolucionarne borbe, ki jo je ta partija vodila ln v kateri je glavno težo naporov in žrtev nosil predvsem delavski razred. Da ni bilo vsega tega, bi še hodili iz teh proletarskih revirjev kakor tudi iz mnogih drugih krajev daleč v širni svet s trebuhom za kruhom, kakor so hodili nekoč. Da ni bilo vsega tega, bi še vladala v teh rudarskih dolinah in tudi še marsikje drugod negotovost in pomanjkanje vseh tistih sredstev, ki so nujno potrebna za človeka dostojno življenje. Res je, da danes delavec še nima vsega, kar nujno potrebuje, da življenje še ni postalo praznik in tudi še ne bo tako kmalu. Za ta- narod. To je narod, Iti ga je predvidel in napovedal že Igan Cankar — narod delavcev in kmetov, narod proletarcev. Pojavil se »je ne sicer z rdečim nageljnom v gumbnic, ali belo krizantemo na prsih, kot je bila vizija pesnika in pisatelja, ampak .se je pojavil s puško v roki in z bombo za pasom. Ta narod proletarcev, to slovensko delovno ljudstvo je v skupnosti z ostalimi Jugoslovanskimi narodi, z ostalim delovnim ljudstvom Jugoslavije prekrižalo račune domačim in tujim mogočnikom in izkoriščeval-(Nadaljevanje na 2 strani) Lepo sončno jutro zadnjega majskega dne je privabilo v slovesno okrašene Trbovlje na proslavo 40. obletnice KPJ, 35. letnice zloma fašistične Orjune v Trbovljah in k občinskemu prazniku trboveljskega prebivalstva okrog 20.000 ljudi iz Zasavja, Ljubljane ter njene bližnje in daljnje okolice. Trg revo'ucije v centru Trbovelj je letos popolnoma spremenil svojo podobo in je bil v nedeljo slavnostno okrašen z nešteto zastav, zelenjem in cvetjem. Tamkaj so se zbrali še živeči udeleženci zgodovinskih dogodkov 1. junija 1924 v Trbovljah, zbrali so se delavci in kmetje, delovna inteligenca, zbrala se je naša mlada generacija. Kmalu po 10. tiri dopoldne so prišli na slavnostno tribuno na Trgu revolucije sekretar CK ZKS Miha Marinko, organizacijski sekretar Ivan Maček, sekretar okrajnega komiteja ZKS Ljubljane Janez Vipotnik, predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastia, sekretar glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimovec-Žiga, predsednik okrajnega sveta sindikatov okraja Ljubljana Uroš Rupreht, tajnik Slavko Jager in drugi. Otvoritvene besede k slovesnosti je izrekel sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje Lojze Ribič. Po uvodnih besedah tovariša Ribiča so združeni pevski zbori in Delavska godba na pihala iz Trbovelj izvajali »Varšeljanko« — Jiato pa je imel slavnostni govor Stane Kavčič, predsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije. Po njegovem govoru je sledil kulturni spored združenih pevskih zborov in Delavske godbe z recitacijami dijakov trboveljske Gimnazije. To veličastno zborovanje je bilo zaključeno z »Internacionalo«. V drugem delu slavnosti so sledili promenadni koncerti godb na pihala iz Zagorja, Hrastnika, Zidanega mosta in Trbovelj. V kinematografih so predvajali dokumentarne filme, opravil se je obisk Muzeja NOV, ki so si ga ogledali tudi tovariši Miha Marinko, Ivan Maček, Stane Kavčič in še drugi. Popoldanski dež pa je onemogočil fizkulturni nastop na stadionu ŠD Rudarja. Tovariš Stane Kavčič je ime1 na dopoldanskem slavnostnem zborovanju naslednji govor, ki ga v celoti prinašamo. tovariši in tovarišice! Značilnost notranjepolitičnega •tvljenja, zlasti v mestih in in-”hsteijskih centrih, je v zad. OJem času tudi v tem, da daje-•h« izreden poudarek proslavam ^•-letnice ustanovitve KPJ. Z ^aatiimj zborovanji, manifestacijami in prireditvami dajejo delovni ljudje poudarka tistim r*volucionarnim družbenim •Premembam, ki so se v Jugo-•iavlji dogodile v zadnjih letih. Spominjamo se in osvetljujemo Posamezne dogodke, spopade, ‘•doge in poraze delavskega r**reda in predvsem KPJ in po *C®»eznih komunistov, ki so jih in doživeli v preteklem **volucionarnem obdobju. K '**mu temu se pridružuje tudi 7**® današnje zborovanje, ki je Prav pomembno predvsem **rad| tega, ker je v Trbovljah, »e pravi v tistem revoluci-harnem delavskem centru, v I **retn so imeli rudarji in ue-J**®1 v preteklih 40 letih zelo T/d^nbno vlogo in aktivnost, * j® Po svojih rezultatih ln po 1 °j®n> političnem pomenu da-.Presegala ozke trbovljske “drna zasavske revirje. fefononje ln hvaležnost ki so stoli v prvih vrstah n®n proslavljanja 40-let-datanovltve KPJ kakor tu-tM*jruKih revolucionarnih do-ki so se dogodili v tl-taeu, ni v tem, da bi ka-^*oli hoteli iz tistega, kar Je v preteklosti, napraviti ro*”n®n talno revolucionarno |ti*®ntiko. Tudi ni namen teh v tem, da bi hoteli glorl-** našo preteklost ali se ustavljati ali demobi-j. **1 na sedanji stopnji na-JJJ* družbenega razvoja. Vse to Ig. 0 misli samo kak malotne-eltl filister, ki je v vsem tem času služil raznim režimom, trepetal in se biti in se še boji resničnih revolucionarnih nastopov delovnih množic in predvsem hotenj in razpoloženj de. lovskega razreda. Delavno ljudstvo Jugoslavije praznuje v tem času ta pomembni jubilej in se s tomlnja revolucionarne preteklosti predvsem zato, da na ta način da priznanje in izkaže hvaležnost vsem tistim znanim in' neznanim junakom in borcem, komunistom in delavcem, ki so v preteklem obdobju dali vse svoje umske ln fizične sile na razpolago stvari revolucije, ki so vse življenje in delo posvetili 'roju za koristi delovnega ljudstva. Ml se spominjamo vseh tistih tovarišev in borcev tudi zato. da bi se na njihovih vzgledih, ob njihovi požrtvovalnosti, odločnosti in nesebičnosti, iznajdljivosti in ob njihovem humanizmu in v verovanju v pravično stvar delovnega človeka vzgajale sedanje in bodoče generacije. Mi praznujemo našo revolucinarno preteklost tudi zato, da bi se učili na njenih pozitivnih izkušnjah, da bi koristili njene pozitivne tradi eijc ne za hvalospeve in samozadovoljstvo, ampak za nadaljnji boj v socialistični izgradnji in pri nadaljnjem delu za vsesplošni napredek naše skupnosti in delovnega človeka. Mi z vsem tem utrjujemo našo samozavest in mobiliziramo naše sedanje sile za današnji ln jutrišnji dan. Istočasno pa Je seveda naša skupna dolžnost, da v sedanjem trenutku tudi jasno podčrtamo vse dosežene uspehe in rezultate in da se zavedamo vsega tistega napredka, -i Je bil v tej dobi dosežen. To Je tembolj važno, tudi zaradi tega, ker mnogokrat ob vsakodnevnem delu in ob pestrih in čestokrat težavni! ln zamotanih dnevnih ekonomsko-pol Kičnih dogod- kih, nalogah in potrebah marsikdo rad poaabl na vse tisto, kar je že napravljeno, in ng vse tisto, kar si je že priboril ln ustvaril delonmi človek pri nas, in predvsem razmišlja in diskutira o tem, kaj temu delovnemu človeku še manjka, kakšne so njegove želje, njegove potre- Naše težave in problemi so težave in problemi napredka — brez strahu za prihodnost Kakašen bi bil danes položaj delavca in sploh delovnega človeka, če se ne bi ,pre." 40. leti ustanovila KPJ in če ne bi bilo vseh tistih požrtvovalnih komunistov in borcev in če ne bi bilo vsega tistega boja in vseh tistih revolucionarnih dogodkov, katere zdaj proslavljamo. Mislim, da ni težko o 'jovoritl na to vprašanje. Sedanji položaj kakor tudi perspektiva delavca bi bila zelo težka in mračna. Ta borba je omogočili delavcu in delavskemu razredu, da je postal iz hlgpca gospodar; ni se mu treba več bati in trepetati pred nekdanjimi oblastniki, ni mu treba več s strahom priča- 50 let trboveljskega Partizana Petdeset let že deluje v Trbovljah telovadna organizacija. Na stotine in stotine telovadcev je vzgojila v vestne in požrtvovalne športnike, nekateri od njih, tako na primer SLAVKO HLASTAN in MIRO FORTE, sta se s svojimi vrhunskimi telovadnimi vajami odlikovala na mednarodnih olimpijadah. Kakor pred vojno, tako vzgaja Partizan Trbovlje po osvoboditvi mladi rod še bolj množično v dobre telovadce in športnike, in s tem v zdrave, krepke državljane, da bodo laže kos svojim vsakodnevnim delovnim nalogam in znali tudi braniti našo lepo domovino pred sovražniki. V počastitev tega lepega življenjskega jubileja trboveljskega telovadnega društva bo v soboto, 6. junija, v Trbovljah slavnostna seja TPD Partizana Slovenije in republiška telovadna akademija, in to v okviru letošnjih prireditev, v počastitev 40. obletnice naše slavne KPJ. V nedeljo, 7. junija bo priredil upravni odbor TVP Partizana Slovenije skupni Izlet vseh članov upravnega odbora ter povabljenih gostov na Čebine nad Trbovljami, kjer je bil leta 1937 ustanovni kongres KPS. be in načrti, ki bi jim rad popolnoma razumljivo čimprej zadostil. Ob taki dnevni orientaciji socialističnega državljana |n delovnega človeka naše skupnosti, ki Je sicer pravilna in koristna in ki nujno mobilizira njegove ustvarjalne sile za čim hitrejši napredek, marsikdaj se. veda tu In tam zbledi pomembnost vseh tistih rezultatov, ki jih Je delovnemu človeku >rl-nesla zmagovita revolucij 7ato mi dovolite, tovariši in tovarišice, da s teh vidikov danes na tem mestu rečem nekoliko besed kovati jutrišnjega dne in ugibati. ali bo še imel zaposlitev ali ne. Naš delovni človek ni več Izpostavljen nekdanjim priganjačem. kapitalističnim oprič-nikom in žandarjem. Danes se mu ni treba več boriti 'tako rekoč na barikadah za drobtine s bogatinove mize, g katerimi je nekoč — ne 1. boljševal svoj materialni položaj — ampak preganjal glad in hranil svoj • eč-krat bolj lačno kot pa sito družino. Delavski razred ni več uboga primitivna in nef-ulturna raja, kateri so bile z vseh strani postavljene razne prepreke in PRETEKLOST POBU (Nadaljevanje s j strani) tem. Vsem, ki so sedeli na h.1 tu našemu delovnemu človeku, in kupčevali z njegovo usodo in z vsem, ki so se hoteli od zunaj kjerkoli in kadarkoli vme šavati v naše notranje razmere, je ta delovni in borbeni narod enkrat za vselej rekel svoj bor beni »ne« in sam rešil svojo nacionalno in socialno vprašanje. Tako je bilo v preteklosti in tako bo tudi v bodočnosti. Na čelu tega borbenega in delovnega ljudstva pa so se tudi za njegovo nacionalno osvoboditev borili ne samo proti okupator ju, ampak tudi proti jugoslovanski buržoaziji, kakor tudi proti oficlalni politiki slovenskih klerikalcev, liberalcev in socialdemokratov predvsem komunisti. Vedno in povsod so ostali zvesti svojemu ljudstvu in svojim intemacionalističnim idejam, ki edine lahko zagotove vsakemu narodu tudi popolno nacionalno svobodo. Mislim, da je danes že vsakomur jasno, da ne bi bilo našega narodnoosvobodilnega boja, njegove zmage in take osvoboditve, kakršna je prišla, če ne bi bilo predvojnega delovanja, boja, žrtev in organizacijske moči in izku-šenjKPJ, če ne bi bilo njenega doslednega in pravilnega političnega programa v vseh osnovnih vprašanjih, ki so zanimrla. vznemirjala in težila jugoslovanske narode in jugoslovanskega delovnega človeka. te ne bi bilo vsega tega, bi sicer fašizem kljub temu propadel, toda namesto fašističnih ubijalcev bi prišel k nam kdo drug gospodovat in ukazovat. Jugoslovanski narodi m predvsem slovenski narod pa bi zamudi! še eno pomlad narodo-. Se naprej bi životaril v strahu za svojo nacionalno prihodnost, na tem koščku lepe. a zelo izpostavljene zemlje. Jugoslavija je danes pojem za samostojnost in neodvisnost Tovariši in tovarišlcei Naše današnje zborovanje ima poseben pomen tudi zato, ker je v enem Izmed tistih industrijskih in proletarskih cen- Nova pridobitev Dosedanja prodaja tekočih go-; na Cesti prvih borcev v Bre-:ah že dalj časa ni ustrezala, ir je na glavni prometnici kraja, iričo naraščajočega prometa je la pred drugače zelo frekventi-no trgovino »Ljudske potrošnje« alna gneča motornih vozli. Tudi ravst vene—higienski in vamost-razlogt narekujejo premestitev odaje tekočih goriv na primer-tjše mesto. Nadalje so Brežice ižen prometni center, saj se v ih steika kar 7 cest, kar še bolj hteva umaknitev tega servisa na •imernejši kraj, zlasti če upo-evamo še odcep avtomobilske ste za smer proti Mariboru, kjer promet- izredno velik in zahte-i primerne ukrepe. V kratkem bo podjetje »Petrol« ■lčelo graditi novo moderno ser-sno poetajo za tekoča goriva na 'ostoru med stadionom in gara-mi podjetja »Prevoz«. Servisna >staja bo tik ob glavni cesti režice—-železniška postaja in bo ilo razbremenila cCDko prometno ■lo v mestu. Zaradi gradnje te servisne po-aje so podrli staro stanovanjsko So ob stadionu, ki je zelo kazila :e kraja. Z gradnjo servisne po-aje bodo začeli v kratkem, No-i postaja bo tipski objekt in so->bno opremljen, gradbena dela trov, ki so v tem dolgem obdobju revolucionarnih vzponov, padcev it. dokončne zmage revolucije vseskozi in zelo odločno sodelovali v tej težavni in krvavi borbi. Tudi na teh tleli, oziroma v teh zasavskih dolinah ni v tem času nikoli zamrla revolucionarna in borbena misel in njeno dejanje. Trboveljski dogodki — pomemben prispevek k uničenju jugoslovanskega fašizma Toda od vseb revolucionarnih dogodkov in razrednih spopadov, ki so se tu dogajali neštetokrat, je prav gotovo najpomembnejši spopad z Or-juno, ki je bil na jutrišnji dan pred 35 leti. To je bil oborožen spopad delavcev s prvimi organiziranimi in oboroženimi fašističnimi hordami, katere je takrat začela organizirati jugoslovanska buržoazjja s pomočjo izdajalskih vrhov socialne demokracije z namenom, da do kraja zatre in dotolče napredno delavsko gibanje in predvsem seveda komuniste. Politična pomembnost tega oboroženega spopada zato ni samo trboveljska, ampak tudi slovenska in jugoslovanska. Čeprav je tedaj v vsej Evropi, kakor tudi v Jugoslaviji in Sloveniji že začel pojemati revolucionarni val In vzpon delavskega gibanja, ki je bil značilen za prva leta po prvi svetovni vojni, so Poglejmo končno Se z državotvornega jugoslovanskega stališča na 40-letno obdobje. Kaj je bila in kaj je pomenila stara Jugoslavija na mednarodnem področju? Takorekoč nič! Bila je politično razprta, razdeljena, oslabljena^ in. ekonomsko za ostaja. Bila je privesek raznih imperialističnih kombinacij brez kakršnekoli