MORFOLOŠKA ANALIZA MEST IN NJENA »FIZIOGNOMUA« .K-1 k ¡» Pirkovič, Ljubljana PROBLEMSKO PODROČJE ... Pred več ko! petnajstimi leti, na začetku svoje poklicne poti, sem se, ne po naključju, začela ukvarjati z vprašanjem, na kakšen način lahko umetnostna zgodovina prispeva k vedenju o oblikovanosti nagega vsakdanjega okolja, to je k zgodovini stavbne in naselbinske dediščine. K temu so me napeljala predavanja mojega univerzitetnega učitelja Načeta Šumija, ki je študentom predaval ne samo o klasičnih umemostnozgodovinskih temah, temveč tudi o »mejnih področjih«, to je o zgodovini urbanih oblik in o sodobni arhitekturi in urbanizmU. Po drugi strani meje tudi moje prvo delovno mesto na Urbanističnem inštitutu usmerilo v proučevanje zgodovine mest in drugih naselij. Tako sem si v svoji prvi raziskovalni nalogi, opravljeni v letih 1978 in 1979,' zastavila dvojno nalogo: prvič pregledati, kakšna je »zgodovina proučevanja mest in drugih naselij«, m drugič, s kakšno metodo naj se umetnostni zgodovinar loti analize teh območij, V nadaljevanju bom v grobem povzela glavne ugotovitve svojega tedanjega dela, seveda dopolnjene z novimi spoznanji in pogledi na to tematiko. 1 J L-1 k;! 1'irkovLč Kin.-ln.-k: Meiatla morfoioške analize mestnega prostoru z aplikacijo na kbran primer, fRiiziskovalna naloga) Ljubljana: Urbanistični inštitut SR Slovenije, 1979, Rezultate raziskave sem delno objavila. Cf, Morfološka analiza meslnega prostora kot del strokovnih postopkov pri načrtovanju prenove, Varstvo spomenikov, 24 (1982), pp. 55-70. ()ris morfološke analize Celja,ArhitekJtn'bilten, 44-lš (1984), pp. 17-22. - Historično morfoloiko metodo si-m uporabljala pri analiziranju fizične zgradbe konkretnih mest in drugnf naselij. Rezultati teh raziskav so bili objavljeni v delu z naslovom Zgodpvina urbanih oblik ■■ Kostanjevica mi Krki, t,j ubij a na: Znanstveni irl.itilut Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja, I^HS in kot članki v strokovni periodiki, e, jI,: Oblikovni značaj Novega mesta, ZVZ. n.v. \1\ (1983), pp, 55-66; Morfološka zasnova Krškega, Sinteza, 5N-Mt (l')S2). pp 74-85: Grosuplje in njegov oblikovni značaj. Zbornik občine Grosuplje, 14 (1985), pp. lJ5-l()7; Glavni li g v Novem mestu in njegova gradbena zgodovina, Doleitjjki zbornik, (l^SS), pp. 113-129; Šentvid, Stična In Ivanina Gorica: zgodovina naselbinskih oblik, Krvnika, (1VK6), 1-2, pp. &7-7I; Značilnosti Kostanjevice kot urbanističnega spomenika. Varstvo spomenikov, 30 (I9H8), pp 127 Kaj je torej morfološka analiza mest in drugih naselij? To je poseben strokovni postopek, .s pomočjo katerega analiziramo pozidano človekovo okolje v njegovi fizični pojavnosti. Sam izraz »morfološka analiza« sicer ni najbolj posrečen, ker je v pomenski zvezi s formalizmom. Zato bi bolj tisi rezal širši, bolj deskriptiven izraz »histerično—morfološka analiza«, ki pa je seveda predolg in zato manj primeren. Pri tem velja poudariti, daje izTaz »urbana morfologija« dvoumen, ker lahko hkrati pomeni metodo in predmet proučevanja. Njegova dvoumnost je zasidrana že v dvojnem pomenu »morfologije«: hkrati pomeni vedo, ki se ukvarja z oblikami in l zgradbo določenih stvari. ¡11 oblike oziroma oblikovanost, ki so lastnosti teh stvari. Tudi v drugih jezikovnih okoljih se besedna zveza ¿Urbana morfologija« uporablja v teh dveh pomenih, V a n g! o- ameriški ti besedilih |e ta izraz redek1 in naj bi pomenil »urbani design^ in ne metode oziroma tehnike analiziranja urbanega prostora.4 Zato bom v pričujočem zapisu dosledno uporabljala termin morfološka analiza kot oznako za metodo, morfologija pa