Rado Kočevar: ŠIROKA PEČ Široka pec Je čudovita gora v Marbuljkiovi skupini. Stena strmo prepada na sever s skoraj 800 m visok-0, navpično severno steno. Malo je gora, ki bi me s svojo lepo obliko tak.o priklenile in ostale pri srcu, kakor je Široka ,peč. Ne vem, zakaj mi je ta gora tako všeč. Če bi hotel odgovoriti, bi bil v zadregi kakor pred vprašanjem, zakaj hodimo v gore. Nisem dosti krat zahajal v Martuljek, tt.>da kadar sem se vračal iz njegovih sten, je bila vedno kaka težja tura za menoj. Steni Široke peči in Špika sta steni svetovnega slovesa. Tega nam ne dokazujejo le inozemske smeri v obeh stenah. Imeni obeh pozna mnogo alpinistov širom po Evropi. Ko smo· lani lazili po Evnopi in prišli v stik z alpinisti raznih dežel, smo videli. da so Triglav, Travnik, Jalovec. Špik in Široka peč imena za Julijske Alpe v tujini Lela 1947 sem bil prvič v gorah Martuljka. Moja prva plezalna pot in sploh prva pot v te gore je velj~a severni .steni Široke ipeči. 2e takrat me je stena prevzela. Bila mi je nato vedno pred očmi, na vsakem koraku v gorah in v dolini. Ko smo se z vlakom vozili v Planico ali Kranjsko ~oro, je bil pogled na Široko peč od vseh najlepši. Samo začetna razvojna stopnja v alpinizmu ni dovoljevala stopiti v njene najstrmejše robove. Težko sem čakal dne, ko sem stopil v severoza­ padni raz te stene. Veliko sten, grebenov in razov je bilo treba prej preplezatL Zavedal sem se, da so za take stvari potrebne iikušnje, ki pa si j'ih pridobiš le na turah in to postopoma. Leta 1948 smo ponavljali smeri v Julijskih Alpah. Tako sem nekega julijskega dne stal v vsto_; >U blizu znanih »petih macesnov«. Takrat se mi niti sanjalo ni, da bo to eden najtežjih dnevov mojega življenja v gorah. Doživel sem tisti dan si1ov'ito gorsko neurje. V najhujši str­ mini v rdečem krušlji,vem skalovju sva visela na vrvi in se tresla pod malim previsom za živ, ljenje. Po tej turi me je nekoliko minulo veselje do Široke ,peči. Stena je zahajala v pozabo, toda ne za dolgo. Ko smo nekega lepega poletnega popoldneva sedeli na zeleni travi pod Dedčevo steno in v miru uživali zmag,ovite dneve iz sten, mi je znova prišla na misel Široka peč. Tisti čas je bil v ospredju zanimanja eden zadnjih naravnih problemov v Julijskih Alpah, direktna smer v severni steni Široke peči. Načrt nas je tako navdušil, da smo se zedinili za poizkus. Tretjega septembra 1949 smo se dobili zvečer na ljubljanskem ko­ lodvoru. Prišli ro s »Štajercem« Cie, Ivan, Koko in Veninšek. Vlak na Gorenjsko je bil skoraj prazen, le odpeljati ni hotel. Čakali smo skoro dve uri, ker lokomotiva ni imela pare. Tako smo se namesto ob sedmih odpeljali šele ob devetih. Seveda smo prišli v Martuljk šele po polnoči, v biv.ak za Akom pa tik pred prvo jutranjo zarjo. Tistikrat sva s Cicem šele pod steno določila potek bodoče smeri. Ni bila to najina navada, kajti običajno sva vsako smer prej dobro 201 Severna stena Široke peči v Martuljkovi skupini Foto Ja'lla Cop preštudirala. Kar se tiče o.,;>reme, sva bila tisto leto izvrstno oprem­ ljena, tudi v kondiciji sva bila na višku. Lep dan se je porajal, ko sva se dvigala po desnem bregu grape proti steni, kjer se pozimi zbirajo plazovi, . poleti pa hudourniki. Tri­ krat sem hodil dosihdob tod navzgor in vedno po drugi poti narzaj. Postajala sva le v toliko, da sva Si sproti določevala in ugibala potek smeri. Izbire ni b'ilo velike. Edina možnost je bila v vpadnici vrha z 202 vstopom iz konca velike grape. Kaj vse bo prišlo tam go11i, naju ni skrbelo. Navadila sva se že toliko dPug na drugega in bila tehnično na taki višini, da naju težave niso toliko skrbele kolikor čas. Saj je Cie moral naslednje jutro biti že v službi in to skoraj 200 km od tod. Prišla sva do mesta, kjer grapa prehaja v previsno skalovje. Dolgo se nisva obotavljala in tovariš je začel odvijati vrv. Obesila sva še kline