samostojne vloge, samostojnega položaja in samostojne politike. Na ruševinah stare in nepomembne x Jugoslavije, ki je beračila in in-trigirala po mednarodnih diplomatskih konferencah in kuloar-jih, pa Je zrasla nova socialistična Jugoslavija, ki se je predvsem spričo moči ne svoje oborožene sile, ampak spričo moči svojih idej, svoje politike in mednarodnega sodelovanja In doslednega boja za mir in miroljubno koeksistenco med vsemi narodi sveta ter različnih družbenih sistemov, uvrstila, lahko to rečemo brez pretiravanja med vodeče države sveta. Predvojna Jugoslavija je v mednarodnem pogledu bila pojem nečesa slabega, neodrejenega In odvisnega. Bila je pojem poslušnosti, servilnosti In politikantstva. Socialistična Jugoslavija pa je postala pojem samostojnosti In neodvisnosti. Postala je pojem ln vzgled tlačenim narodom vsega sveta v borbi za njihovo osvoboditev in enakopravni položaj. Socialistična Jugoslavija je postala pojem načelne in dosledne politike in postala je vzgled za široka razumevanja širokih mednarodnih problemov in za aktivno in konstruktivno reševanje mednarodnih nasprotij v interesu vsega progresivnega človeštva. Taki so osnovni uspehi, primerjave In spremembe, če z razrednega, nacionalnega, državnega, mednarodnega stališča v razdobju 40 let primerjamo sedanjost s preteklostjo. go močnejšemu, mnogo bolj oboroženemu razrednemu sovražniku, ki je imel največkrat na razpolago vsa potrebna sredstva za boj, od denarja do propagande in orožja. Toda kljub temu so revolucionarne delovne množice pod vodstvom komunistov neprestano zmagovale in zmagale. Zmagovale in zmagale so predvsem iz naslednjih dveh 'razlogov: Prvič zato, ker so sc borile za napredek in za pravično stvar. Zmagovale in zmagale so nadalje zato, ker so imele pred seboj jasno politično perspektivo in program, ki jim ga ji je dala v poslednjih 20 letih KP in ki je ustrezal njihovim težnjam, ki je bil v skladu z objektivnimi pogoji ln razmerami. To je bil program, ki je v svojih glavnih osnovah upo- števal osnovna dognanja marksistične znanosti, toda v svojih konkretnih izvedbah in zasnovah pa rastcl iz naše konkretne stvarnosti, iz konkretne prakse in iz konkretnih revolucionarnih izkušenj delovnih množic. To je bila politika, ki je odklanjala kakršne koli šablone, učbenike in razna druga kabmetska in dogmatska znanja. Ta program je bil, je in bo uspešno sredstvo za boj in napredek predvsem tudii zato, ker je vedno pravilno združeval splošno marksistična dognanja s konkretno in z vsakodnevno ustvarjalno prakso delovnega ljudstva. Drugič so revolucionarne množice zmagovale in zmagale tako v obdobju neposrednih bojev za oblast kakor tudi v obdobju dosedanje graditve socialističnega družbenega sistema, njegovih materialnih temeljev in njegove družbene nadgradnje tudi zato, ker so na njihovem čelu stali komunisti, to se pravi Ijndje, £1 niso mislili samo nase in niso videli samo današnji dan, ampak se gledali tudi naprej. POGLED NA VIDEM-KRSKO Koristen dogovor v družbenem upravljanju hiš bo opravilo gradibeno podjetje r«'’ iz anir/iz Novega mesta. v rova servisna postaja bo za oko ikuipen objekt in bo pripomogla lepši pedobj Brežic. ek partijska organizacija Slovenije, zlasti pa SKOJ in rudarski proletariat trboveljskih revirjev vendar imeli še dovolj sil, da so se odločno uprli in dali krepko lekcijo prvim organiziranim in oboroženim fašističnim grupacijam v Jugoslaviji. Jugoslovanska buržoazija je tedaj precenjevala svoje sile in podcenjevala politični vpliv komunistov in borbeno razpoloženje predvsem industrijskega proletariata. Res je, da so se tedaj v partijskih vrstab že čutila neka kolebanja. Bili so tu prvi pojavi oportunizma in demoralizacije, kj so nastali kot neposredna posledica vse bolj agresivnih nastopov jugoslovanske buržoazije. Toda kljub tem pojavom je borbeni del Partije, zlasti pa SKOJ, z vso doslednostjo vztrajal na bovlje. Nanem t,ega orjunaške-ga pohoda, za katerim je stala tedanja vlada Pašič-Pribičevič, je bil tu, v Trbovljah, v enem izmed najbolj revolucionarnih centrov in v trdnjavi tedanjega delavskega in demokratičnega gibanja, zadati odločen udarec in s tem do kraja oslabiti in paralizirati celotno delavsko in demokratično gibanje. Toda zgodilo se je prav obratno od tega,' kar so nameravali in pričakovati ideologi in organizatorji takratnega jugoslovanskega fašizma. Z odporom in odločnim nastopom delavskega razreda v Trbovljah pod vodstvom borbenega dela komunistov in SKOJ je bil pravzaprav zadan smrten udarec prvemu pojavu fašizma v Jugoslaviji. Razkriti so biti nameni tega fašističnega gibanja. Razblinile »o se nacionalistične fraze in patriotski dekor, za katerim so se poskušati skrivati orjunaši. Pokazalo se je in postalo Je očitno širokim množicam v Jugoslaviji, kaj je Orjuna. Postalo Je jasno, da je Orjuna fašistična, teroristična organizacija za borbo proti delavskemu razredu, orjunašj pa plačani lumpenproletarci, kriminalni tiPi in domišljavi ma-lomeščani, ki oo bili za denar opraviti vsako teroristično dejanje. Trboveljski dogodki so vzbudili ogorčenje v vseh poštenih naprednih in zavednih državljanih v Jugoslaviji. Trboveljski dogodki so veliko prispevali k nadaljnji budnosti vse jugoslovanske Javnosti nasproti kakršnim koli fašističnim pojavom. Udarec, ki ga je pred 35 leti v tej rudarski doiiinl doživel porajajoči se Jugoslovanski fašizem, je bil tako močan, da se tudi kasneje nikdar več ni mogel razviti v pomembno udarno politično silo, zato ker so bili njegovi cilji in njegove metode že v samem začetku tu, v Trbovljah, razkrinkani in tepeni. Tu, v Trbovljah, je torej bila pred $5 leti dosežena ena tistih zmag nad fašistično nevarnostjo, ki se je v naslednjih desetletjih skozi neštete zmage in tudi poraze In skozi vse strahote druge svetovne vojne razrasla v definitivno zmago delavskega razreda ln vseh naprednih in demokratičnih sil na svetu nad fašističnim barbarizmom. Zato je Prav, da si ne samo trboveljski rudarji In komunisti In ne samo delavski razred Slovenije, ampak vsi jugoslovanski delavci in jugoslovansko delovno ljudstvo ponovno spominjajo tedanjih dogodkov In da se z globoko hvaležnostihi v srcu klanjajo tovarišem in borcem, ki so v tem oboroženem spopadu s fašizmom dati svoja življenja za našo skupno zmago. Tovariši in tovarišice! Pred 35 leti so delavci tu, v Trbovljah, bili neenak boj, a so ven dar zmagati. In triko je bilo skoraj vedno v preteklem 40-letnem revolucionarnem obdobju. Komunisti, delavej in drugi delovni ljudje so ae bojevati ln zmagovali proti rono- Pretekiost — pobuda mladi generaciji Polovica hišnih svetov neaktivna Komunisti se niso bali žrtev in težav. V odločilnem boju so prezirali tudi smrt. Mnogi izmed njih ntiso imeli svojega osebnega življenja. Ves svoj jaz in vso svojo bit so posvetiti borbi za nacionalno in socialno osvoboditev in za napredek delovnega človeka. Zmagovali in zmagali seno zato, ker so tem njihovim osebnim zgledom sledili stotisoči in ker je iz vsega tega zrasla nezlomljiva vera, borbenost in moralna enotnost jugoslovanskih delovnih ljudi. In predvsem tu, v teh moralnih in človeških kvalitetah nekdanjih komunistov in borcev, predvsem tu, v moralno - politični značilnosti naše revolucije je neizčrpna zakladnica vrednot in vzgojnih primerov, ki so potrebni današnjim in bodočim generacijam. Brez te in take človeške nesebičnosti, razumevanja sočloveka, brez take borbenosti in poštenosti, delovne ustvarjalnosti in poguma je nemogoče izoblikovati socialističnega človeka. Nove družbene odnose, to se pravi socialistične odnose, in socialistični sistem ni mogoče zgraditi samo ob novih tovarnah in rudnikih, samo z raz- vojem materialnih slL Sodobnega socialističnega človeka, njegovo dostojanstvo, kulturo, njegov odnos do skupnosti morajo oblikovati in odlikovati predvsem tudi te moralno-po-litične in človeške kvalitete, ki so bile tako značilne za tiste komuniste, ki so v preteklem revolucionarnem obdobju stati, se borili in mnogi izmed njih tudi padli v prvih vrstah borbenega proletariata. V delo, življenje in vzgojo sedanjih in bodočih generacij je treba zato poleg sedanjega duha, sedanjih družbenih norm in Idejnih pogledov vtkati tudi moralno - politične kvalitete borcev iz naše preteklosti. To no zahteva od nas samo naša revolucionarna tradicija, ampak je v tem tudi eden zelo važnih pogojev in jamstvo za naše bodoče uspešno delo. Množična osnova teh moralno-političnih kvalitet Pa so bili in ostanejo — komunisti in delavski razred. In zato: Naj živi Zveza komunistov Jugoslavije 1 Naj živi borbena in ustvarjalna enotnost delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Jugoslavije! Takoj se je treba vprašati, zakaj ni aktivna tudi druga polovica hišnih svetov v zagorski občini? Kje so vzrok? Kaj zavira delovanje mnogih hišnih svetov? Praksa kaže. da uspešno delujejo hišni sveti, ki upravljajo kolikor toliko dobre oziroma nepoškodovane stanovanske hiše. To je normalen pojav, kajti njihove možnosti so dejansko veliko večje, kot n. pr. v starih, dosluženih hišah, ker se organi družbenega upravljanja ubadajo najbolj pogosto s tem. kako urediti stanovanjske hiše oziroma stanovanja vsaj v toliko, da bo življenje v njih kolikor toliko znosno. Zatorej ni nič čudnega, če v zagorski občini od 64 hišnih svetov dobro dela le polovica teh organov družbenega upravljanja.' Dobra polovica ima, kot rečeno, vsaj minimalne možnosti za uspešno delo, medtem ko ostala polovica ne more dostikaj storiti, ker ima več ali manj zvezane roke. Stanovanjske hiše so tako stare in izrabljene, da so najemnine sko-ro smešno nizke, zaradi tega pa njih hišni sveti ne morejo najeti niti posojil, ker niso kreditno sposobni. Zadnji dogovor predstavnikov hišnih svetov, ki ga je pripravil občinski odbor Socialistične zveze skupno s stanovanjsko upravo, pa je nakazal še nekatere druge pojave, ki niso brez pomena. Nikjer namreč ne more hišni svet dobro deliti, če nima za seboj vseh stanovalcev, ki so poklicani sodelovati s predstavniki družbenega upravljanj a. Včasih se zgodi tudi obrktno, t. j. da hišni- svet, ki ima razmeroma nepoškodovano stanovanjsko hišo, a nima za seboj stanovalcev, dosti slabše dela kot hišni svet stare hiše, ki mu pomagajo vsi stanovalci. V tem torej tiči vsa skrivnost, kadar pravimo: ta hišni svet dobro dela, ta se je pravilno, na pravem koncu lotil dela. In prav o tem so na zadnjem posvetovanju dosti govorili predstavniki hišnih svetov. Iz svoje prakse so izluščili marsikak drobec, vsi Pa so poudarjali, da bo treba stanovalcem še dosti govoriti, da je njihovo sodelovanje nujno potrebno. Se vedno se dogaja. da stanovalci od hišnih svetov samo zahtevajo, popravite nam to. ono. uredite to in podobno, hišni sveti pa naj bi imeli za vsakogar zadosti sredstev. Takih idealnih organov družbenega upravljanja, ki bi imeli zadosti denarja za vse želje, pa še ne bo tako kmalu, zlasti ne v starih hišah. Mnogokrat ugotavljajo hišni sveti, da bi določene zadeve stanovalci lahko uredili sami, ali pa z minimatoimi sredstvi« Se večkrat se zgodi, da hišni svet odobri to ali ono popravilo in natoči komunalnemu podjetju, naj uredi določeno zadevo; navadno pa so takrat računi komunalnega podjetja astronomsko visoki, ker stanovalci nočejo kontrolirati, kako delajo delavci in včasih napišejo za delo, ki so ga opravili v eni uri, štiri delovne ure. stanovalci pa to še podpišejo in pravzaprav pljujejo v lastno skledo, ne zavedajoč se da s tem, s takšnim odnosom do svojega hišnega sveta škodujejo sami sebi. In drug podoben primer: preskrba z vodo v Zagorju je bila vse doslej več ali manj pereča. Vodovod namreč ni grajen tako, kot bi moral biti, zato v višje ležeče Zaključna slovesnost v Strojni tovorni Trbovlje Velike perspektive v proizvodnji Kolektiv Strojne tovarne Trbovlje je že lani praznoval desetletnico obstoja podjetja. Takrat so sklenili, da bodo imeli zaključno slovesnost jubileja v okviru letošnjega občinskega praznika in v okviru praznovanj 40-letnice KPJ. ■ Ker so Trbovlje letos praznovale svoj občinski praznik v nedeljo, 31. maja, so v STT v soboto, 30. maja, vsi prenehali z delom ob 11. uri dopoldne ter Zagorski rudarji za Dan rudarjev Letos nameravajo zagorski rudarji še prav posebno slovesno počastiti svoj praznik. Kot najpomembnejšo prireditev naj omenimo otvoritev Industrij-sko-rudarske šole — pridobitev, ki je velikega pomena za nadaljnji razvoj šolanja mladega rudarskega naraščaja. Pred-videno je, da bodo novo šolo izročili svojemu namenu 3. ju lija, za praznik rudarjev, medtem ko bo internat te šole dograjen bržčas do prihodnje ti- se ob 12. uri zbrali v veliki tovarniški hali. Razen članov kolektiva Strojne tovarne so se zaključne slovesnosti jubileja podjetja udeležili še predsednik občine Trbovlje tov. Martin Gosak, podpredsednik tov. Hinko Kamnikar, organizacijski sekretar ZKS Trbovlje tov. Janez Železnik in predsednik ObSS Trbovlje tov. Pavle Kovač. V prvih vrstah pred govorniškim odrom so se zbrali jubilanti in jubilantke, ki delajo že preko 10 let v STT, se pravi od njenega pričetka. Teh je bilo preko 150. — Predsednik tovarniške sindikalne podružnice tov. Mirko Teržan je na uvodu svojega nagovora pozdravil vse zbrane člane tovarniškega kolektiva in goste, poudaril pomen te slovesnosti ter podal besedo direktorju tovarne tov. Slapniku, Le-ta je v svojem govoru na kratko orisal razvoj Strojne tovarne Trbovlje in njene perspektive v prihodnosti. — Ob tej priliki so bile vsem delavcem, ki delajo v tovarni od njenega začetka, razdeljene diplome in nagrade. Po končanem slavnostnem zborovanju so Imeli vsi delavci in delavke prost dan, saj so izgubljene delovne ure nadomestili že prejšnji dan. S plenarnega zasedanja SZDL v Zagorju Pred kratkim so v Zagorju na plenarnem zasedanju občinskega odbora Socialistične zveze govorili o nedavnem zveznem plenumu SZDU, ki je na podlagi referata tovariša Edvarda Kardelja razpravljal o naši poti in naporih za dvig kmetijske proizvodnje. Plenarnega zasedanja so se udeležili tudi predsedniki zadružnih svetov in upravnih odborov KZ in upravniki kmeti j- Kako so izpolnili družbeni plan v prvem četrtletju Razen slovesne seje delavskega sivela bo sindikat rudarjev verjetno povabil na večer pred svojim praznikom ljubljansko Dramo, ki bo dala na letnem prostoru v Zagorju neko gledališko delo. Na sam praznik pa bo popoldne na Izlakah ljudsko rajanje. V Vidmu-Krškem so družbeni plan v prvem četrtletju letošnjega leta Izpolnili v 31. podjetjih s 23,63'/i, plan prometa v trgovini pa s 23,33*/«, medtem ko znaša število zaposlenih v gospodarstvu v prvem četrtletju 90,06*/« letnega plana. Iz tega razvldlmo, da le v podjetjih dejansko 4,94*/« manj delovne sile, medtem ko je bruto produkt v primeri s planom manj- ši le za 1,37*/«. To dokazuje, da so v prvih treh mesecih tega leta bruto produkt v občini povečali z dvigom storilnosti. n m „ . m ? 