kot oznako za lastnosti predmetnega sveta. Naloga morfološke analize je »brati« fizično zgradbo naselij in jo uporabiti kot vit informacij. Namen tega »branja« je pojasniti procese, ki so povzročali in še povzročajo njeno spreminjanje. Površno rečeno, gre za raziskave gospodarskih, družbenih, zgodovinskih in antropoloških razsežnosti naselbinskega prostora. Prostor, ki je na določen način pozidan in uporabljen m v katerem so ohranjeni sledovi bivanja m delovanja ljudi v različnih pred-zgodovlnskih in zgodovinskih obdobjih, ima vlogo artetakta oziroma bolje rečeno zgodovinskega vira. Razbiranje oziroma de šifri ran je informacij iz tovrstnih tvarnih virov seveda zalileva poseben znanstveni aparat, to je znanje, analitične in interpretativne metode in preverjanje rezultatov. Fizična zgradba mest in drugih naselij in njeno spreminjanje v prostoru iti času so tema, s katero se ukvarjajo vsaj štiri znanstvene discipline, iti sicer zgodovina, geografija, umetnostna zgodovina in arheologija.5 Pogojno lahko v to vrsto štejemo tudi urbanizem in arhitekturo, če seveda pristanemo na tezo, d.i gre zu znanstveni disciplini. V nadaljevanju bom skušala pojasniti. ' Wc list rov angleški slovar povezuje izraz morfologija le t jezikoslovjem in biologijo, nied sestavljenkami pa brnenja samo gcomorfologijo. A11 and Architecture Thesaurus. Ne* York p- 641. morfologijo omenja le kot lingvistični pojem. I Takšen zaključek lahko potegnemo iz primerjalne tabele izrazov, ki se v francoščini Italijanščini in angleščini Uporabljajo v zvezi z urbano morfologijo. Tabelo jc objavil Pierre Merlin v knjigi Morphologic urbaine et parcelhtin, Sainl-fienis 1988, p. f>2. Avtor je ogtno spregledal dejsivo, da sla liri lanska in ameriška urbana geografija že luia pred omenjeno raziskavo uporabljala izraz i-urban morphology« v dvojnem pomenu postopka in strukture. II S problematiko urbane arheologije se v lej razpravi ne bomo ukvarjali. Opozorim naj le na sintetičen pregled tovrstnih dosežkov V zborniku razprav, ki jih jc Uredil M,W. Bar-Icy pod naslovom European Towns: Their AttheofoQt and Early History. London, New York, San Franc im:ii 1977. 96 kakšen je prispevek posameznih disciplin h konstituiranju problemskega področja, o katerem govorim. ... IN NJEGOVA ARHEOLOGIJA Proučevanje morfologije mest in s tem povezane urbane zgodovine ima v svetu stoletno tradicijo. V drugi polovici devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja su oblikovne značilnosti mest zaposlovale predvsem urbaniste, deloma pa tudi zgodovinarje. Urbana zgodovina, to je zgodovina mest, naj hi po mnenju Françoise Choay6 pomenila le obrobno vprašanje v okviru širših zgodovinskih tem. Poleg tega se zgodovinarji niso ukvarjali z mestom kot s prostorskim pojavom, temveč z mesmimi institucijami in z njihovo politično in gospodarsko zgodovino. Choayeva kot primer odnosa zgodovinarjev do problematike mest navaja knjigo Fus te la de Coulangesa La cité antique (!Sfi4) in razpravo Henrija Pirenna Les villes du Moyen Age (1927)7 Urbanisti poznega devetnajstega in zgodnjega dvajsetega stoletja so bili med prvimi proučevalci m o rti t loške zgradbe starih naselij, vendar je bilo njihovo zanimanje zanjo predvsem instrumentalno. Zgodovina urbanih ohiik naj bi namreč služila kot dokaz o pravilnosti njihove oblikovalske usmeritve, Camitlo Sitte je na primer v morfologiji mest poudarjal predvsem prilagajanje posameznih prvin mestne celote zemljišču in drugim okoliščinam. Takšne oblikovne vzorce je zagovarjal ne le zaradi njihove slikovitosti, temveč tudi iz komunalno-tehničnih in nacionâlno-ekonomskih