za pas in pričela. Tu na koncu grape na njenem desnem delu, kjer sva si doloČila vstop, je bilo vse gladko in navzdol obrnjeno. Snežni plazovi in nalivi so izgladili steno, da ni bilo niti špranje za klin. Kazali sta se dve možnosti: ali iz skrajnega konca grape ali kakih trideset metrov niže. Položaj na obeh mestih je bil tako neroden, da sva skoraj uro izbiraia obe možnosti. Slednjič nama je z veliko muko uspelo na desni strani. Več kakor uro je trajalo, preden je Oic pre­ plezal prvih ;.sedem metrov. (Jeseniška naveza Krušič-ŠiQar je vsto­ pila pred enim mesecem tik rdečine v steno okrog 30 metrov više od na­ jinega vstopa, po 200 m sta se oba plezalca vrnila. Vstop Krušiča in Šilarja sta uporabila tudi ljubljanska plezalca Vavken Vido in Levstik Igor, ki sta v poletju 1950 smer s svojo izstopno varianto ponovila.) Teh 7 metrov je skrajno težavnih. Plezaš na malih op1imkih po gladki previsni steni prosto brez klina. Sama sreča, da je bilo to pri vstopu. kjer sva bila še spočita in bi v najslabšem primeru lahko skočila nazaj. Cie je prevzel varovanje in izplezal sem po težki steni, uporabljajoč kline za varovanje do male strehe. Tu sem stal tako slabo, da so se mi začele noge tresti. K sreč-i pa je Cie kmalu preplezal streho in mi javil, da je na boljšem terenu. Ko sem dospel do njega, sem videl, da sva dosegla vrsto manjših teras, ki se zaporedoma vrstijo proti veliki previsni zapori. Tu sva našla star zarjavel klin z obročkom, verjetno še od poskusa pred 15-imi leti. Takrat so namreč poskusili srečo znani jeseniški plezalci: J oža Čop, Matevž Frelih, dr. Miha Potočnik in Andrej More. Naslednj!ih kakih pet lahkih raztežajev sva se prav na grebenski stolp lev, o od stolpa, kjer izstopi smer Dibona-Lipovec-Escher. Na stdlpu možic. Višina stene 700 m. Smer se v glavnem giblje po naravnih pre­ hodih v vpadnici vrha. V tehničnem ozir .u je smer težavna z zelo in izredno težavnimi mesti. Celotna poraba okrog 25 klinov, od katerih jih je v steni ostaLo 10. Plezala dne 4. septembra 1949 Ciril DebeljaOt (Celje) in Rado Kočevar (Ljubljana). Cas plezanja 10 ur. Janko Blažej: HOCHSCHWAB (Po zapiskih iz beležnice.) 8. januar. Danes popoldne smo si ogledali plezalno šolo blizu Gradca. Ve­ čerilo se je že. ko smo prišli tja. Zelo me je zanimala Diilferjeva poč, ki je miniaturna izdaja velikega »Domilberhanga« v Zajedi smrti in je približno tri metre previsna, začenja se pa poldrugi meter od tal. Ne morem reči, da bi ta previsna zadevščina napravila name sploh kakšen vtis. Tista poč je zame • sicer odlličen trening za težka mesta v steni, nikakor pa ne veliko dejanje. Nekdo je ug:otovil, da bi izredno pridobil na svojem alpinističnem renomeju, če bi preplezal tisto nemogočo reč. Poizkusil je in po nekaj mesecih neus pelih poizkusov se je končno le naučil vseh prijemov na pamet in je preplezal poč. Sedaj razkazuje tam svoje umetnosti. Zupan je v eni zadnjih številk Vestnika zapisal, da Avstrijci resneje pojmujejo aipinistiko kot mi. O tem, kje se v alpi­ nistiki neha resnost in pričenja neresnost, je pravzaprav težko in tudi nepotrebno govoriti, vendar sem v nasprotju z Zupanom prepričan, da smo, vsaj kar se etičnih pogledov na alpinistiko tiče, precej pred Avstrijci. Vse dogajanje in tudi alpinistika je nekak produkt okolja, družbenih in življenjskih razmer in te so v Avstriji bistveno drugačne kakor pri nas. Avstrija je a1lpska dežela z ogromnim tujskim prometom in renomiran plezalec 'Prav lahko živi od tega, da prevaža preko sten petičnike. V naših Julijskih· in KamDIBkih Alpah je pa skioraj vsaka misel na profesionalizem blizu absurdu. Pri nas cenimo in. spoštu­ jemo plezalce tle, če poleg uspehov v skalah napredujejo tudi v svojem poklicu, konkretno, če tudi dobro študirajo, saj so večinoma naši mladi plezalci šbudentje. Pri Avstrijcih pa so mladi alpinisti bolj aii manj 207