31 Čeprav v Industriji niso v celoti dosegu četrtletnega plana, ga bodo do konca leta izpolniti, saj bodo v teku leta vključiti v industrijo nova proizvodna sredstva, kot na primer v tovarni celuloze ln roto papirja, kjer bo med letom začel obratovati lztemalnl stroj ln nov četrti kuhalnik. Prav zaradi teh okolnostl ta tovarna ni v celoti dosegla četrtletnega proizvodnega načrta. Tovarna čokolade ln likerjev Vldem-Kr- UMETNISKA SLIKA FOTO JUVAN »Imperial« ln Elektro ško sta nekoliko prekoračila četrtletni plan, medtem ko Ima gradbeno podjetje »Sava« sklenjenih za leto 1959 dovolj pogodb, tako da bo Imelo preko poletja pteccj dela In sl bo tako lahko zagotovilo predviden gospodarski uspeh v tem letu. Lepe načrte Ima nadalje transportno podjetje v vldmu-Krškem, ki bo svoj avto park povečalo ter na ta način realiziralo letni bruto produkt. Ker je v trgovinah ln gostinstvu veliko večji promet v poletnih mesecih ln v Jeseni, je pričakovati, da bodo zamujeno do konca leta nadomestili. V občini vldmu-Krškem dajejo velik poudarek tudi obrti, kar dokazuje dejstvo, da so letni bruto dohodek planirali na preko 297 milijonov din. Vse kaže, da bo obrt svoj’ letni plan dosegla, kajti v prvem tromesečju ga je že Izpolnila z 2*,<•/«. *• kraje voda ne doteka. Vodstvo komunalnega podjetja pa je ugotovilo. da stanovalci včasih razsi- pajo z vodo, pozabljajoč, da e tem škodujejo ostalim ljudem. Navadno puščajo odprte pipe. delavci komunalnega podjetja pa so našli vodni priključek Iz katerega že osem let neprestano teče voda, ne da bi stanovalci pipo zaprti. Ali iTče je potem kaj čudnega, če vode manjka? Posvetovanje s hišnimi sveti je dalo odgovor še na nekatera druga pereča vprašanja dela teh organov družbenega upravljanja. Do leseni bo treba vsaj za silo zakrpati stanovanja starih, do kraja Izrabljenih hiš. Pri občinskem ljudskem odboru je za to predviden poseben sklad, iz katerega bodo hišni sveti lahko črpali posojila. — V kolikor bodo hišni sveti preudarno gospodariti in z najetim posojilom povečati dejansko vrednost v popravilo hiš vloženih sredstev, in s tem da bodo vsi stanovalci pomagali, bo moč mnogo napraviti. Kjer pa' tega ne bodo znati ati hoteli, bodo morati gtanovanci posledice pripisati sebi. (v) Krotke iz Brežic Strojna tovarna Trbovlje Ima v svojem nadaljnjem razvoju in napredku velike perspektivne možnosti. Zato je naloga vseh pristojnih čimiteljev, da jo v njenem prizadevanju podprejo, kakor je dolžnost kolektiva STT,1 da svoje naloge rešuje tudi skladno z razvojem trboveljske komune. ar skih zadrug kakor tudi člani sveta zia kmetijstvo pri občinskem ljudskem odboru. O zveznem plenumu in njegovih napotilih je govoril predsednik sveta za kmetijstvo pri občinskem ljudskem odboru, tovariš Damjan Brvar. Navzočim je obrazložil bistvo plenuma v Beogradu in zlasti referat tovariša Edvarda Kardelja o bodoči kmetijski politiki ter naših prizadevanjih za povečanje kmetijske proizvodnje. 0 V kratkem bo izročen svojemu namenu 21-stano-vanjski blok ob Vodnikovi ulici, v katerega se bodo vselili novi stanovalci. % Kmetijska proizvajalna poslovna zveza v Brežicah bo pričela graditi 6"sta-novanjski blok, ki bo prvi del 12-stanovanjske zgrad-bo. £ V Brežicah so letos uredili več hišnih pročelij in prepleskali okna in vrata, s čimer dobiva mesto lepšo podobo. 0 Asfaltirati so začeli cesto Čatež—Catežke toplice, križišče pri Budiču in dovoze na avtomobilsko cesto pri Čatežu. Do konca meseca julija bo skončana druga hmelj-ska sušilnica KPPZ, ki bo praviloma prvi objekt ob železniški postaji Brežice. £ Ob gornjih sušilnicah bodo pričeli z zidanjem skladišč za umetna gnojila za vse Spodnje Posavje * kapaciteto 100 vagonov. 4) Pripravljajo se načrti za Industrijski tir k skladiščem KPPZ Brežice. % Opekama Brežice j® zakurila novo krožno peč. nadalje pripravljajo gradnjo umetne sušilnice, s čl-, mer bodo podvojili proiz* vodnjo opeke. Q Omrežje mestnega vodovoda nameravajo razširiti od črpališča mimo Opekarne, skladišča -Petrol- d o gostilne Korent. Krožni cevovod bo velika pridobitev za predele okrog postaje Brežice. V razpravi je bilo najbolj poudarjeno, da se bodo morale vse politične organizacije, predvsem osnovne organizacije Socialistične zveze, skupno z zadružnimi sveti in upravnimi odbori kmetijskih zadrug močno zavzeti za pojasnjevanje kmetom, kaj pravzaprav hočemo doseči na naši poti v napredno kmetijstvo. Občinski odbor SZDL je sklenil, da bo za to važno opravilo spodbudil vse aktiviste. Prav tako so v razpravi govorili o zagorskem kmetijstvu. Slednjič je bilo jasno postavljeno načelo, da drobna proizvodnja, takšna, kakršna je v današnjih pogojih še v mnogih kmečkih gospodarstvih ne more dajati kakih večjih uspehov. Zavoljo tega tudi naši kmetje spoznavajo, da se bo treba preusmeriti na blagovno proizvodnjo, oziroma v tiste dejavnosti, za katere so dani najboljši pogoji. To pa je v zagorski občini predvsem živinoreja in sadjarstvo. Za tl dve dejavnosti so prilike dobre. Dgl kmetov se jih že oprijemlje, vendar Uh bo treba v prihodnje še krepkeje poudarjati in jih po-staviti v prvo vrsto celotne kmetijske dejavnosti. (v) • Z gradnjo servisne postaje -Petrol- v Brežicah nameravajo urediti tudi prostor pred stadionom 9 položitvijo kanalizacije 1° zasutjem sedanjega nevarnega jarka". 4fc Za dovršitev Prosvetnega doma v Brežicah pri' pravljajo načrte, le premo* lo finančnih sredstev imajo. Morda bi se to vpraša-nie dalo rešiti s prispevki ali krediti. A Tudi zasebniki so pričeli rradtij več stanovanjskih hišic. TARIFNI PRAVILNIKI Do sobote, 30. maja, je komisija pri občinskemu sindikalnemu svetu prejela kotno« 12 tarifnih pravilnikov hrast-nišklh podjetij v potrditev. Komisija jih je že potrdila sede®’ od teh dva pravilnika KZ P°j In KZ Radeče. Po mnenju ko' misije sta ta dva pravilnik9 najbolj dosledno pripravljeno, saj so vsa delovna mesta Jeta v nagrajevanju po učinki* ali po enoti proizvoda. Nekaj pravilnikov Je konti' sija zavrnila s pripombo, d* manjka boljša utemeljitev i® da tarifne po»'avke niso v soglasju s produktivnostjo pri**' delih podjetij. R. "• (Konec) VOLILNA ZBOROVANJA V TRNOVEM . . . Leta 1939 je Alojz Hohkraut kandidiral na listi združene opozicije, katere nosilec je bil tov. Franc Leskošek. Hohkraut je bil takrat že sekretar komiteja Partije za Zasavje. V predvolilnem času je večkrat prišel tudi v svoj rojstni kraj. Franc Golob iz Trnovega pripoveduje o tistih dogodkih naslednje: »Hohkraut je imel pri nas dvoje zborovanj. Takrat smo imeli v hiši gostilno. Ker mi je naročil, naj se naredim nevednega ob tem kar se godi, sem se tudi tako obnašal, zato ne morem povedati točnega poteka obeh zborovanj. Eno je bilo v gostilniški sobi, drugo pa, na vrtu.« Franc Golob se spominja, da je bil vsaj enkrat ob taki priliki z njim tudi Salamon (narodni heroj). Alojz Hohkraut je govoril vedno zelo revolucionarno. Nekoč se je v gostilni naravnost sporekel z dvema funkcionarjema Jugoslovanske strokovne zveze iz Rečice pri Laškem, ki sta prišla, da bi ga izzivala. Po vsakem takem sestanku so se pri Golobovih zglasili žandarji. K sreči je bil laški orožnik Milenko (padel je v NOB) naklonjen Golobovi hiši, zato so bila zasliševanja in preiskave manj nevarna. Brez dvoma je bilo Hohkrautovo delo na tem terenu težko. Laško je kot središče sreza v revolucionarnem gibanju pomenilo veliko manj kot na primer IL JE JUNAK Trbovlje in Zagorje ter Zabukovca in Prebold onstran hribov. Laško je bilo bržčas nalašč določeno kot sreski sedež, da bi ga odtegnili središču revolucionarnega gibanja. PONOVNO V ILEGALO PRED OKUPATORJI Čeravno je bilo težišče revolucionarnega dela Alojza Hohkrauta posvečeno rudarskim revirjem in je njegovo delovno področje segalo od Zagorja do Zabukovce, je vendar pogosto prihajal v rojstni kraj. Fašizem na pohodu in politično stanje v državi, katere vodstvo je vse bolj p akti ralo s Hitlerjem, mu je zadnja leta dalo mnogo dela. Zato ni nikoli ostal dolgo in še v tistih kratkih dneh je ostal venomer v zvezi z rudarskimi središči. Dornik Frančiška se ne spominja v katerem letu je bilo, toda ve povedati, da je bil ves čas pod kontrolo policije. Nekoč se je v rojstni hiši zadrževal več dni. Ce je imel kake sestanke ali celo kakšno konferenco, tega ni vedela povedati, saj je ob vsakem obisku na domu bilo vedno veliko obiskovalcev. Toda tistikrat je bilo prav čudno. Hohkraut je vsako jutro odhajal in se po- tem spet vračal. Možno je,r da se je moral javljati na policiji v Trbovljah, še bolj verjetna pa. je možnost, da je hodil od tu v Liboje in Zabukovce. Ko so Nemci zasedli deželo, je Hohkraut prišel že prve dni v Bukovco. Toda takrat je ostal zelo dolgo. Dornikov! so kmalu zvedeli zakaj, kajti na njegovo glavo so Nemci razpisali 50.000 nemških mark. Zato so morali poskrbeti za njegovo varnost... BUNKER NAD KASCO . . . Z bratrancem Francem Dornikom sta na podstrešju iz kamna zidane kašče, ki stoji nasproti skednju, uredila bunker. Podstrešje sta pri polovici predelala z deskami in zadnjo polovico, ki je dostopna z brega, dobesedno zabila s senom. Južna stran je bila dostopna samo z dolgo lestvijo, pa tudi to prednjo stran sta temeljito zamaskirala. V tem bunkerju je Hohkraut prebil mesece od maja pa do sredine zime 1941-42. Čeprav je bil Hohkraut dobešedno v hiši, so se poredkoma videli. Cčz dan je bilo nevarno pristavljati lestev, da bi kdo ne opazil, ponoči pa prav tako, kajti Nemci in njihovi domači pomagači so preradi stikali okoli osamljene kmetije v Bukovci. Hohkraut je imel z domačimi domenjene znake, s katerimi so ga opozorili na nevarnost. Kadar je bilo mirno in to je Hohkraut za čuda bolje vedel kot domači, ki so se svobodno gibali, je odhajal v gozdič na hribu, kjer se je grel na soncu, po navadi kaj pisal, ali pa posedel s katerim od svojih tovarišev, ki so prihajali od časa do časa k njemu. Toda noč je pripadala ilegalcu Hoh-krautu... VSAKO JUTRO JE VEDEL, KAJ SE BO ZGODILO . . . Se danes je za Domikove uganka, kako je mogel Lojz navsezgodaj vedeti domala vse važnejše dogodke nastalega dne. Vedno je vedel kaj bodo Nemci počeli, ali bo dan brez razburljivih dogodkov, ali bo potrebna opreznost. Lojz z domačimi ni delil svojih tajnosti. Bilo je že dovolj, da so bili v skrbeh, kaj bo z njim in z njimi, če ga Nemci najdejo. Najbrž je Hohkrautov »dan« napočil, ko je pokrila Bukovco noč. Zelo verjetno je, da je takrat sam odhajal iz svojega bunkerja, ali pa so sem prihajali kurirji in obveščevalci. Možnost, da bi imel brezžično postajico, je prav malo verjetna. Dornikovi se spominjajo Karla šuma in nekega Rajka, ki sta pogosto prihajala-k njemu. Prišli so tudi drugi, toda teh niso domači poznali. Hohkraut verjetno namenoma ni povečeval skrbi svojih sorodnikov s tajnostmi, ki bi jih oni težko razumeli in jih ni obremenjeval s posebnimi nalogami. Podstrešje nad kaščo skriva pod. slamnatim krovom tajnost, ki jo bo težko razvozlati. Se je tam koval upor? So bile od tu speljane številne ilegalne zveze po Zasavju, na področje, kjer se je spopadala z okupatorjem Savinjska četa? Eno drži kot pribito. Hohkraut ni brezdelno prebival v svojem skritem bunkerju ... SLOVO — ZA VEDNO . . . Potem je nastopil čas njegovega slovesa. Iz Bukovce ga ni pregnala bojazen pred izdajstvom. Klicale so ga dolžnosti, ki jih iz svojega skrivališča ni mogel več opravljati. Pred odhodom, poslovil se je v hiši, se je Hohkraut vzpodbudno pogovarjal z Dcmikovimi. Nihče takrat ni slutil, da ga ne bo več v Bukovco, kjer mu je stekla zibel. Bratrancu Dorniku je dal brivski aparat, nekaj perila in obleko. Potem ga je vzela noč... Leta 1942 je bil Alojz Hohkraut v bitki ranjen, da bi živ ne prišel v roke Nemcem, se je sam končal. Lojz, ki je izpolnil vsako obljubo, je ostal dolžan obljubo, da se bo kmalu spet vrnil v svoj rojstni kraj in mu prinesel svobodo. — Svoboda je prišla, toda brez njega... J. Krašovec Tudi letos v Velenju Vojak Tanaka Samo nekaj dni nas še loči letošnjega kulturnega praz-tka amaterskih gledališč v V e-ki bo v dneh od 8. do j junija. Zopet so se zbrale } Vse Slovenije najboljše ama-igralske družine, ki bo-r° v petih dneh prikazale iz-Jan° gledališka dela. Igralske kuplne iz posameznih krajev, ,1 bodo nastopile v tej reviji, i j. izbrala posebna žirija repu-hskega sveta Svobod in prometnih društev Slovenije. P Svoboda-Center iz Tr-bo v Velenju nastopilo Georga Kaiserja VO-TANAKA v režiji Karla iJuovrha. S to dramo so se tr-„ Oljski gledališčniki že pred-™*mUi domači publiki v Delav-4*1 domu. Ponovili jo bodo k' junija na proslavi »Dneva prodajalcev« v trboveljskem domu, dva dni po-6. junija pa v domu Svo-- Zasavje. Velenjskim kulturnikom je uspelo, da obdrže ta lep primat in bo v prihodnje vsako leto revija amaterskih gledališč pri njih. Letos bo ta revija imela še večji obseg kot Umska. Nastopilo bo 7 najboljših