razlogov.'' Otto Wagner pa je, ravno nasprotno, zagovarjal težnjo k pravilnim obli kani. ki najbolj pridejo do izraza v kombinaciji pravokotnih in radialnih urbanih 6 Frangoise Choay: /. '/¡orie ttu pabimoine, Pariz 1992, p, 138, Pire ji ne je angleško verzijo knjige objavil leta 1925, francoska izdaja je izšla dve le|i kasneje z naslovom Le villes iii( tnayen age: Essat d'histoire ¿conomique et socialc. Zanimivo je, da je Pirennovo delo neposredno vplivalo na slovensko zgodovinopisje, konkretno na Frana Zvviltra. Z.ivitlerje ¿e leta 1937 objavil razpravo, v kateri je podal kri -ličen pregled dotedanjih slovenskih in tujih dosežkov na področju zgodovine mest in ubile I a I problematiko nastanka meščanski naselij na ozemlja današnje Slovenije v .srednjem veku. V sklepu je nakazal i ud i smeri nadaljnjih raziskav o kasnejšem razvoju naših mest in irgov. Fran Z witter, Problemi zgodovine slovenskih mest. Jugoslovanski istorijski časopis f 1937], p, 236-247, Pirennova knjiga je v slovenskem prevodu in s Zwittrovo spremno besedo izšla leta 1956 z naslovom Hem j Pirenne: Stednjc\nSut mesta: Gospodariika in socialna zgodovina Srednjeveške Evropi, Ljubljana 195 rt. Ca m i Ho Si t te, Der StddtebaU nach semen kOnstlerisvhtn (imririsatzen; ¡'in Ihitrag zur L&stmg modemer Fragni dcr Artiiiiertiir un/i monumenialer Plastik unter bespndtmer Beztehitrtfi auj IVten, Dunaj, t«89], 1909^. Tako Sitte pravi, da zaradi pridobitve nekaj kvadratnih metrov zemljišča ni treba žrtvovati sicer zanimivih nepravilnosti, brez katerih čilo najlepše rešitve delujejo trdo, hladno in prisiljeni)..." [str. 145). In druga mi se h »Veliko jc že bilo napisanega o narodno-gospodar^kem pomenu likovne umetnosti mogoče hi lahko tudi udnsrčrii mestni ekonomi končno spuznali, da bi se lahko denar, vložen v objekte umetniške narave, spremenil v domovinsko čustvo, v lokalni patriotizem in v turistično atrakcijo.« (p. 149.) 129 struktur-9 Pravilnost in načrtnost sta seveda godili v Wagnerjev estetski credo, v njegovo vizijo moderne arhitekture m velemesta nove dobe, kar ga postavlja med pionirje modernega gibanja, O Sittcju. proučevalcu estetike urbanizma in predhodniku varstva urbanistični!! spomenikov, je bilo že veliko napisanega,10 Znana je tudi teza o tem. da jc Sittcjcv analitični pristop mogoče šteti za znanilci sodobne vizualne analize mestnega prostora. Sitte je bil tudi začetnik sodobne urbanistične ¿liskurzivne oblike, to jc priročnika. Priročnik naj služi strokovni in ttuli širši javnosti pri razumevanju določene problema tike,11 Njegov namen je spremeniti odnos vseh, ki imajo v zadevi odločilno vlogo. Pri urbanističnem urejanju so seveda to arhitekti urbanisti, inženirji, pa tudi investitorji in administracija na lokalni oziroma državni ravni. Zanimivo jc. daje Max Dvorak v svojem delti Katechismus tier Den kma Ipjlcgc uporabil soroden pedagoško- p opu I arizacijski prijem. Širši evropski javnosti |e morda premalo znano dejstvo, da je Sitie avtor prvega celovitega urbanističnega načrta za Ljubljano. Nastal jc po velikem 1 juhi janskem potresu leta kot del po po t res ne obnove in izgradnje Ljubljane kol deželne prestolnice. Mestne oblasti sieor Sittejevega načrta niso odobrile, vendar so bili nekateri njegovi predlogi uresničeni. Kot pozitiven primer lahko navedem regulacijo v tistem času nove uliec, sedanje Miklošičeve, ki odpira pomembne poglede na frančiškansko cerkev in na Grad, Drug primer nakazuje, kaki} se. eelo Sitte sam ni vedno držal svoje teorije, V načrtu za Ljubljano je predvidel tudi regulacijo prej zavite srednjeveške ulice, ki je povezovala Mestni trg in most čez Ljubljanico, kjer je Plečnik kasneje izgradil znamenito Tromustovje. Tudi ta Sittejeva zamisel je bila uresničena.13 Šele s Patrickom Gcddesom, ki ga urbanisti štejejo za začetnika urbanizma kot znanosti,14 in z razvojem posebne veje geografije, s tako imenovano Tako Wagner v svoji razpravi Die Grossiadi: F.trte Studie ¿ilmr diese, Dunaj I1) 11. pravi, da /. umetniškega si:iliiča ni opravičila za oblikovanje neravnih ulic sniü zato, da bi dosegli slikovite učinke. 