amaterskih gledalskih družim, iz Slovenije, med njimi stari znanci iz lanskega leta, kot so to Mežičani, Velenjčani, DPD Svoboda »Slava Klavora« iz Maribora in trboveljski Svobo-darji. Tri dramske amaterske družine pa bodo letos prvič nastopile, in sicer iz Radovljice, DPD Svoboda Maribor - Pobrežje ter Tolminsko gledališče. V ponedeljek 8. junija bo slavnostni pričetek te revije ob 20. uri, Odprli jo bodo amaterski gledališčniki iz Velenja, ki se bodo letos predstavili gledalcem s Shakespearjevo dramo OTHELLO. — V torek 9. junija bo ob 15. uri nastopilo Prosvetno društvo A. T. Linhart iz Radovljice z igro Ivana Potrča KREFLI, zvečer ob 20. uri pa bo Svoboda Maribor-Pobrežje uprizorila Roksandi-čev BABILONSKI STOLP. — V sredo 10. junija bo ob 14. uri dalo Tolminsko gledališča VELIKO PUNTARIJO Bratka Krefta, ob 20. uri pa Svoboda-Center iz Trbovelj dramo VOJAK TANAKA. Četrtek je prosti dan z izletom v bližnjo okolico. V petek 12. junija bodo popoldne gledališčniki Svobode »Slava Klavora« iz Morita prikazali igro DEŽURNA SLUŽBA, zvečer ob 20. uri pa bodo nastopili veseli Mežičani z Držičevo komedijo DUNDO MAROJE. Ostali dnevni red bo naslednji: vsak dan dopoldne bodo razgovori med nastopajočimi igralci od prejšnjega dne ter vodilnimi gledališkimi in kulturnimi delavci. — Za zaključek revije v soboto 13. junija bo nastopila v Velenju kot gost še neka igralska družina iz Hr-vatske. ' Rudarsko Velenje pričakuje goste tokrat spet spremenjeno, kajti v Velenju, ki se naglo razvija in napreduje, so od lanskega poletja že marsikaj novega napravili, saj je o kraju znano, da se razvija v najlepše ,, mesto V prihodnosti Slovenije. | Vsi zbrani kulturni delavci in ostali si bodo ob srečanju v Velenju krepko stisnili roke v pozdrav z željo, da bi naše Svobode in prosvetna društva v neutrudnem delu dosegala v svojem velikem poslanstvu obilo uspehov. Če je kaj lepega, potem je širjenje kulture in omike pač najlepše poslanstvo. Na svidenje v lepem rudarskem Velenju l SPLIT. KJER BO LETOS OSREDNJA PROSLAVA IZSELJENSKE GA TEDNA Kako sem se vključil v delavsko gibanje? Vrnitev v domovino °TVn?, TRINKAUS GOVORI OB BRITVI NA LANSKI REVIJI NA LANSKI REVIJI V VELENJU V mladinske vrste sem se vključil leta 1934, Eo sem začel delati na banovinski cesti Morija—Reka. Delal sem skupaj e Hohtoroutom. Na poti na delo ln prt povratku domov — samo za pot smo porabili štiri ure — sva se pogosto raztovarjala o delavskem gibanju. Živeli smo res v nemogočih razmerah. ZaklužlH smo 16 din na dan. Kadar je bilo deževno vreme. smo ostali brez zaslužka. Organizirali smo mezdno stavko, s kalero smo zahtevali zvišanje plač. Zaradi tega Je bilo nekaj ljudi odpuščenih, delo na cesti pa le bilo za riekaj časa ustavljeno. Tako sem pričel spoznavati organizacijo. V posebnih akcijah takrat še nisem sodeloval, ker so me komunisti šele preizkušali. V letu 1806 pa se Je začele širša po- vezava. Tega leta Je bilo v revirjih že precej razvito mladinsko gibanje. Razumljivo, da Je obstajalo že zdavnaj prej, vendar prej nisem lmei vpogleda v njeno delo. Leta 1986 se je mladina začela zbirati na Izletih po bližnjih hribih: Mrzlici, Kumu, Dobovcu ln drugje. Največ mladine Je bilo na prvomajskih teletih. M. pa jih nismo organizirali samo za revirsko mladino, temveč tudi za Zatouko-vlco, Celje m druge kraje. Vedno so nam bili žandarji za petami. Brž ko so nas odkrili, smo se običajno umaknili na Kal ali pa smo se razbili na manjše skupine. Na teh zborovanjih, povezanih z i Izleti, so • nam običajno govorili Marinko, Keše. Hohkraut, Salamon tn drugi. (Pavle Baloh) Kmalu bo minulo štirinajst let, odkar smo se vrnili v svojo ljubo domovino, na svoje dbmove. Kratka so ta leta, leta obnove, če pomislimo na štiri dolga leta pregnanstva. Odkar smo zapustili leta 1941 svoje domove in svojo domovino ter prišli v tujino, kjer smo bili »Zigeumerban-de«, smo vedno mislili na do-mlovino, na dom. V jeseni so govorili: spomladi se vrnemo, spomladi spet: v jeseni se vrnemo. Nekateri so vedeli celo za transporte, ki nas čakajo. Mnogi pa smo videli vrnitev le v propasti Nemčije. Ce Nemčija vojne ne bi izgubila, bi bilo teže računati na vrnitev. Trdna vera nas je pripeljala nazaj. Čeravno nismo imeli kaj prijaznih osvoboditeljev, smo to vendarle dočakali 2. febru- arja 1945. Ker pa je boj za Frankfurt ob Odri trajal do 8. aprila 1945. leta, smo taborišče Stemberg morali zapustiti 23. februarja in peš oditi na ppt. Večina moških je bila po službah, po taboriščih pa starejši ljudje in otroci. Tako smo morali na pot peš proti Poljski. Srečevali smo vojsko, ki je hitela proti Berlinu. Na Poljskem smo dobili prvo 4 odprte železniSke vagone, nas pa je bilo blizu 250 m zraven še prtljaga. Potem si lahko vsakdo misli, kako smo se vozili. Pozneje smo dobili živilske vagone. Večkrat smo kje stali tudi po več dni, na Visli pred Lublinom celo pet dni. Čez mesec dni smo dobili prvo hrano. Do tedaj smo se hranili na ta način, da smo zamenjavali še tistb malo Zjoitfl se Je cit Jež/ Izmed mnogih doživljajev partizanske štiri ure hoje kot običajno prlllčno merico žganja, kar naj M mu naročim terencem pri slovesu, da pri-' partizanske*/ kirurga)1 1 utonile v večnost. Pa se naenkrat zašilil nadomestilo mamila za običajno narkozo, nesejo operiranega tovariša, če bi se nje- 1 lun tla uti v zeornll 'savinjski Šepetajoč glas terenca-vodlča. »Tiho In ki Jih nimamo pri rokah. Bolečine kma- rov o stanje zboljšalo, čim prej do Javke JnlJa M« v Zgornji savinjski Pjyno d*1Je!« _ „e glMl p^elje vedi- ln prenehajo ln ranjenec Je omamljen. naše bolnišnice, da ga tam prevzamem Ih,-* livv- __ . . A- o. nri nrvi v»ik< hiti in tre- Iz levega rokava, ki le od strelov ves v nadaljnjo oskrbo. Izmed mnogih doživljajev a za?*!.® huda zastrupitev krvi -tkl^čli« okuženi ncoskrbljenlh ln «?0Van. tan ter nelmoblllz.lranega po-HV Prvl*a “da. kt»J!'ZaModrinemo na pot. Koraki a-fPjenih MJIvl In počasni, spotikanje t- Pep0> P°K oh kamenju In koreninah, bon' *"'h In nevidnih stezah Je ve-K® v P“K”*to. Zdi se ml, da se pot nedogled ln da so napovedane partizanske štiri ure hoje kot običajno utonile v večnost. Pa se naenkrat zašilil šepetajoč glas terenca-vodlča. »Tiho ln previdno dalje!« — se glasi povelje vodiča. Ze smo pri prvi vaški hiši ln trenutek nato že tudi v kmečki hiši za pečjo. Po pičlo odmerjenem oddihu pošlje vodič terenca po ranjenega borca v bližnji gozd, mene pa opozori, naj se pripravim In hitro opravim delo, kajti komaj sto metrov od hiše Je nemška postojanka. Huda bl nam predla, če hi Nemci kaj zavohali ln nas zasačili. Okoliščine so torej zelo nevarne, naša vroča želja pa Je, da poizkusimo na vsak način rešiti dragoceno življenje borca za svobodo tik pred nosom nemških uničevalcev. Varuje ln skriva nas le le pičla ura minevajoče temne noči pred jutranjim svitanjem. Vsak trenutek Je tore| dragocen. Ne da bl čakal In pregledal ranjenca, pripraviva z bolničarjem, domačo gospodinjo In hčerami potrebno za operacijo, ki Jo bomo opravili v kmečki hiši. Prekuhamo nekaj platnenih brisač ln naše borno kirurško orodje. H klopi ob krneč- . ki peči primaknemo še eno klop, Jo pokrijemo z odejo In čisto rjuho — ln zasilna operacijska miza Je pripravljena. Med tem prinesejo že nekoliko opijanjeni terencl ranjenega tovariša. Da bl prenesli smrad, ki Je zaudarjal od skoraj umirajočega tovariša, In Izpolnili človekoljubno in tovariško dolžnost, so se terencl nekoliko opili. Stanje ranjenega borca Je zelo resno In colo huje, kot sem domneval. Cas naglo beži. Odločiti se In ukreniti vse potrebno je treba hitro. Da odvzamem ranjencu neznosne bolečine ln da ga pripravim z.a operacijo, ki mu edina le lahko reši življenje, mu vbrizgam Injekcijo morfija. Popiti mu še dam prlllčno merico žganja, kar naj bl mu nadomestilo mamila za običajno narkozo, ki Jih nimamo pri rokah. Bolečine kmalu prenehajo ln ranjenec je omamljen. Iz levega rokava, ki Je od strelov ves razcefran ln okrvavljen, visi počrnela, osušena mrtva roka. Naglo ga slečemo do pasu. Dihanje nam za trenutek zastane, v šelodcu pa začutimo ob pogledu na rane borca slabost, ki nas žene na bruhanje, kateremu se nekaj tovarišev ln domačih ne more upreti: brezštevilni roj črvov mrgoli v gnoju ran ln po prsih. Rane so okužene, gnojne In neznosno zaudarjajo. Ud Je prestreljen nad sredino nadlehtl ln Je nižje od ran popolnoma odmrl. Po očiščenju ran ln okolice, ki je zelo težavno In zamudno, položimo ranjenca na zasilno operacijsko mizo oh kmečki peči ln tu Izvršim prvo operacijo kot partizanski kirurg. Borcu odvzamem z revnim kirurškim Inštrumentarijem levi zgornji ud v ramenskem sklepu. Kljub pomanjkljivemu orodju uspe operacija nepričakovano naglo. Operacijsko rano posujem s sulfa-mldnlm praškom In Jo čisto obvežem. Preoblečenega v čisto perilo ln dobro pokritega operiranca obnesejo terencl nazaj v skrivališče v bližnjem gozdu. Opravek ■ hudo ranjenim tovarišem nas toliko prevzame In zamakne, da ne opazimo, da se v jutranjem svitu zunaj že poraja nov dan. Globoko zadiham. V moji notranjosti se zbudi občutek, da sem kljub temu, da sem Izvršil nevšečno ln malo operacijo, opravil neprecenljivo delo. 7 odstranitvijo odmrlega In okuženega uda sem zaustavil nadaljnjo zastrupljevanje skoraj že mrtvega tovariša In ustvaril pogoje, ki vzbujalo vsaj trohico upanja, da se reši smrti. Skoraj brez upanja na uspeh, sledeč bolj opominu vesti ln zavesti dolžnosti, naročim terencem pri slovesu, da prinesejo operiranega tovariša, če bl se njegovo stanje zboljšalo, jSlm prej do Javke naše bolnišnice, da ga tam prevzamem v nadaljnjo oskrbo. Dnevi minevajo, o operiranem borcu ni nobenega sporočila. Neprestano me mučita negotovost tn nemir. Trepečem, kot da se bojim za svoje lastno življenje. Zadnja iskra upanja, ki Je še nocoj v kratkotrajnem in mučnem snu nekoliko bolj živo zažarela, ugasne. Spremlja me še nekaj dni nepozaben obraz do smrti Izmučenega ln že umrlega tovariša, nato zbledi še ta. Ostane le še spomin na zgubljeno življenje. Toda izkaže se na moje največje presenečenje In veselje, da Je bila volja že skoraj zgubljenega * borca do življenja mnogo trdnejša, ln nitka njegovega življenja močnejša od moje vere in upanja, da bo ostal pri življenju. Po štirinajstih dneh prijezdi na konju v spremstvu dveh terencev do naše Javke! Operacija, skrbna nega terencev ob pomoči domačinov iz bližnje vasi. predvsem pa nezlomljiva volja ln velika odpornost borca so rešili dragoceno in že skoraj zgubljeno življenje. Na postojanki se rana na levi ranil po nekaj dnevih lepo zaceli ln hudo ranjeni borec popolnoma okreva. Ostane pa za vse življenje Invalid brez levega zgornjega uda, ki ga je žrtvoval za svobodo svojega ljudstva. Take ln še hujšp primere, ko smo zgubili že vso vero v uspeh pri reševanju dragocenih življenj borcev, pa so se le-ta proti vsakemu pričakovanju skorajda čudežna rešila, smo doživeli partizanski zdravniki nešteto I.ahkovernt človek bl dejal, da so se godili čudeži. In tudi za naš opisani doživljaj bi lahko marsikateri lahkoverni našel razlhgo v besedah: »Zgodil se Je čudež!« oblek, kolikor smo jih imeli, za hrano.-Največ za kruh in krompir. V mesto Bela Crkva v Banatu smo prišli že 10. aprila. Na postaji so nas čakali godba, predstavniki mesta, šola in še precej Slovencev, izgnanih v Srbijo. Ko je godba zaigrala »Hej Slovanu, smo imeli vsi solzne oči. Pozdravit so nas prišli tudi partizani Slovenci, ki so se potem z letalom odpeljali v Moskvo na Vojno akademijo. Bilo je nekaj domačirtov. Bili smo prvi transport, ki se je pripeljal v Jugoslavijo. Potem je prišlo še več transporthv iz drugih taborišč. Stanovali smo po kasarnah. Meseca maja so odšli v vojsko tudi naši bratje in možje. Skoro vsi so potem služili vojaški rbk, tako da so se vrhili šele 1947. leto. Po treh mesecih bivanja v Banatu so bile že železniške proge po Jugoslaviji za silo popravljene, tako da smo 16. julija 1945 prišU domov, kjer pa nas ni čakala godba, ampak polne roke dela. Marsikdo je našel hišo porušeno, vinograde uničene, drugi so spet našli hiše brez vrat in oken, prazne svinjake in hleve. Bilo je treba krepko za-vihniti rokave. Bili smo srečni, da smo bili spet doma, pa Čeprav je bilo treba ležati na tleh. Saj smo bili tega vajeni, ker smo že od februarja ležali na tleh. Mislim, da se bo te obletnice spomnilo še mnogo ljudi, povratnikov iz tablorišča Stemberg pri Frankfurtu ob Odri, in da si nikdo ne želi, da bi kaj takega še zgodilo. Gabi. Pintarjev teden v Zagorju Kot vsako leto, namerava občinski sindikalni svet v Zagorju tudi tokrat počastiti spomin prvoborca in športnika Pintarja z večdnevnimi teleenovzgoj-nimi prireditvami. Otvoritvena prireditev bo 15. junija, na kateri bo nastopil nogometni klub proti nekemu večjemu nogometnemu klubu. Ob tej priložnosti se bosta pomerili tudi mladinski moštvi Svobode Kisovec in Proletarca Zagorje. Tega dne naj bi bil nadalje orientacijski pohod okrog Zagorja z najrazličnejšimi nalogami, med drugim s streljanjem iz zračnih pušk. V naslednjih dneh bodo še ostala športna tekmovanja, ki bodo trajala do 21. Junija, katerega dne bo nogometni turnir. Izseljenci — pozdravljeni na domačih tleh! Kakor vsako leto, tako tudi letos pričakujejo v poletnih meseci nove skupine rojakov iz tujine. Nekaj skupin je že prispelo, in to večinoma iz ZDA. Iz evropskih držav bodo naši rojaki prišli iz Nemčije, Francije in Holandije. Iz Franclje bodo prišli 17. julija skupinsko s posebnim vlakom, katero potovanje organizira lov. Čebin. Vrnili se bodo 7. avgusta, druga skupina pa bo prispela 24. julija, v Francijo pa bo spet odpotovala 14. avgusta. Iz severne Franclje bodo obiskali domovino skupinsko 1. avgusta in se vrnili 29. avgusta. To skupino bo vodil znani Jurij Artič, član odbora Združen la Jugoslovanov v severni Franciji. S posebnim vlakom bo nadalje pripotovala skupina naših rojakov iz Metza in Merlebacha. V Ljubljano bo prispela 10. avgusta in se vrnila v Francijo 1. septembra t. 1. Kot prejšnja leta so tudi letos na vidiku razne kulturne prireditve v počastitev izseljencev. Osrednja proslava bo v okviru izseljenskega tedna, ki ga bo letos organizirala Izseljenska matica Hrvatske v Splitu od 8. do 16. julija. Rojaki iz ZDA si bodo, kakor doslej vsako leto, organizirali tveekend 4. julija, in sicer v Polhovem Gradcu. V Trbovljah pa razmišljajo, da bi Irtos organizirali za izseljence dva sprejema v naravi, in to na Kleku in pri Ks» tarini. r Oci £Uife do iŠMŽic Kino predstava na prostem Na nedavni seji turističnega društva so razpravljali tudi o raznih kulturnih zadevah, ki bi jih kazalo v Litiji vpeljati, da bi kraj pridobil na privlačnost; ter zadovoljil domačine in tujce — izletnike. V teh pogovorih so prišli na misel, da bi ograjeno dvorišče litijske gimnazije preuredili v letno gledališče, kjer bi predvajali tudi poletne večerne kino predstave. Ta predlog je bil sprejet s simpatijami. Ob tej priložnosti so ugotovili dn sklenili, da se zid okrog šolskega dvorišča na noben način ne sme podreti, ker je ta visoki zid kakor nalašč primeren za prireditve na prostem. Za prvi poizkus so sedaj na tem prostoru predvajali prvi film. Čeprav so bili do sedaj hladni večeri, je na predstavo prišlo mnogo gledalcev. Sredi poletja pa bi se dale tu uvesti stalne večerne kino predstave. Na seji turističnega društva so nadalje obravnavali nastop litijske Svobode z opereto »Na Trški gori«, ki bi jo dali prav tako na omenjenem dvorišču gimnazije. Z nekaj dobre volje bi lahko napredovala tudi Litija. Za zgled naj služi lepo razvijajoči se Hrastnik. Naš sodelavec si je pred dnevi ogledal napredek hrastnlške doline, ki mu ga Je razkazal domačin tov. Lojze Hofbauer. V Hrastniku grade prav zdaj poleg šole »Ivan Cankar« stalno letno gledališče. Obširno dvorišče litijske gimnazije ima za ustanovitev letnega gledališča vse prednosti. O tem naj bi zdaj razmišljali vsi pristojni krajevni forumi. Akcijo bi bilo mogoče izvesti že do letošnje gospodarske razstave, ki bo sredi avgusta. — Več o tem še prihodnjič. (-2-) čimveč otrok na letovanje Bliža se čas počitnic in otroškega veselja. V Zagorju je splošna želja staršev, da bi poslali v poletnem času kar največ svojih otrok na letovanje. Kot smo zvedeli, bo občinski odbor ZB NOV skušal poslati na letovanje 60 do 80 otrok padlih borcev na tritedensko letovanje, kraj letovanja pa bo določen skupno z okrajnim odborom ZB NOV Ljubljana. Tudi za ostalo šolsko mladfno prapravljajo letovanje. V počitniško kolonijo, ki jo imajo vsa tri društva prijateljev mladine iz zasavskih občin blizu Pulja, naj bi odšlo iz Zagorja 100 otrok, seveda pa bo treba v ta namen preskrbeti dovolj denarnih sredstev. Prav tako bo taborniška organizacija organizirala letovanje svojih članov in ostale zagorske mladine. Ce bo dobila nekaj sredstev, bo pod njenimi šotor; lahko letovalo nad dve sto otrok. Praznik gojenk gospodinjske šole v Zagorju O gospodinjski šoli v Zagorju se malo piše, četudi dela že skoro leto dni. V tej šolski ustanovi se vzgaja 26 deklet iz vseh krajev Zasavja til se pripravljajo na poklic kvalificiranih kuharic oziroma vodij obratov družbene prehrane. Dekleta so kmalu po začetku šole ustanovila mladinski aktiv, ki pridno dela in se zlasti zavzema za politično izobrazbo deklet. Pred tedni so dekleta pohitela na okoliške planinske postojanke oziroma v kraje, kjer so v NOV divjali hudi boji. Z njimi je šel na pot tudi nekdanji borec tov. Damjan, ki je dekletom med potjo pripovedoval svoje doživljaje. Pred kratkim pa so dekleta pripravila tud; lastno počastitev 40-;letnice KPJ. Naštudirale so nekaj pesmi, ki so jih zapele zbranim gostom in recitirale Kajuhove in Seliškarjeve pesmi. Po programu so se dekleta zavrtela in se v pomenkih spominjala prehojene poti po partizanskih poteh. Strelci PW ¥idem Krško najboljši 24. maja je bilo v Novem mestu okrajno strelsko tekmovanje občinskih odredov predvojaške vzgo. je, ki se ga je udeležilo 8 ekip, in to šest o-drednih in dve gimnazijski. Zmagala je občinska ekipa PVV Videm-Krško, ki je dosegla od 1000 možnih 787 krogo-v. Drugo mesto je zasedla ekipa PVV Brežice, tretje pa PVV Senovo s 672 krogi. Med posamezniki so zasedli člani ekipe iz Vidma-Krškega drugo, četrto, peto in šesto mesto, medtem ko je bil Rems iz Novega mesta prvi. Strelsko tekmovanje je potekalo pod neugodnim} pogoji, ker zaradi pomanjkanja časa ni bilo mogoče po-kazati vsakega posameznega zadetka sproti. V nasprotnem primeru bi bili rezultati znatno boljši. Strelska ekipa PVV iz Vidma-Krškega si je s svojo zmago pri- POD ŠOTORI JE PRIJETNO TRBOVELJSKI TABORNIKI SODELUJEJO PRI PROSLAVI 40-LETNICE KPJ Od tabornikov odreda »Črnega diamanta« v Trbovljah že dolgo ni bilo nobenega tiskanega poročila v javnosti. Vendar zaradi tega m treba sklepati, da mladina v tem odredu spi in da ne stopa v enakem tempu z drugimi mla- vo mesto, medtem ko je v preteklih letih tekmovala za prvenstvo okraja Trbovlje in po treh zaporednih zmagah prejela prehodni pokal v trajno last. ZA RAZVOJ DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IZ DELA OBČINSKE KOMISIJE Komisija za potrjevanje tarifnih pravilnikov pri občinskem ljudskem odboru v Zagorju je prejela precej novih tarifnih pravilnikov od Zagorskih podjetij v obravnavo in potrditev. Nekatere je zaradi neupoštevanja priporočil sindikatov morala zavrni ti. Samo primer mesarskega podjetja Zagorje. Ta tarifni pravilnik je bil sestavljen po starih meri- lih, saj so hoteli nagrajevati po času, ne pa po učinku, alf tako stimulativno, kot bi bilo pričakovati. Kaže, da so v tem podjetju hotelf enostavno obiti priporočila sindikatov. Prav take je komisija zavrnila tarifni pravilnik Strojnega pletilstva. nadalje Keramike Izlake, nekaj drugih pa poslala nazaj v korekturo. Uspešno delo mladine na Dolah Delo mladinskega aktiva na Dolah pri Litiji Je zelo obširno. Posebno zdaj v času praznovanja 40. obletnice ustanovitve KPJ in praznovanja dneva mladosti se je dejavnost mladine še povečala. O tem pričajo razna športna tekmovanja, seje, sestanki, predavanja, delovne akcije itd. Posebno se je v zadnjem času razmahnila športna dejavnost. Mladinci igrajo namizni tenis, odbojko, badmington, se vadijo v streljanju z zračno puško, igrajo šah in trenirajo lahko atletiko. Od 17. do 25. maja so v načrtu razna športna tekmovanja, ki Jih je organiziral občinski komite L MS Litija. Seje sekretariata imajo vsak teden, kar Je za uspešno delo mladine vsekakor potrebno. Na njih se temeljito pomenijo o svojem delu. v kratkem bodo mladinci dogradili igrišče za odbojko in bodo potlej še bolj vestno trenirali. Na zvezno delovno akcijo sta iz litijske občine, v kateri obstaja 14 aktivov LMS, odšla samo dva NOVA PRIDOBITEV V Kratkem nameravajo v zdravstvenem domu v Zagorju odpreti proti tuberkulozni dispanzer. To bo spet pridobitev za delovnega človeka, predvsem Pa se bodo s to ustanovo zmanjšali stroški, saj so morali zavarovanci doslej hoditi v Trbovlje, pri čemer so Izgubljali tudi dragocen čas. V zdravstvenem domu so na razpolago potrebni prostori, pa tudi strokovni kader. borila prehodni pokal okraja No- dinskimi organizacijami. Daši sto- —-------■- ----------------------- je pionirji in mladinci tik pred zaključkom šolskega leta, ko je treba napeti poslednje moči za zboljšanje učnih ocen, so se navzlic temu zadnje tedne prav pridno udejstvovali v taborniški organizaciji. Letos so se pripravljali na prvi izpit za sprejem med tabornike. Uprava taborniškega odreda je sklenila, da bo v počastitev mladinskega dneva in 40. obletnice ustanovitve KPJ priredila v soboto, 23. maja, izlet na JMrzlico, združen s sprejetjem novih članov v taborniško organizacijo. Vreme tabornikom ta dan ni bilo posebno naklonjeno. Vendar so se Po končanem šolskem pouku vsi kljub precejšnji plohi polnoštevilno zbrali in s svojimi učitelji — .vodniki odkorakali na Mrzlico. Prispevši na cilj so na travniku pripravili taborno prireditev ter slovesno prižgali taborni ogenj, kjer so po posebnem taborniškem ceremonielu opravili sprejem in zaobljubo novih članov. Sprejeli so nad 70 pionirjev in mladincev, ki so v zboru slovesno ponavljali; »Dajem častno besedo, da bom utrjeval bratstvo in enakost Jugoslovanskih narodov in svobodo socialistične domovine, itd.« Po oficialni slavnostni točki se je nato ob tabornem ognju nadaljeval ostali kulturni in zabavni spored z recitacijami in šaljivimi točkami, nato pa so taborniki po odpetju svoje himne odkorakali v planinsko kočo na Mrzlici, kjer so še malo posedeti pri televizijskem sprejemniku ter odšli k počitku. Naslednji dan. v nedeljo 24. maja. so se takoj po zajtrku zbrali na prireditvenem travniku, kjer so potem ob najlepšem sončnem dnevu nadaljevali s taborniškim delom, spopolnjenim z raznimi igrami. Lepo je bilo videti rajajočo mladino, ki je žarečih lic izživljala v prosti naravi svojo mladost. Vsega skupaj se je ta dan Zbralo na Mrzlici 86 tabornikov. Dve uri počitka po kosilu, nato pa Je bil določen spet skupen povratek proti domu. Marsikoga je mikalo, da bi še ostal, a taborniško disciplino je bilo treba držati, Razgretih lic so se tedaj kolone pomikale v trboveljsko dolino in marsikomu je bil ta izlet doži vetje, ki mu bo ostalo v trajnem spominu. Da je celotna prireditev tako izvrstno uspela, je predvsem zasluga tov. Poldeta Majdiča, ki je preskrbel delni avto prevoz, razen večerje, zajtrka in dobrega kosila, ki so ga priznane taborne kuharice skuhale na prostem, pa še prenočišče v tesni planinski koči, tako da je sam ostal to noč brez postelje. Kar se tiče vodstva mladine pa je k njegovemu res vzornemu uspehu razen nekaterih starejših članov največ doprinesla tov. prof. Nada Flisek, nadalje tov. Lazarjeva, učiteljica z vodenske šole. Posebno prva je bila oba dni ves čas med mladino in je neutrudno vodila vse igre in ostati program, tako da so ostale vodnice imele ob njeni strani lahko delo. K-k. "m» i Ni še minil teden, ko sem se zadnjič oglasil v tej rubriki, že sem bil spet slabe volje. Prejšnjo sredo sem jo namreč udaril proti Zagorju. Spotoma sem se oglasil v Ravenski vasi, kjer imajo izredno lep spomenik V počastitev padlim borcem. Lepo je oskrbovan in zasajen s cvetjem — pa sem videl, da sta se tamkaj igrala neki fantek in mala punčka, ki sta trgala mačehe. Ko sem mamici obeh prosil, naj malo bolj pazijo na svoje otroke, da ne bodo delali škodo in uničevali trud drugih, sta se obe zadrli nad mano: »Kar zagradijo naj spomenik, me ne bomo otrok vodile na špagi!« Vidite, tak odgovor dobi človek, če hoče dodro. Pa sem si mislil, da so pogosto potrebne vzgoje razen otrok tudi mamice. Da se potolažim, sem jo raje ravsnil v Trbovlje, kjer je prav tisti dan gostoval slavni jugoslovanski pevec Ivo Robič. Vsi so bili zadovoljni nad petjem priljubljenega gosta, samo malo neslan je bil napovedovalec Podkrajšek. V nedeljo sem se seveda tudi jaz udeležil velike spominske slavnosti v Trbovljah ob občinskem prazniku v počastitev 40-let-nice ZKJ. Zelo dobre volje sem koračil proti Zg. Trbovljam in se veselil, da so novo cestno razsvetljavo v zadnjih dneh podaljšali do Dimnika. Tamkaj mi pa obstane noga, ko gledam kažipot za avtomobile. Na njem berem med drugim, kod gre cesta v Hrastnik in Savinjsko dolino, in opazim, da so Trboveljčani zelo slabi v znanju krajevnih imen: tukaj namreč piše, da drži cesta mimo »Škrata« proti Preboltu, namesto pravilno PREBOLDU! Naj črkoslikar to nerodnost hitro popravi, da se tujci ne bodo Trboveljčanom smejali, kot so se že v nedeljo. Prav tako naj vzame s seboj svoj čopič in popravi pri pokopališču še drugo pravopisno nerodnost, kjer je na vratih stranišča zapisano, kam naj se v sili kak spol zaiteče. Pa berem na vratih »Za možke« namesto pravilno »Za moške«, kakor so nas v šoli učili. Se v Brežice sem skočil, kjer naj bi razsodil nejasnost med krajevnim uradom in občinsko cestno upravo, ki naj popravi pešpot na trasi Bizeljske ceste. Situacija: treba je oklestiti grmovje na 20 metrov, popraviti stopnice (dve deski) in 5 samokolnic gramoza je treba navoziti. Dela je vsega 2 uri. Sodba brez pritožbe! Oba skupaj, kolektivno, ker je to mpjhen problemček, večji problem je le gradnja Bizeljske ceste. Za danes naj končam. Pozdrave vsem! Vaš pepče KULTURNO ŽIVLJENJE V ZGORNJIH TRBOVLJAH mladinca, katera je dal mladinski aktiv z Dol. — Spomladi so si mladinci kupili radio, zračno puško in še razne druge športne rekvizite. Težave imajo s tem, ker nimajo mladinske sobe. Sedaj se shajajo v soibi, ki je last prosvetnega društva. Obenem je to še knjižnica in garderoba. Spomladi je mladina naštudirala Igro »Nezaželeni zet«. Po dve uri daleč so mladinci in mladinke hodili na vaje, in to zvečer po napornem delu na polju. — Člani mladinskega aktiva z Dol so sko- . raj vsi iz vrst kmečke mladine. Kljub temu, da je poleti na kmečkih posestvih obilo dela, delo mladine ta čas ne zamre. Občinski komite mladine v Litiji je razpisal tekmtAranje med aktivi v občini. Mladina na Dolah bo s svojim delom pokazala, da zasluži eno izmed prvih mest. Njeno delo naj bo dokaz, da lahko tudi mladinski aktiv na podeželju uspešno dela. Mislim, da bomo kmalu lahko govorili o novih uspehih mladine z Dol pri Litiji. Vinko Tekavec IZ HRASTNIKA Razen mladine Je sedaj tudi občinski odbor SZDL Hrastnik napravil program za udarniško delo na hrastniškl cesti. Posamezni tereni že sestavljajo skupine za potrebna dela na cesti. * * V Hrastniku kakor tudi v Radečah so že pričele organizacije Socialistične zveze razdeljevati nove članske legitimacije. Ta akcija je hkrati akcija za pridobitev novih članov v SZDL. * Televizija se uveljavlja sedaj tudi v Hrastniku. Razen televizijskega sprejemnika pri rudniškem komiteju, v kraju bo tudi sindikalna podružnica Steklarna kupila tak aparat, ki bo momen-tolmo služil članom kolektiva, kateri bodo letovali v Crikvenici. * Jz kolektiva hrastnlške Steklarni bodo odpotovali na krajšo prakso v Nemčijo trije tovarniški strokovnjaki. Nujno Je, da se le-ti tehnično pripravijo za delo pri avtomatu za stekleno embalažo, kateri aparat bo pričel obratovati V Steklarni že meseca septembra. * Razen gradnje nove hrastnlške oeste so končno le pričeli riti z buldožerjem v hrib, da napravijo traso ceste k stanovanjskim hišam nad železniško ostajo. Dolgoletna želja se bo sedaj tem stanovalcem vendar uresničila. Kvalifikacijo so pridobili Trt mesece po štirikrat tedensko so se zbirali šoferji iz Hrastnika in Radeč v tečaju za kvalifikacijo. Štirikrat na teden po štiri ure je bil kar precejšen napor zanje, vendar so z dobro voljo in požrtvovalnostjo ter ob pomoči podjetij, rudnika, steklarne, tovarne za kemične izdelke in papirnice v Radečah ter drugih premostili vse tfžave. Tečaj je obiskovalo 42 šoferjev ter se jih bo k izpitu priglasilo 28, ostali pa so že kvalificirani in so obiskovali pouk, da obnove svoje znanje. Predavatelji so bili po večini domači, prihajali pa so redno tudi iz Ljubljane. — Vsaka stvar nekaj stane, tako tudi ta tečaj. Pa so se v Hrastniku znašli. Tako so že lansko leto pripravili šofersko zabavo in srečolov. Nekaj so prispevali _ In še podjetja ter so eli. — Na eni i zgneti zadnjih so'razpravljali tudi o pra- znovanju letošnjega praznika šoferjev in avtomehanikov, ki je vsako leto 13. julija. Letos ga bodo še posebno slovesno obhajali v okviru krajevnih praznovanj v počastitev 40-letnice KPJ. OKTET PROSVETNEGA DRUŠTVA »PRIMOŽ TRUBAR« IZ LOKE S SOLISTKO OLGO IN PIA NISTOM RADOM JEŽEM »Bo ali ne bo?