1,1 Kolikor vem, je eno najbolj poglobljenih, čeprav ne najnovejših razprav na io temo objavila Fran^oise Choav, Po ur une nouvclle leelure de Gamillo Sitie. i iiinniuniniti-ims, 27 (1977). pp. 112-121. 11 Choay sicer /.¡i Sriidtebau meni, da gre za »hibridno diskurzivno obliko-., ki jo je prvi uporabil Idellunso Cerdil v svojem delu Teatiti general de hi urbanización (lk63) in ki v novo celoto spaja značilnosti znanstvenega diskurza, traktatov in utopije. Choay, op. cit.,p. 121. L- Max DvorvaVz Kaicehismui der Denfonalpflege, Dunaj 1916.191K 11 Glede podrobnosti o Sittejevih načrtih za Ljubljano glej Nace Šumi, Arhn, kmra seeenj-ske dobe v Ljubljani, Ljubljana Mestni muzej v Ljubljani 1954, predvsem str. 9-17; in isti. Sittejcv regulacijski načrt za Ljubljano, 7.1'Z, n.v. IV (1557), pp. 211-220. 14 L no najnovejših potrditev te teze zastopa Anthony Slitcliff, Naissanee d une discipline, t m ville: Ari et archiieeture en Etuvpe, ¡SM-I993, Pariz 1994, p. 128. 13(1 urbano geografijo, je biLa dosežena nova stopnja v proučevaju morfološke zgradbe mest. Iii ko je Geddesov prispevek k razvoju urbane morfologije predvsem v lem, daje opozoril na povezavo med fizično zgradbo mesi in njihovo »funkcionalno zgradbo«. Sicer pa Oeddes in njegovo glavno delo Cities i> j evolution (19! 5) na razvoj urban i/m a in na proučevanje ur h a ml: pojavov v celinski Evropi v svojem času nista vplivala, saj so te ideje odmevale predvsem v anglo-ameriškem kulturnem prostoru. Njegov vpliv je k nam prišel šele od šestdesetih let dalje in to posredno prek knjige Lewisa Mumforda Oii ca i/i History. V nadaljevanju bom podala kratek oris prispevka raziskovalcev, ki izhajajo iz nemškega jezikovnega in kulturega okolja, k poznavanju morfološke zgradbe mest. Menim namreč, daje bila ta tematika doslej premalo upoštevana. Konec devetnajstega in v prvih desetletjih dvajsetega stoletja je v Nemči ji in Avstriji nastala vrsta razprav o zgodovini in morfologiji mest.1-1 Pomembno je, da njihovi avtorji niso hiii k arhitekti oziroma urbanisti, kot so Werner liege maun, Paul Wolf in Theodor Fischer, temveč tudi zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji in geografi. V nasprotju z razmerami v Franciji, kjer se po besedah Choaycvc urbana zgodovina ni zanimala za morfologijo mest, so nemški zgodovinarji sorazmerno zgodaj začeli proučevati tudi prostorsko organizacijo mest, To velja že za Georga Be Iowa, ki je konec prejšnjega stoletja pisal o nemški urbani zgodovini in v tem okviru tudi o posameznih sestavinah srednjeveških mest.16 Christoph Klaiber in Kari Gruber sta že pred pivo svetovno vojno objavila razpravi o tlorisni strukturi oziroma o »spreminjajoči se slikic nemških mest,17 Njuna prispevka sta pomembna zato. ker je v njiju že mogoče razbrati zanimanje za zakonitosti nastanka in razvoja ulične mreže, običajnega stavbnega tkiva, posebnih stavb v mestih in drugih morfoloških ele-ntentov. Res pa je, da se v tem času beseda morfologija v /vezi v. mesti še ni pojavila. V nasledjih desetletjih je sledila vrsta drugih protomorfoloških študij. V pričujočem