« — tako so se spraševali vse te dni pred občinskim praznikom v Zgor. Trbovljah. Mislili so namreč na otvoritev klubskih prostorov, katere je že dalj časa pripravljalo DPD Svoboda Trbovlje II. Društvu je uspelo pravočasno skončati zadevna dela v domu Svobode II, tudi obljubljeni televizijski sprejemnik je prispel in so ga pravočasno montirali v klubskih prostorih. Tako je bila v ponedeljek, 1. junija, na dan občinskega praznika v Trbovljah ob 18. uri otvoritev klubskih prostorov, ki so se je udeležili predstavniki občine in delovnih kolektivov s področja Zg. Trbovelj ter predstavniki trboveljskih Svobod. Upravn; odbor društva se je odločil, da bo v počastitev letošnjega občinskega praznika odprl za Zg. Trbovlje klubske prostore, ki bodo dostopni vsem članom Svobode, posebej Pa še mladini v popoldanskih urah, Ker se Zg. Trbovlje po vojni, zlasti pa zadnjih letih vedno bolj širijo tn tamkaj rastejo vedno večja stanovanjska naselja s stotinam; novih prebivalcev, rastejo vzporedno s tem vedno večje potrebe po kulturnem izživljanju. To je tud; napotilo upravni odbor Svobode II, da razen kulturnih sekcij, ki v društvu delujejo, odpre za svoje člane tudi klubske prostore, v katerih bodo lahko prebirali časnike, kulturne revije, ilustracije, poslušal; radio ln gledali tudi televizijske oddaje, Igral; šah Itd. V tem društvu je ob času med najbolj aktivnim; sekcijam; mešan; pevsk; zbor, k; je bil tud; na nedavni reviji pevskih zborov ocenjen kot najboljši pevsk; zbor in bo poleg moškega pevskega zbora »Zarja« Svobode-Center iz Trbovelj zastopal naše revirje na bližnjem pevskem fesitivaiu v Kranju. Nikakor pa v društvu ne more na novo zaživeti dramska dejavnost, das; so zanjo dani vs; pogoji. Izgovor glede tega se vedno glasi: Dajte nam režiserja! — Ker je v društvu nadalje prenehal delovati lamfouraški zbor, je upravn; odbor Svobode II sklenil prevezat; se z osnovno šolo v zg. Trbovljah, da bi v jeseni pričel na novo z vajam; pionirski tamburašk; zbor. Vsa pozornost vodstva društva v nov; sezon; pa bo usmerjena v izobraževalno dejavnost in bodo prav klubsk; prostori ši- roka oprera za to delo — V okviru Svobode II deluje tudi kino sekcija. Kino bo ime; razen sobote in nedelje tud; v prihodnje redne filmske Pr07 grame med tednom, izvzemši poletne mesece julij ;n avgust, ko bodo kino predstave med tednom in nedeljske matineje, ki so se zelo dobro obnesle, odpadle. Pogoj; za č;m širš; razmah dejavnost; v društvu in za Prl' tegnitev novih članov v Svobodo II obstajajo, zato je treba, da se vsi, ki lahko delajo, na kulturnoprosvetnem področju, približajo in vstopijo V vrste Svobode, da bo to društvo tud; v Zg. Trbovljah zaživelo tako, kot terja od vseh današnji čas. KOPALIŠČE V BREŽICAH Prekrasna Krka je pravi biser Slovenije, ki na splošno velja kot turistična dežela. Vsaka reka ima svoje značilnosti. Tako je na primer Sava v gornjem toku tipična planinska reka z brzicami, ki so privlačne za kajakaše, pod Ljubljano pa se spreminja deloma v kanjonsko oz. ravninsko reko, le da Je v spodnjem toku preveč umazana in izgublja na privlačnosti in vodnih čarih. V nasprotju s Savo je Krka od izvira do izliva v Savo lepa, čista in topla ter ima vse pogoje za kopanje |n razvoj turizma. Po dosedanjih ugotovitvah je prav v spodnjem delu Krike v okolici Brežic največ kopalcev, saj se ob lepih sončnih dneh zbere na obeh bregovih reke na tisoče kopalcev in ljubiteljev narave. V Brežicah že več let načrtujejo in razmišljajo o ureditvi kopališč na Krki. V perspektivnem planu občine Je ureditev kopališč od Izliva Krke v Savo pa tja do Cer- ¥ korist potrošnika Na zadnji seji je občinski ljudski odbor v Trbovljah sprejel sklep o združitvi trgovskih podjetij IZBIRA, POTROŠNJA in PRESKRBA. V javnosti je bilo že pred tem o stvari mnogo ugibanj in razpravljanja, tudi tisk se je zanimal za rešitev tega vprašanja in o njem pisal. Problematika je bila menda res aktualna, saj je bilo o njej precej zanimanja in razprav tudi izven Trbovelj. Posebno zdaj se potrošniki sprašujejo, v čigavo korist je združitev. Sedanja organizacija trgovske mreže v Trbovljah je bila v glavnem organizirana ob splošni sprostitvi našega gospodarstva iz spon administrativnega upravljanja. Takrat je bila trgovina še pod vtisom kontrahiranja zagotovljene preskrbe, plana A itd., skratka planske in, administrativne distribucije. Tudi vsa naslednja leta so bile mnogo večje gospodarske iniciative pri proizvajalnih gospodarskih organizacijah, trgovina pa je na splošno — žal v škodo producenta in konsumenta — hodila v senci obeh. Reorganizacija trgovine v letu 1952 in naslednjem je bila decentralizacija močnih distribucijskih trgovskih podjetij in ustanavljanje manjših, šibkih, konkurenčnih trgovskih podjetij in samostojnih trgovin. Ob teh podjetih, ki so trgovala v prometu na drobno, so bila potem ustanovljena grosistična podjetja, uvozno-izvozniška podjetja, posredniška, špedicijska in podobno, kar vse je ustvarilo verigo posredovalcev med neposrednimi proizvajalci in potrošniki, to pa je vplivalo na ceno, na hiter konsum, in spravljalo nadrobno trgovino v dokajšno odvisnost od grosista. Mala trgovska podjetja so imela kopico težav: nizke sklade (obratna sredstva!); kreditno nesposobnost; visoko režijo; majhna skladišča; minimalna sredstva, deljena zmerom zgolj namensko. Tudi prihodnost trgovskih gospodarskih organizacij je v močnih podjetjih. To je bil torej prvi moment, ki je narekoval reorganizacijo trgovske mreže. Novozgrajena Veleblagovnica, ki bo začela v Trbovljah obratovati 1. julija t. L, je drugi- Vse dosedanje neskladnosti pretirane decentralizacije nam kapacitete veleblagovnice obračajo na glavo. Prvi vtis ob tej najmodernejši slovenski trgovski hiši je lep in impozanten. Ze same štiri prodajalne (dve veliki in dve manjši) so za pojme dosedanje trboveljske trgovine večje od potreb. In nadalje skladišča s kapaciteto 70 vagonov ter hladilnica za 10 vagonov blaga. Veleblagovnici zagotavlja rentabilnost minimalni promet 480 milijonov din, to je polovica celokupnega prometa v nadrobni trgovini v Trbovljah. In končno; veleblagovnica je bila v gradnji 12 let in so investicijska vlaganja nesorazmerno porast-la zaradi tako zavlečene grad- nje, to pa jasno vpliva na odplačilo anuitet, katerih bremena ni mogoče enostavno prevaliti na ramena potrošnika. Ob teh dveh momentih je bilo treba najti najboljšo rešitev za prihodnjo organizacijo trgovine v Trbovljah. Pretehtati je bilo dve varianti: ali ustanoviti eno trgovsko podjetje ali dve, od katerih bi bilo eno za trgovanje z industrijskim ■ blagom , (veleblagovnica in dve do tri manjše poslovalnice) in drugo s špecerijo. Blagovno izmenjavo pa je bilo izboljšati, modernizirati, in predvsem ugoditi željam in povečanim potrebam potrošnikov tako v prehrambeni trgovini kot v trgovini z industrijskim blagom, ki sedaj nudi zelo minimalno izbiro. Ena in druga varianta je imela svoje prednosti, pa tudi pomanjkljivosti. Izhajajoč prav iz gornjih dveh postavk je bilo osvojeno stališče, da se vsa tri trgovska podjetja v kraju združijo v eno. Bojazen, da bo to monopolistično podjetje,.je odveč. Veleblagovnica bo morala biti konkurenčna, in še kako konkurenčna, če bo hotela pritegniti kupce ne samo iz Trbovelj (sedanji odliv letno okrog 110 milijonov ali 12%), marveč iz vsega Zasavja. Za ostale poslovalnice pa bo s plačevanjem zaposlenih po prometu z ločenim obračunavanjem poslovalnic in nekaterimi drugimi instrumenti postavljena taka organizacija, da bo poslovalnice v sestavu enega podjetja naravnost silila v medsebojno konkurenco. Končno pa bo na- loga tržne inšpekcije in sveta za blagovni promet, da razne »to tudi anomalije, ki so še možne, sproti odpravljata, predvsem pa bodo tudi sveti potrošnikov morali budno slediti situaciji in preprečevati nezdrave tendence. Reorganizacija trgovine zajema v konceptu vsa obstoječa trgovska podjetja in trgovine. Načrt se bo izvajal postopoma, ker ne kaže naenkrat preveč spreminjati in eksperimentirati. V sestavu novega podjetja bodo ostale vse poslovalnice dosedanjih treh trgovskih podjetij, ki so se združila (verjetno se opusti poslovalnica pri Stihu). Spremenila pa se bo dejavnost poslovalnic, in sicer tako, da se bodo specializirale. Veleblagovnica kot tip splošne blagovnice bo imela vse, kar potrošnik v trgovini želi (špecerija, delikatesa, bonboniera, manufaktura, tekstil, trikotaža, galanterija, gospodinjski in električni stroji, konfekcija, otroški oddelek, porcelan, steklo, pohištvo, obutev itd.). Novost v blagovnici bo poseben oddelek za prodajo obutve dveh ali treh znanih jugoslovanskih tovarn »Usnje, As,tra), kar je bila za obutev v Trbovljah doslej zelo slaba izbira. — Razen blagovnice bodo tri Specialne trgovine za industrijsko blago, in sicer: pri Pašu za metrsko blago, v K 4 za modno trikotažo ter v »Delavskem domu« (do rušitve) za trikotažo. Sedanja poslovalnica pri Radeju bo imela na zalogi pohištvo, tapetniške izdelke in dekorativne tkanine. Prodaja teh izdelkov bo v blagovnici, kjer bodo za iudi razstavni prostori. Dve poslovalnici, in sicer Podlesnik in Dobovec bosta mešani (kot doslej), nespremenjena pa ostala trgovina »Komisija« pri Delavskem domu. Vse ostale poslovalnice bodo špecerijske na ta način, da se bo v nekaterih (Bevško, Posete) dobilo tudi tisto industrijsko blago, ki ga gospodinja vsak dan potrebuje. Se letošnje leto se pričakuje dograditev in otvoritev špecerijske trgovine pri Komunali v Zg. Trbovljah ter verjetno še Specialna trgovina za modno moško trikotažo v Stolpnici. Naloga novega podjetja bo nadaljnja modernizacija trgovine, predvsem špecerijske. Ze v začetku bo okrepilo in razširilo dostavljanje blaga na dom. V prihodnjosti pa bo treba vpeljati moderno tehniko v poslovanje, in sicer delno, in, popolno samopostrežbo, non-stop sistem, vnajprejšnje pripravljanje in pakiranje blaga v količinah običajnega nakupa, in podobno. Ne nazadnje bo treba urediti tudi poenostavljeno potrjevanje potrošniških posojil v veleblagovnici. V takih pogojih in s tako perspektivo je bila izvedena prva faza reorganizacije trgovine v Trbovljah. Ljudski odbor je z veliko previdnostjo sklepal o združitvi, zavedajoč se, da mora vskladitl ekonomske možnosti s koristmi potrošnikov. Ce bodo trgovski delavci v celoti dali več od sebe kot doslej, bo ta sklep gotovo v korist potrošnikom. A. M. k el j vključno z Rušečo vasjo, k ima zraven reke neizkoriščene termalne toplice. Skladno s to n»" mero hočejo urediti tudi Catesk toplice, kjer je predviden n®, zdraviliški dom in športni pred z olimpijskim bazenom ter drugimi napravami. Na Čatežu nameravajo nadalje zgraditi gostišč nove vrste, tako imenovani »mjT tel« s servisno postajo, ki bo P"' vezan s kopališčem ob zeleni Krki. Moteli se zelo dobro obnesel v ZDA in jih v zadnjih letih uvajajo tudi v Evropi. Turistično olepševalno društvo * Brežicah bo v letošnji sezoni ** začetek investiralo poldrug mil* jon dinarjev za zasilno uredite kopališča na »Griču«. Ureditev tega kopališča bo prva etapa nadaljnjih kopalnih objektov ob Krki. Kopališke kabine na Griču * temeljito popravili ln jih bode sedaj prepleskali, tako da bodo * v bližnjih tednih lahko sprejel prve kopalce. V hiši Uršič bo m®" sezono odprto gostišče, čez res bodo zgradili plovni most. na drugi strani obrežja pa bodo napravili stopnice za dostop \ vodo. kabinah in pod njimi bodo ur® dili prostorne terase za kopal®,' pripravljalna dela sicer zadovolji' vo napredujejo, vendar stalna »L soka voda onemogoča pričete* glavnih gradbenih del, ki bi [J normalnih pogojih morala biti 1 končana. Preteklo leto so na tem predel1* asfaltirali cesto Krška vas—Cat® kjer v bodoče ne bo več pr*® ln močnega prometa, ker so tr» žitna vozila preusmerili na av^ mobllsko cesto. V zadovoljstvo številnih kopa* Hpv pričakujejo, da bo kopali’ usposobljeno do konca tega J® , seča. Mnogo gostov prihaja iz 5e. sednega Zagreba, ki žele svoj ® j deljski odpočitek preživeti v j®L naravi, med zelenjem ln kopanj", v Krki. Spričo usposobitve 0 gonjenih objektov in ugodnih PUg metnih zvez bo število turistov kopalcev zelo naraslo, zaradi ® , sar razmišljajo o ureditvi camP’,e, prostorov ob Krki oziroma v®iti ni neposredni bližini. Taki o®J®,e. so gospodarskega pomena za ®r , žlško komuno, pozitivni za raz* turizma pri nas. in kar Je bis^.j no — prijetni prostori za oddih « krepitev naših delovnih ljudi. ^ Ribištvo — vseljudski šport Ce se pelješ s popoldanskim kom od Ljubljano mimo Litij® Zidanega mosta, boš videl s* t okno kupeja vse polno ribičev ,, obeh straneh Save. Se posebno K sana pa je ta slika ob nedelj aj ko love ribiči že v dopoldan’ urah fn vse do večera. ,j; Iz razgovora z zasavskimi iJljs smo zvedeli, da se zdaj zac® jp ribiška sezona s češnjami. N® ju-vabo love kline. V Zasavju .« Je več ribiških družin. °brnlsV-litijske sega od litijskega do *c( skeča mostu. Družina šteje or je 80 članov, njen predsednik P" \l tovariš Mali. Litijski ribiči ’0_ gojltvenlh namenov spustili r®; Br ko Savo že nekaj , mladic, v teku leta pa bodo vjjl v roko še več tisoč kosov ribjega zaroda, da bi povečali rig« vilo rib v zasavskih vodah. da vredna je nadalje ribolov' JI v Trbovljah, ki mnogo dopri-k napredku ribištva v ZasnVj (.V'1 ŠPORTNA NEDELJA Kdo bo prvak? ir? £ ^OLiMP, BRATSTVO, CELJE, »UDAR VELEiNJE ALI FROLE-TAREC? c^ekni0va-n^e celjsko-zasavske nogometne lige se je močno zaplet-® ln Je zato vprašanje prvaka od-do prihodnje nedelje. Ta-šele bomo vedeli, kdo je zmagovalec. Perspektive za do-• ®g° te časti imajo vsi v naslovil »n vedeni kluhj. Ce ne bo posredi nogometne kuhinje«, ki se zadnje •^se vmešava, potem bodo to vprašanje tešili sami nogometaši sodniki6116111 POljU 111 z dobrlml Proletarec pregazil Rudarja Rezultat 8:1, ki sl ga Je priboril a„®!etarec Iz Zagorja v nedeljo h. ?1? ,na svojem Igrišču proti “častniškemu Rudarju, Je precej ' ISrlšče Je bilo sicer težavno vi,, ‘f10. toda ves čas tekme so tfifalci Proletarca v premoči. i, *m° Je dobro vodil Butkovec « Trbovelj. zultat 3:2 v Šoštanju ni realen ln bi, sodeč po igri, zaslužilo zmago Bralstvo, toda zopet — sodniki. Tu nekaj ni v redu. Vse kaže, da bodo vprašanje prvaka rešili kar drugi po svoje. BREŽICE SLOV. KONJICE 5:2 Bratstvo izgubilo v Šoštanju «v?rastnišk° Bratstvo Je z nedelj. uD™ Porazom v Šoštanju izgubilo 'jj- da osvoji prvo mesto. Re- KINO »DELAVSKI DOM« V TR-2—4' Junija ital. film ULPE a SIROMAŠNE«; 5.-8. Ju-n.,a amer. barvni film »Madame 6em=rvy*: 9—u- Junija ital. kl-°TROciPSkl ,Um »OCETJE in .^O »SVOBODA — TRBoV-barL.II<: 4'—s- Junija francoski v.™* klnemaskopski film »TA-do ^G0<: naslednji teden od 10. »Pl vč JuniJa ameriški barvni film les na VODI«. V t-m?0 ‘SVOBODA — ZASAVJE« fihr, »l,all: 6—8. Junija ameriški U i,,,T^RZANOVA JEZA«; 13. in »Stp?1! J* ameriški barvni film fcfjA SLONOV«. U, J ,° »TRIGLAV«, Zagorje: 3. »Tom, lja angleški glasbeni film ChLSTIL poje«; 6.-8. Junija film d1 barvni klnemaskopski »lJa ‘?ELO PERO«; 10. ln li. ju-‘lN'Snv,?5.c05ki kriminalni film SKIOR NA DELU«. J. In ? »SVOBODA«, KISOVEC; »llMnc-k Jun*ja italijanska dfama riSk. K T° D «; 5—7. junija ame-'koDski aJ,Yn* kavbojski kinema-I- P K1 film »REKA SMRTI«; V predzadnji prvenstveni nogometni tekmi so Brežičanl na domačem igrišču premagali Slov. Konjice z rezultatom 5:2 (2:0). — Tekma Je potekala v znamenju premoči domačih, vendar sta Izredno težaven teren in dež preprečila lepo igro. — Za domače so bili uspešni: Fajn (2). Zupančič (2) ln Kešič (1), za goste pa Kokalj ln Ulčnik. Mea Brežičanl so bili najboljši igralci Fajn, Zivko-vič in Rašlč, pri gosteh pa Ulčnik ln mladi vratar Bezenšek, ki Je z odličnim) intervencijami rešil svoje moštvo katastrofe. Pri gosteh še manjka tehnike, a odlikuje Jih ostrina. Zaradi nešportne geste Je bil en igralec izključen. V zadnji tekmi gostujejo brežiški nogometaši v Kisovcu nad Zagorjem proti domači Svobodi. Lestvica tik pred zaključkom Proga Je bila zelo naporna in potekala iz Hrastnika preko hr ba v Trbovlje, nadalje čez Slednik v Zagorje in od tam ob sav: nazaj na Hrastnik, kar da 40 km dolgo progo. Startalo Je 14 tekmovalcev, a na cilj jih je prispelo 11. Dirke so bile propagandnega značaja ter Je bil uspeh prav raz veseljiv. Med prvimi je prispel na cilj znani tekmovalec »Roga, iz Ljubljane. Rezultati; l. Borut Rode (Rog) 1:5,48; 2. Ivan Kavaš (Bell.) 1:5.46: 3. Janez Bizjak (Rog) 1:5,50. katerim slede: Pavle Mihec, Janez Ve-reš, Stane Zmazek. Edi Pufler in ostali. Najstarejši tekmovalec je bil tovariš Perme iz Kranja, ki ima že šest križev na hrbtu. Kolesarsko društvo Je tekmova-vanje skrbno organiziralo jn se za udeležbo priporoča tudi v bodoče. R. V ALI BO GOL? SIGNALI Olimpija Celje 19 12 1 6 38:26* 25 Proletarec 19 11 2 6 47:24 24 Bratstvo 19 11 2 6 91:29 24 »Celje« 19 12 1 6 38:26 24 Rudar Velenje 19 10 5 4 44:34 23 Brežice 19 10 1 8 49:40 21 Rudar Hrast, 20 7 4 9 45:60 18 Kovinar Store 18 6 3 9 29:45 15 Svoboda Kis. 17 4 3 10 21:36 11 Partizan Konj. 19 5 1 13 22:51 11 Partizan Sošt. 18 2 4 12 28:48 10 Kozjanski aktivisti se bodo zbrali Meseca avgusta bo preteklo 16 let, odkar so se aktivisti Kozjanskega okrožja zbrali k posvetovanju v Srebrnem parku. Letošnjega avgusta pa se bodo ti aktivisti zbrali na Bohorju ln bodo ta zbor združili s slavjem otvoritve bohorske planinske koče. V spomin na to nekdanje posvetovanje bodo na koči odkrili spominsko ploščo. Na Bohorju pa bodo do tega slavja zgradili tudi vodovod ln elektrificirali tamkajšnje kmečko naselje. Računajo, da se v avgustu ne bodo zbrali na Bohorju samo aktivisti Kozjanskega okrožja, ampak da bodo na zeleni Bohor takrat prihiteli tudi ostali, tako z Dolenjske, s Prekmurja, Štajerske in z Zasavja. Torej: meseca avgusta vsi, ki ste delali na tem področju m se borili za osvoboditev, pohitite tisti dan na lepi, prijazni Bohor! Takrat bo spet zaoriia pesem: »Bohor žari. Bohor šumi, Bohor je vstal...« Iz Krmelja KOLESARSKE DIRKE V HRASTNIKU Kolesarski šport Je v Hrastniku zelo priljubljen in razvit. V kolesarskem društvu Je večina članov lz vrst mladincev, kar je prav razveseljivo. Kakor vsako leto, tako Je društvo tudi letos pripravilo tekmovanje kolesarskih društev. Razen Domačinov so na tem tekmovanju sodelovali kolesarji KD »Rog« iz Ljubljane. Beltinci, KD Kranj. Kino v Krmelju. — Kino predstave v Krmelju so dokaj slabo obiskane, če izvzamemo šolske predstave. Marsikaterega domačina in do- mačinko zanese pot kdaj pa kdaj v Ljubljano ali v Zagreb in si želi obiskati kino. Ko pavidi tisto prerivanje za vstopnice, ga vse veselje mine. Takrat se vsak rad spomni, kako je doma, kjer si lahko vsakdo po mili volji izbira sedež, — Kino uprava v Krmelju ima v načrtu preurediti kino na kinoskopski ali pa na »vistaviaion« sistem, seveda v kolikor bo večje zanimanj e za kinematografski obisk, kajti za preureditev kina bo treba najeti posojilo. —Krmeljčani! obiskujte svoj kino, saj bodo na programu prav dobri filmi, med njimi tudi »Dobri vojak Svejk«. List »Dolenjski rudar«. — Za letošnji 1. maj je izšla že 5. številka »Dolenjskega rudarja«, ki ga izdaja delavski svet Rudnika rjavega premoga Krmelj. Med bogato vsebino tega strokovnega lista je: Pozdrav 1. maju, Ob 40. obletnici KPJ, Organizacija dela na rudniku, Gospodar-sko-finančno poslovanje za prve tri mesece, Priprave za proslavo 150-Ietnlce rudnika, Sklepi DS rudnika, Problemi kina v Krmelju in Knapovski humoir. List je zanimiv dn -dobro urejevan. V Jelovem so zgradili novo cesro Pred nekaj dnevi se je v Jelovem pri Radečah zbralo obilo domačinov, okoličanov in sjo- Mški t6°n"\ Illm »KEKA SMRTI«; 10. film angleški kriminalni BlLj-A« °LPA 12 LAVENDER- mali oglasi posestvo v Velikem Tr- Sad»to^,iriUŽ1l?&ka W5a- ^nograd, -- j2£Jaik> ob avtomobilski cesti. Rezultati II. športnih iger IRš v Trbovljah Ker ob zaključku redakcije prejšnje številke našega lista športno tekmovanje gojencev Industrijskih rudarskih šol Jugoslavije še □] bilo končano, prinašamo tokrat rezultate v posameznih dl-scipHnah ter končni plasma ekip, ki so nastopile v tej konkurenci. V atletiki so tekmovalci nastopili v štirih disciplinah, skupni rezultat posameznikov pa se je računal za uspeh ekipe. jsggraarasHVsSS lje 4:16,1. — MET KROGLE: L PREKLIC em, da nisem plačnik OD SREDE DO SREDE - ROJSTVA ^“REZice: Marija Vidovič, Grad-hčerko; Kata Radinovič, tla«-:,;e ~ Zupančičeva 2, hčerko; ko; H? Polovlč. Rigonce 9. hčer-Ooi j jtoclftka Požun, Lončarjev lje hčerko; Ana Urlep, Dram-žitia ',Slna: Marija Godler, Bre-6, hče.ru ’ JuUJana Levičar, Gora tiha- rko; Zorica Ban. Radaikovo, ^vijeta Jurečič, Laduč, jeilca; Marija Jazbec, Bi-?abukLYas- slna: Marija Ažman, y*dem^je 24• srna; Marija Dular, jev j, ,Sk° — Cesta krških žr-riVsv? hčerko; Katica Zivoder, kagtS.Marof 18, hčerko; Rozalija Frančifi’ Krška vas 44. hčerko; ?iha. r f Salmič, Gorenja vaa 13, aterVAHubica Nežič, Rozga 3, ^h S,’ Ljudmila Krošenj, Mali rajev-' hčerko; Angela Grubar, "tala hčerko; Ivana Požgaj, ®W°OI‘na 19- hčerko; Jožefa kha 5' Žunkov dol 14, hčerko; *>t i^tb. Brežice — Usnjarska sina hSlU6e,,yLJE: Magdalena Trošt, ftoOveT, slnai Olga Gantar lz g Polji”,-, 8ltla: Štefanija Omahen fbjai ht-ka, sina; Vida Mihevc lz F Ivh‘lta' sina; Milena Lenarčič ?ek , °velJ. sina; Štefka Dmov-Serje, “agorja, sina; Amalija Do-gilhiu Trbovelj, hčerko; Fani h avm*z, Trbovelj, hčerko; Edita 5art0n , Zagorja, sina; Draga ;°re L ‘z Trbovelj, sina; Berta kitilo, Zagorja, hčerko; Albina riM- *r iz Zagorja, hčerko: Ne- tilka in Bronislava Ušen, gospodinjska pomočnica iz Sevnice. SMRTI BREŽICE: Alojzija Lebič. roj. Mastnak, gospodinja. Brežice — Ul. stare pravde 20. stara 70 let; Terezija Cvetkovič, roj. Bosina, družinska upokojenka. Dobova 32, stara 68 let: Jože Verstovšek, komercialist. Brežice — Cesta prvih borcev 29. star 65 let; Bernarda Preskar. otrok star pol ure, Blatno 18; Emerlk Sopar, invalidski upokojenec, Zigarski vrh 8, star 78 let. TRBOVLJE: Franc Zupan, upokojenec. star 58 let lz Trbovelj; Franc Zanič, kovač, star 48 let iz Trbovelj; Karel Kumelj, upokojenec, star 69 let lz Radeč; Ivan Drnovšek, rudar, star 29 let lz Zagorja; Viktor Smon, klepar, star 32 let lz Trbovelj; Josip Jamnik, upokojenec, star 54 let lz Trbovelj; Ljuba Pfeifer, otrok, stara 2 dni; Alojzija Mrežar, upokojenka, stara 80 let lz Trbovelj • Karolina Medvešek, gospodinja, stara 74 let lz Trbovelj: Johan Krečnlk. upokojenec. star 83 let Iz Trbovelj; Pavlina Krajšek. upokojenka, stara 68 let lz Trbovelj; Jože Zmr-zlak. kmetovalec, star 46 let iz Trbovelj; Rudolf Račič, električar, star 29 let lz Trbovelj. SMRTI; Sevnica: Franc Mlinarič, kmet lz Lončarjevega dola, star 55 let; & lz Zagorja, sina; Mar- ti avltii.>nlto lz Hrastnika, sina; rSL51 let. Vldem-Krško — U*'UŽhp„}'a 14 in Angela Potisk, a- stara 30 let. Brežice h^Rov a ceeta *• •Phe^vf-JE: Anton Žagar, Kr' . hlubljane l/n Marij . . •Kahc uslužbenka lz Trbovelj; «Jb»v.]lt,paJzar. ključavničar lz ln Olga Košir, avtobusna' ica iZ Trbovelj; Ivan :**• rudar lz Trbovelj ln gospodinjska pomoč-Ja; Maka Hutar, klju-lz Trbovelj ln Zlatka h 5*1 Roepodlnja lz Trbovelj; v ! M O E UVAŽA: kompletne Instalacije, stroje, opremo, elektromotorje, elektromate-rial in pribor. IZ SVOJIH SKLADIŠČ PRODAJA: proizvode črne in barvaste metalurgije, stroje, jeklo in' orodje, elektromotorje, električni material in eksploziv za rudarstvo. RUDAR ZAGREB, Tomašlčeva ul. 6 PODJETJE ZA PROMET IN UVOZ RUDARSKO-TEHNICNEGA MATERIALA IN OPREME RAZPOŠILJA IN KUPUJE; 1. rudarsko orodje in potrebščine, 2. transportna sredstva In potrebščine, jeklene vrvi, 3. črpalke, kompresorje, ventilatorje, motorje in pritikline, 4. razsvetljavo in električni material, 5. pirotehnični material in pribor, 6. zaščitna in varovalna sredstva, 7. ostale rudarske stroje, naprave in instrumente, 8. razni material im potrebščine, kakor tudi ostale nabave. RAZPIS Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik razpisuje na podlagi 29. čl. Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ 32-1965) in čl. 3 Pravilnika o štipendijah 6 mest POGODBENIH STIPENDij h 2 štipendiji za študij na mojstrski šoli — rudarski oddelek, 2 štipendiji za študij na tehniški srednji šoli — rudarski oddelek, 1 štipendijo za študij na tehniški srednji šoli — strojni oddelek, 1 štipendijo za študij na tehniški srednji šoli — elektro' oddelek. štipendija znaša mesečno 7.000 din in prične teči od 1. septembra 1959 dalje. Rok za vlaganje prošenj je 30 dpi od objave v časopisu. Prvenstvo pri podeljevanju štipendij imajo otroci članov kolektiva in padlih borcev NOV. Delavski svet Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik Etir varovalk lz Trbovelj; ifveij ,21'nlk, bagrovodja iz Tr-Boriiek, delavke iuftite (U; Ivam Krajnc, elektro-X „ 'z Trbovelj in Marija “ažlika iz Trbovelj. POROKE: Pavel Kožuh. tovarnl- •jSiu, li, Se^®c iz Podgorice ln AloJ-***■ »’ tovarniška delavka iz msn,,raJlc Gramce, kmet, Glo-Brežicah In Leopoldlni %1MokearnlSka delavka lz Pre. hlu ' J”,-e Rau lz Loga pri V V0y. di-zarski pomočnik in ItiTpVi., *' frizerska pomočnica Iz ji ? w • Franc Kolman, polje-**vv*ar|.].i>^nlce’ Florjanska ul. Ig \ Gbrez, tovarniška de-l!ta50k,-iiministra Lloyda, s katerim se je vozil že Macmtl-lan. Za seboj ima že okoli 112.000 km. Hkrati so mu že enkrat izmenjali motor. PEPEL NA DNU OCEANA Ameriški geolog dr. Worzel je sporočil, da so odkrili na velikanskih površinah Tihega oceana doslej neznano plast zdrobljenega steklu podobnega bo'ega GREMO NA DOPUST C as dopustov je skoraj tu. Čeprav vreme še ni ravno najprimernejše za toliko pričakovani od-počitek, je prav gotovo že marsikdo napravil načrt kje in kako bo letos preživel počitnice. Nekateri so morda že celo določili dan odhoda. Če ste tudi ve med tistimi, potem ga nikar ne pričakujte križem rok, temveč se kar začnite pripravljati. Kar dva tedna pred odhodom začnite s pripravami: sestavite seznam vseh predmetov (perila, oblek, čevljev in drugih stvari), ki Jih nameravate vzeti s seboj. Sevfda boste vašo garderobo in druge stvari, ki jih