pregledu se bom omejila na kratek prikaz le ene med njimi, to je na Wenge rt ovo knjigo Die Stadtanlagcn m Steiermark. Razlog za takšen iz- 11 Primerjaj opombo št. I. ir> Beluw (lNfti-1927) je bil eden najpomembnejših nemških gospodarskih zgodovinarjev. Pisal je tudi o zgodovini mest, i:no njeguvih zgodnejših del na lo temo je Dui attere tlciusche S iti lite nese 11 mul Bu^nitm. (Monographle /ur Welt£cschich(e). Bielcfeld, Leipzig, tm. : ■ Ghristoph Klaiber Die Gmndrifibildung der dcutscher Studi im Mitteialtet anrer besonderer BeriicksichtigUiig der Sehmtbisclte Ijindr (Beitragc zur Bauwissensehaft 211). Berlin 1912: K:irl Gruber Eine detttsehe Stadt; Bilder n& ErttmckJurjgsgesehichtc der Siadibau ktlnsl, Minlchen 1914. Hermani! VVeiigerl: Dir Stcidtuidafif/i m Steiermurk: Eift tireilrag zur Gescftichte des iSeutschcn Stridlehiines, Gradec 1932 Avtorjeva oznaka iz podnaslova, (o je «izgradnja ni bor je enostaven. Wenge rt je namreč v svoji razpravi obravnaval m d i mesta, ki so sicer del slovenskega nacionalnega ozemlja, vendar so bila do leta 1919 vključena v tedanjo avstrijsko Štajersko. Wenge rtov a metoda je zelo blizu sodobnemu pojmovanju historične morfološke analize. Predmet njegovega zanimanja so fizične značilnosti konkretnih naselij oziroma načela, ki določajo celoten gradbeni program srednjeveških trgov in mest. Wenge rt je gradbeni program razdelil na osnovne m sekundarne elemente. Med osnovne elemente je prišteval posamezne enote partela/si.ivba (tako imenovani Hofstätten), na stavb i šč a in stavbe za posebne namene (ccrkve, samostane, gradove mestnih gospodov, rotovže), na nepozidane prostore v lasti mestnega gospoda aLi mestne skupnosti (trge, obzidne ulice oziroma proste površine vzdolž obzidja) in na obrambne naprave (obzidja, utrjena vrata, obzidne stolpe). Za Wengerta so sekundarni elementi predvsem prometnice, ki so služile notranji komunikaciji (gase, gospodarske ulice), posredno pa je mednje prišlel tudi izjemne elemente, ki niso obvezen sestavni del mestnega gradbenega programa, kot so na primer špitali, mestni potoki in komunski stolpi,1" V nasprotju s starejšo urbano geografijo, ki je mesta razvrščala v tipe predvsem glede na geografsko lego, je Wenge rt urbana naselja razdelil v tri skupine glede na njihov zgodovinski nastanek, in sicer v tTge, v ustanovljena mesta in v mesta, ki so zrasla i i. trgov, Pri trgih je ločil tri razvojne stopnje glede na to. kakšna je oblika tržnega prostora (tržna ulica, lijakast trg kot razširitev glavne prometnice, lijakast trg, ki je postavljen prečno na glavno prometnico), lüdi ustanovljena mesta je razdelil v tri podtipe. ki ponazarjajo, kako razvita jc struktura posameznega mesta (mesta s pozidavo ob vzdolžnem trgu. mesta s pozidavo ob prečnem trgu in mesta s pozidavo v kvadratnih blokih).211 Zakaj je Wenger to vo metodo mogoče šteti le za predhodnico »prave« morfološke analize? Za to sta vsaj dva razloga: Wenger ta ko! zgodovinarja je zanimalo predvsem starejše obdobje, to je čas nastanka mest in njihovega razvoja v fevdalni dobi. V ozadju tega zanimanja seveda vidimo na delu na- nemäkib mest«, je seveda obolos en sil. V obdobju nastanka me s! na Štajerskem oziroma v zgodovinskem razponu, k j ga knjiga obravnava (tO je v srednjem veku in prvih stoletjih novega veka), ni mogoče govorili o nacionalni pripadnosti mest, čeprav je rev d;i je bilo plemstvo kol nosilec fevdalne kolonizacije skoraj v celoti germanskega izvore, |LI Pri tem je zanimivo, tla so kar tri štajerska mesta, to je Hartberg, Judetiburg in naš Ptuj, imela mestni stolp ob glavnem trgu. Njihovi prvotna vloga ni v celoti pojasnjena, Pit le g obrambe SO ¡i stolpi verjetno služili tudi vaistvu pred požari, v njih naj bi ob nevarnostih hranili lisi ¡ne, njihovo pritličje naj bi bilo ¿bi m lisec meščanov in hkrati sod i sie, na n|'h naj hi bila nameščena ktimunska ura. N]iliov nastanek |C bolj razumljiv, če vemo, da so jili zgradili v obdobju, ku urhaue naselbine še niso bife obzidane, lorej pred 13. stoletjem. Kasneje, to je po 17, stoletju, se je njihova vloga spremenila - postali so eerkveui stolpi (Wengerl, p. 32). Pri mestih, ki so se razvila iz trgov, Wengen upošteva kombinacijo pod tipski h značilnosti trgov in na novo ustanovljenih mest. 132 eionalno ideologijo 19. in začelka 20. stoletja, ki v zgodovini išče opravičilo za sodobna nacionalistična hotenja. Posledica We iige rtn ve ga zanimanja z.a starejša obdobja je ta, da ni analiziral sodobnega stanja mestnega prostora. Kol vir mestne zgodovine je sicer poleg klasičnih pisnih zgodovinskih virov upošteval starejše katastrske načrte mest in tudi splošne geografske podatke. Tako niti z besedo ni omenil, kaj šele skušal razložiti dogodkov in zgodovinskih procesov poznega osemnajstega in devetnajstega stoletja, ko se je vloga mest začela spreminjati, kai jc seveda privedlo tudi do bistvenih sprememb v njihovi prostorski strukturi. Poleg teh dveh ključnih pomanjkljivosti lahko Wengerlu očitamo tudi nekatere napačne interpretacije, kot na primer tezo o tem, da je obzidje tisti element gradbenega programa, ki loči mesta od trgov. Poleg tega je pri analizi parcelacije, ki jo je seveda opri na stanje v franciscejskem katastru, nastalem v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, videl le enakomerno mrežo dolgih, t rakastih parcel, Podrobne analize nekaterih mest na ozemlju sedanje Slovenije so pokazale^1 da je bila večina parcelnih nizov vzdolž glavnih trgov strukturirana v parih ali v »trojčkih«, Ta potC2a sc je od 16. stoletja dalje postopoma zabrisovala, ker so parcele združevali, gradili hiše s širšim: fasadami in pozidavali požarne presledke Sočasno s študijami o zgodovini mest se je v Nemčiji in Avstriji izostroval tudi posluh geografov za urban o morfološke teme. Ob koncu prejšnjega stoletja še ni bilo govora o posebni veji geografije, ki bi se ukvarjala le z mesti." Res pa je, da so geografi že proučevali vprašanja geografskega položaja mest v pokrajini, njihovega tlorisa in podobno. Leta 1907 je izšla knjiga Karla Hasserta Dic Stadte geographisch he.trach-tfi, ki jo geografi štejejo za prvo lemclnjo tlelo urbane geografije. Sledila je vrsta drugih raziskav, ki so se ukvarjale s prometnim, obrambnim in gospodarskim položajem mest v pokrajini in z njihovimi morfološkimi značilnostmi, Meti njimi izstopa delo avstrijskega geografa lluga Hassingeija z nenavadnim naslovom Umetiiostnozgodovinski utlax Dunaja. Pomembna je zato, ker je na urbani mikroravni, to jc na ravni posameznih stavb, dokumentirali stanje pozidanega okolja in pri tem povezala vedenje različnih strok, to jc zgodovine, umetnostne zgodovine in geografije. V splošnem se je nemška šola urbane geografije ukvarjala predvsem s tako imenovano tipološko klasifikacijo mest in diugih naselij. Kot klasifikacijske dejavnike so upoštevali formalne morfološke značilnosti, kot so lega na* -' l'ako v Celja, Kostanjevici na Krki in deloma v Novem mestu, Glede podrobnosti glej (déla, pit ira na v opombi št, I, Proučevanje iimii naj bi hito del tako imé|íbvane antopógeografije, katere »ustanovitelj* je bil K. Ratzel. Njegova Ánikrbpogeographie je izšla leía 1891: Kunsthisiarische A ihta Jer k. k Rciclishaitpt- und Rcsideitssffldi IVien iind Vcrzeiclmis dfr erttaltUrtg/Swerten liistorischcn Klin si- und Naturdenkmalc der Weimr Sladlhildes (Osler-fechische Kunsitopographie 15). Dunaj 1916. 