nameravate vzeti s seboj, prilagodili kraju, kjer boste počitnice preživljale. Ce greste v hribe, potem potrebujete predvsem nekaj toplih volnenih jopic, eno ali dve športni krili, nizke športne čevlje in za vsak primer še kakšno drugo toplo oblačilo. Ce greste na morje, potem seveda ne smete pozabiti na obleko za sončenje, na udobne sandale in še na toliko drugih- KREMA IN POL TEMELJITE REFORME? Temeljite reforme za celotno olimpijsko gibanje na svetu pripravljajo v Sovjetski zvezi — tako piše francoski »L'Equl-pe«, kajti po mnenju odgovornih športnih funkcionarjev je treba člmprej doseči, da bo mednarodni olimpijski forum preurejen v nekakšno Organizacijo združenih narodov tudi na športnem področju. V ta namen Je treba predvsem povečati sestavo sedanjega odbora, v katerem naj bi poleg dosedanjih 64 osebnih veličin sedelo če 115 predsednikov vseh nacionalnih olimpijskih komitejev in 35 predsednikov mednarodnih strokovnih športnih zvez. Ko bo to storjeno, bomo tudi s športnega Olimpa poslušali take nauke in pobude, kakršne prihajajo zdaj ta čas Iz Ženeve. In govoriti se bo dalo, da bo veselje ... Sonce postaja svetlejše Astronom ameriškega observatorija Lowel Harold Johnson sodi, da je svetloba sonca zdaj močnejša za okoli 2°/o kot pred petimi Leti. Čeprav je sonce svetlejše, pa zato ni toplejše. Razlike v moči sončne svetlobe pripisuje pegam, ki se v rednih cikličnih izmenah pojavljajo na površini sonca. Na osnovi rednih petletnih opazovanj Urana in Neptuna je profesor Johnson še z nekaj svojimi kolegi ugotovil to spremembo. Policaji za kosilo Skupina kanibalov v pokrajini Purari v Papui je pred kratkim napadla vas Matuari, ubila vaške policiste in jih pojedla. Ljudožrci so potem preganjali prestrašene prebivalce do taborišča neke petrolejske družbe pri Owaitai. Guverner Papue in Nove Gvineje je v zveni s tem dogodkom izjavil, da Je treba morilce izslediti v njihovi vasi. ki leži v divjem pragozdu, polnem tigrov. Ta primer kanibalstva Je bil v treh letih prvi na področju Papue, stvari, ki jih boste pri kopanju in sploh na letovišču ob morju potrebovale. Predvsem vam svetujemo, da si priskrbite dobro kremo ali olje za sončenje. V prodaji so razna olja in kreme, ki pomagajo, da koža hitro in enakomerno porjavi. Ta olja in kreme bodo prišle predvsem prav tistim, ki nimajo dosti časa za sončenje. Seveda mora vsaka izbrati kremo ali olje, ki bo najbolj ustrezalo njeni koži. Za mastne kože so v prodaji posebne kreme, ki kožo ščitijo, ne da bi jo tudi omastile. Za ženske s suho kožo so v prodaji posebne kreme, ki kožo hranijo in ji dajejo zadostno količino vlage. Potem so še na razpolago posebne kreme in olja za občutljive kože — treba je samo izbrati, in lepo zagorela koža ne bo stvarnost le za nekatere ženske, ki utegnejo, da se lahko po mili volji kopajo in sončijo. In še mnogo drugih stvari morate opraviti, preden greste na počitnice, ki pa niso povezane z vašo poletno garderobo. Tako morate pred odhodom skrbno pregledati vse omare in potresti v vsako prašek proti moljem. Čevlje odnesite pravočasno k čevljarju, prav tako operite in zakrpajte vse obleke in drugo perilo, ki ga ne boste vzele s seboj na počitnice. Ni^ar ne pozabite tudi na zobarja. Obiščite ga, čeprav imate v zobu samo majhno in »nedolžno« luknjico. Boleč zob vam bo namreč gotovo pokvaril počitnice. Ce gojite rože, poiščite nekoga, kj jih, ne ho pozabil zalivati; če imate "psa, mu poskrbite za ta čas rejnika. Podobno velja tudi za ribice, kanarčke iA druge domače živali. V zadnjih dneh pa ne pozabite še na naslednje opravke: pripra- »KOT NOV JE!« vite kovček in položite vanj vse stvari, ki jih nameravate vzeti s seboj. Tako se vam ne bo zgodilo, da se boste ob svojem prihodu v letovišče spomnile na kup stvari, ki ste jih v naglici pozabile doma. Zadnji dan si rezervirajte še za obisk pri frizerju. Tako boste že prvi dan počitnic v redu in počutile se boste mnogo bolje. Ce pa boste svoj dopust preživele doma, potom si zapomnite naslednje; živite kot po navadi in pozabite, da morate hoditi v službo. JAN SEBERG KOT »DEVI CA ORLEANSKA« BREZ BESED Ptice obračajo hrbet naravi V poslednjih letih so ornitologi opazili, dta izrazito gozdne ptice vedno pogosteje grade svoja gnezda v večjih in celo največjih mestih. Ta pojav so ugotovili tudi letošnjo pomlad. Nekatera gnezda so našli v zelo nizkih legah, komaj dva metra nad zemljo, v Nemčiji, Franciji in Švici. Ptice pletejo gnezda na drevju, ki je zasajeno ob avto cestah in prometnejših ulicah. Tu žive brezskrbno in se ne zanimajo za ljudi in motoma vozila. Prirod oslove i zatrjujejo, da je ta »beg iz narave« _ PRIHRANEK tesno povezan z • nagonom varnosti iin da se divje ptice verjetno počutijo mirneje v mestih kot v gozdovih. Navadile so se na človeka, ki jim ne grozi in so se začele umikati nevarnostim, ki nanje preže v naravi. Celo tudi kos, ta najbolj plačljivi prebivalec gozdov, pristaja na sožitje z ljudmi, seli se v bližino zgradb in se obnaša kot da bi ga ropot tovarn sploh ne motil. Omiitološki centri v Evropi in Ameriki opravljajo nadaljnja proučevanja tega pojava. NOVINARJI IN DIPLOMACIJA Do diplomatske nevšečnosti je prišlo med ZSSR in Burmo zaradi nekega novinarja. Gre za Jevgenija Kovtunenko, ** je dopisnik sovjetske agencije TASS v Rangunu. Burmansko sodišče je namreč izdalo nalog, da se Kovtunenko aretira, ker je proti njemu vložena tožba za obrekovanje. Tožnik je prav tako časnikar. Piše se U Lo Jen in j« glavni urednik lista »Nacija«, ki izhaja v Rangunu. Rus J® Burmanca v biltenu Tass obdolžil, da je dobil od ameriške ambasade v Rangunu 34.000 dolarjev podkupnine. Zanimivo je, kakšna bo v tej zadevi odločitev sodišča. Seveda, če stvari ne bodo že prej rešili diplomati... MONTGOMERV OBTOŽEN Preden je Montgomcry obiskal ZSSR, je na televiziji daj izjave, ki Američanov ne prikazujejo v dobri luči. Kritiziral je svoje bivše tovariše in zaveznike ter poudaril, da se morajo v politiki mnogo mnogo naučiti. Eisenhovver je užaljen odbij njegove obtožbe. Sedaj se je v britanskem Spodnjem dom« oglasila Irena Ward, ki je konservativni poslanec. Predlagala je sprejem resolucije, v kateri se obsojajo Montgomeryjeve izjave. Parlament bi moral o tej resoluciji razpravljati. . . . nihče od ostalih poslancev ni hotel podpisati zahtev« o debati proti staremu maršalu. - Solidarnost z Ameriko? TUJSKA LEGIJA Na svetu obstaja še neka Tujska legija, tokrat ne v služb* Francije, ampak Združenih držav Amerike. Kakor poro«8 bonnski dopisnik »New Yprk Timesa«, imajo ZDA v Zahodni Nemčiji divizijo s 14.600 možmi, ki niso Američan*-Polovica od njih so Nemci, ostali pa begunci iz vzhodni** držav. Neki komandanti te legije so upokojeni nemški oficir) in generali. Dopisnik omenjenega časnika pouarja, da so bili glav* vzrok za ustanovitev te legije — manjši vzdrževalni stroški ** 'vojake. Malo pa je takih ljudi, ki bi pojasnilu navedene** dopisnika verjeli. Mnogo bolj verjetni so politični momenti.•• ROMAN V NADALJEVANJIH MED DVEMA e ŽENAMA Fannv je bila zanj vsekakor pripravna žena. Najela je potrebno glužinčad za hišo in gospodinjstvo je teklo popolnoma v redu. S prostim časom, kolikor ga ji je ob svoji zaposlenosti lahko posvetil, je bila Zad0No1rbeart ni vedel, zakaj ga sobarica večkrat tako vprašujoče gleda. Ni imel namreč nobenega pojma o številnih obiskih, ki jih je žena spre iemala doma v njegovi odsotnosti, prav tako ni vedel za zabave, ki j Sla gostom izven hiše. In tudi če bi mu bilo vse to znano, bl Tannv0 je*3 dobila*od° moža veliko vsoto denarja za gospodinjstvo^ Porabila je vse in je pogosto še prosila za denar. Nobert ji ga je dal, ne da hVaTSvaSueSeilue0 Slutil se je proti njej nekako krivega, kajti zavedel se je, da ženi ne daje tega, kar vsaka žena od svojega m0Ž*SffiS'<» SfToS«. vendar bi -.njenem m,„« lahko »vel. ,l"“ SVTb‘i U-voi” tn^rtvTSm popolnoma zadovoljna. Norbert je bil za njene pojme idealen mož: vsako jutro je odšel z doma “ »poldne b U5 L,, spe, odiel. Se preden 1« Z mize, zvečer pa je bil navadno v pisarni, kjer se je zaril v aeio Imel g^^g^j^kajpBk vedela, da gospa sprejema*razne moške °b*ske F.nny pa se ni zdelo .vredno razmišljati o tem, kakšno mnenje imajo Kiin,* uslužbenke o njenem zasebnem življenju. . Sobarici "n ostalim je večkrat dala dopust in zahtevala da gredo V kino? ali pa jih Te poslala kam drugam. Bilo ji je vseeno, kaj mislijo f njej In takrat je bil navadno Peter v hiši. Bil je človek visoke rasti, koščene postave, ki ga je imela že rada, še preden je sploh vedela za Norberta Brandta. „ . .. , _ . ... Nista si bila samo prijatelja, temveč dosti več. Fanny ni bila ženska, ki bi bila zmožna globoko in nežno ljubiti, a to, kar je sploh lahko čutila za kakšnega moškega, je čutila za Petra. Jemal je denar od nje in pogsto prihajal k njej z novimi zahtevami, ki jim je Fanny ugodila. Glede tega ni imela nobenih težav, kajti treba ji je bilo samo Norberta prositi za denar. Do sedaj ji ni niti enkrat odrekel, če ga je med mesecem prosila za kak znesek. »Sva sama?« jo je vprašal Peter. Fanny je bila oblečena v elegantno domačo obleko, ki je bila za to priložnost preveč praznična. y »Da, sama sva...« je šepriila in se ga ovila okrog vratu. Tako so postali Petrovi obiski redni. Nudil ji je to, kar ji je Norbert pogosto odrekel, ker je bil utrujen ali pa se mu sploh ni ljubilo, in Fanny si zaradi tega ni delala kakih skrbi. Niti ne tedaj, ko je začutila, da je noseča. Sprva je bilo to zanjo neprijetno spoznanje, toda bila je poročena in Norbert bo gotovo prepričan, da je otrok njegov... Bila je ženska brezvestne narave, ki glede varanja svojega moža ni poznala nobenih zadržkov ali očitkov. Ko mu je razodela, kako je z njo se je Norbert delal, kakor da je novice, da bo postal oče, vesel. Toča Fannv. ki je njegov obraz ostro opazovala, je videla, da to ni res. »Bolj boš morala sedaj paziti nase,« ji je rekel Norbert m zamiš-lieno nagubal čelo. Sedela sta v salonu in bila je že pozna ura. Velika stoječa svetilka je metala svetlobni stožec na pisano preprogo na tleh, tako da je bil možev obraz v senci. . „ , . ,, »Se tudi ti veseliš tega, Norbert?« ga je Fanny vprašala, sedla na njegova kolena in se z obrazom pritisnila k njemu. Norbert seveda m slutil da Fanny igra komedijo. Bil je utrujen in je hotel oditi k počitku, vendar je sprevidel, da ima žena pač pravico na kaj več. »Pojdiva v posteljo,« ji je predlagal in zazdehal. Za njegovim hrbtom je Fanny posmehljivo zapotegmia usta. »Da, ^Tak ie bnmNorbertov"zakon. Mož je mislil, da živi z ženo nekakšen povprečen zakon, sobarica pa se je čudila nad njegovo slepoto. Vsi v hiši so vedeli, da ga njegova mlada žena vara, le on sam ni imel pojma »Še tri mesece, in Kristina bo prosta,: je mislil Norbert, ko si je odejo^poeS jmi ^ bjl še vedno pri dekletu, ki ga ni mogel pozabiti. In prav zaradi tega se je potrudil, da je bil proti svoji ženi posebno nežen, ker je imel proti njej slabo vest. ., »Nekaj denarja potrebujem, Norbert,« mu je rekla žena in se stisni « k njemu. »Življenje je danes tako neznansko drago,« mu je potožila. razumeš, da ne morem hoditi vedno v eni in.is*‘ koliko Bila je trdna prepričana, da Norbert sploh ne ve, kakšne in k oblek ima. Možje so v nekaterih pogledih slepi in tudi Norbert ni hi* izjema. Koliko oblek je že plačal, ki jih sploh ni kupila! — »Kakšen znesek potrebuješ?« jo je Norbert vprašal, ki je na pol spal. »Tri sto mark, dragi...« »Jutri ti bom napisal ček...« $ Fanny je ugasnila svetilko na posteljni omarici. Bila je zadovolji s svojimi uspehi. Dobila bo otroka in Norbert bo imel zaradi tega obve do nje. In' tudi če bi morda kdaj zvedel, da je bila ... kar se tiče zakonsit zvestobe, nekoliko preveč velikodušna... je bila prepričana, da i" zaradi tega ne bo zahteval ločitve... Velike bele snežinke so plesale in se vrtinčile po zraku ter se used® na brezbarvne lase žena. Bilo je na dvorišču jetnišnice. Veliki čevlji jetn^ ki so drugače škripali po pesku, kadar so hodile v krogu po dvorišču, . se danes premikali neslišno v tihi, beli krasoti, ki se je v velikih kosim usipala z neba. tg Prišla je zima in Kristina je dvignila obraz proti nebu, snežinke tr so ji hladile vroče čelo. . Kako je hrepenela po zimi, saj je pomenila konec njenega trpljenj . Sedaj je lahko že štela dneve, ki jih bo še morala tu preživeti, hm* pa se je bala življenja, ki jo čaka zunaj v neusmiljenem svetu ... e Teden dni kasneje jo je gospa Hasselheide peljala v spodnje prost« { jetnišnice. Obraz nadzornice je bil danes še bolj mračen kot sicer, . žal ji je bilo, da bo Kristina Meerwald, ki jo je tako sovražila, izpuščena. , »Tu je!« je nadzornica zaklicala svoji tovarišici, ki je sedela za P1’ e no mizo in odprla neko mapo, da v spisku poišče številko Kristinine civ>* ^»Veseli ste, da boste spet prosti, kajne?« je ta prijazno ogovor** Kristino, ki je stala pred mizo in čakala. .»HiV«' »Da,« je tiho odgovorila, toda njen glas ni zvenel nič kaj prepričiJ* v Hrepenela je, da bi bilo že konec tega. Sedaj je bil ta trenutek tu *n nekaj urah bo prestopila vrata jetnišnice ter stala zunaj na cesti. ■ •. igl »Tu je vaš denar! Prosim, podpišite potrdilo o prejemu,« ji je d®^ji direktor jetnišnice uro pozneje, ko je Kristina stala pred njim v s civilni obleki, ki ji je v teh mesecih postala preširoka. Kristina je ubogljivo podpisala. »In sedaj, gospodična Meervvald. odhajate od nas, bi v slovo še rad spregovoril z vami nekaj besed*-Gospodična Meerwald... eJ) Devet mesecev je bila samo številka, človek brez imena, sploh n°v0( človek. In sedaj jo je mož ogovoril z gospodično Meenvald! Ta naf?° je pomenil, da je spet postala človek. , j# Dal ji je običajne opomine na pot, naj živi v bodoče pošteno, n8*t/ varuje krivih poti,' in tal^o dalje, kakor jih je govoril že stotinam *n linam, ki so zapuščale kaznilnico. j (Dalje prihodnjič) ,’dan«8 pis«1'