133 selja v prostoru, oblika tlorisa, gostota in vrsla pozidave.2* Raziskovali so tudi tiste pojave, ki neposredno vplivajo na mortoloSko podobo naselij, kot na primer prevladujoče dejavnosti v naselju, razdelitev prostora znotraj naselij glede na dejavnosti (coniranje) in različne demografske značilnosti. Druga velika tema je hila tako imenovana teorija centralnih krajev, ki jo je razvil Walter (installer25 in ki pojasnjuje zakonitosti v širši regionalni razmestitvi mest in drugih naselij. Albert Hrich Brtnckmann je hi I med umetnostnimi zgodovinarji prvi. ki si je za predmet svojega proučevanja izbral mesta in zgodovino njihovih oblik. S to tematiko se je začel ukvarjati v času. ko je šele nastajala umetnost nozgodo vinska teorija razvoja arhitekture. Formalna analiza je bila pri Aloisu Rieglu, še bolj pa pri Heinrichu Wdlfllinu prikrojena značilnostmi slikarstva in kiparstva,- Paul Franki je bil prvi, ki je formalno analizo prilagodil nionumentalnemu stavbarstvu,Seveda pa formalno - slogovna analiza ni primerno orodje za razlago zakonitosti minorne arhitekture, ki predstavlja glavnino urbanega ikiva. kaj šele morfološke zgradbe mest; ki so nastajala in se razvijala v daljših zgodovinskih obdobjih. Brinekmannov pristop k problematiki mestnih oblik je značilno umetnost nozgodovinsk i. Trditev lahko aigumetniram z uasledjitru dejstvi: Brinekmannov glavni predmet zanimanja je »Stadtbaukunst« - v dobesednem prevodu »umetnost zidanja mest«. Naj navedem značilno Brinckmannovo krilatico; »Graditi mesta pomeni s hišami kot z materialom oblikovati prostor«.2y Čeprav svoje misli m eksplicitno razložil, je jasno, da je v oblikah mestnega prostora vitle I podoben umetnostni »namen«, kot naj bi ga imela arhitektura. Takšen namen je bilo najlaže razbrati pri oblikovanju renesančnih in ba- Ktu pi iniL-i razvejanc mi podrubnc gcografsko-lliorfnloike (jpologijtj iiil-.m kiäikti luve-Jeiu ilüdijü WilltUrja i ¡ieslur},i: Dir deutsche Stadl: Ein Iteilrag ;rir Morphologie der Kid-tttHandschaft, Stuttgart 1924. Gibsler je razlo&val 32 topogTafskin leg mest, " Walter Christallcr; Die zentralen Orte in Siiddeutchtand, Jena. 1933, Darmsladl, 196W, Naj iKiitejem naslednjii njegova (leb: P!i"z und Monument: Unlasncfntngen zur C'e- ii ¡lichte und Ästhetik der Siadibaukunst in neuer Zeil, Berlin: Was mu Iii 1908 (od tod citirano: Brinckmann; ¡ian mui Monument), Deutsche Stadibaukunst in Vergangenheit, Frankfurt a.M.: Heinrich Keller l'Jlk SfadtbmikUtisi van Mittelalter bis nun Neuzeit, Potsdam: Wildpark 1920 [ml tod eiur^im; Grinckmann:Stadtbaukurnt). - Riegl je pn pojasfijcvanju razvoja arhiteklure od jiarega Egipla do poznc antike upora-bi| cnake raztagalne mch>im/[iie kill pn kiparstvu (reiroma nataiiüieje pri rettcfu. Die \piartimi\r)i? KvnxtiftdvsttK nach den Funden Kolikor mi znano, .se je izraz »morfologija« v povezavi / mesu prvič pojavil v že omenjeni knjigi W h I terja Oicslerja: Die deutsche Stadt; l'-m Beitraf; zur Morphologic der Kidinrfandschafl iz leta 1924 Pet let kasneje je izraz našel pot v umetnosinozgo dovinsfco razpravo, konkretna v Zue kurjeno: Enttvicklung des Stadtbildes [p. 52), vend tir le kol neposreden odmev Gieslerjevih idej. Od nemških kolegov so si izraz v ti ¡desetih letih izposodili britanski geograf}, tako na primer H. J. Fletire, City Morphology "> Europe, Proceedings of the Royal Institution of Great Britain, 1931,27, pp. 145-155 Suit v slednjem primeru pomeni »mestna morfologija- tudi metodo in ne le predmeta proučevanja. 136 Sodobno »gibanje« urbane morfologije je nastalo v Italiji, Njegovi začetki segajo v pozna petdeseta lela, utrdilo se je z deli Carla Aymonina in njegovega kroga v šestdesetih letih in v začetku sedemdesetih. V Franciji so prve morfološke Študije nastale v prvi polovici sedemdesetih let, večji del tovrstnih razprav pa sodi na prelom sedemdesetih in osemdesetih let. Značilnosti italijansko-fiancoskc usmeritve so naslednje: z urbano morfologijo so se ukvarjali skoraj izključno arhitekti. Razlogi za takšno vnemo arhitektov so že bili delno pojasnjeni. Po eni strani je nanjo vplival presežek v produkciji arhitekturnih Sol, zaradi česar so se nekateri arhitekti usmerili na raziskovalni trg.*" Poleg tega jo treba upoštevati tudi intelektualno ozračje na italijanskih in francoskih univerzah po letu 1968, ki se je v našem primeru izražalo v prizadevanjih za seientifikacijo urbanistične in arhitekturne prakse in v poskusih njenega teoretičnega utemeljevanja. Pri tem so protagonisti urbane morfologije uporabljali zgodovinske in t tuli pse vdozgo d lavinske interpretacije. Sadovi lega udejstvovanja so vidni na širšem arhitekturnem področju v razponu od projektov post moderne arhitekture, kjer naj hi študij formalnih elementov mest dajal recepte za arhitekturno in urbanistično prakso,41 do »marksističnega strukturalizma«, kije v mestih videl izraz kapitalističnih razmerij gospostva Takšna sodobna »operativna« zgodovina4 1 je prinesla instrumentalizacijo di ugačne vrste. Vedenje o urbanem pojavu sicer ni bilo vpreženo v voz neposredne arhitekturne iti urbanistične prakse, temveč je služilo političnim ciljem. Anglo-ameriška arhitektura in urbanizem sta v zadnjih desetletjih razvila tako imenovane »urbane Študije«. Pri tem ne gre za enotno šolo, temveč za heterogeno gibanje, ki ima skupni imenovaicc v proučevanju urbanih pojavov. Njegova predstavitev presega okvir pričujočega pregleda. Zato naj navr-žem le nekaj splošnih oznak, ki zadevajo našo tematiko. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bila ena najbolj odmevnih smeri tako imenovana pcrcepcijska analiza, ki je izšla iz šole Gyorgyja Kcpcsa in Frangois Chasliu. Ru.u.-:ireli Making up fnr ihc [osi Timt, Archuccluntl Desi&i, (1978), iS-9, p p. 56-58, je tako povezal ustanovitev iiosehnegii odbora za pospeševanje raziskav o arhitekturi, COKIiA, lu ji: pri tel delovati leta l'J72 v Franciji, s povečano »teoretično« produkcijo francoskih arhitektov, 41 Značilen primer takšnega razumevanja morfološke analize je knjiga Robn K ne rja, Urban space, London J «m1, PJK43. Krier svojo argumenaicijo utemeljuje na stari Albert ijevi podmeni, da j t; mesto hišii v vcejuni merilu. Krier (O \am »razširja« na enačenje ulic in trgov v nie.it ti s hodniki in sobami v hi Si (p, 16), 4- Predstavnik takšne usmeritve je bi! nedavno umrli Manfredo Tafuri. 4i Tttfuri je s tem izrazom opisat delovanje nekaterih privržencev beneške arhitekturne šole, ki ji je | ud i sam pripada). Ct. M a nt reda Ta turi: Theorie e sioria deliatchiteituru, francoski prevod Theories ei hisloire de lari hitecture, Pariz 1976), p. 203. 137 stajo razvila Kevin Lynch"44 in Donald Appleyard45. Po Lynche vi Ii besedah se metoda, kije bila seveda zamišljena kt?i neposredni pripomoček pri urbanističnem oblikovanju, v praksi ni dovolj uveljavila.4'1 S stališča morfološke analize, kot smo jo definirali za potrebe pričujoče razprave, vizualna analiza upošteva drugi, ahistorični tlel urbane realnosti - če seveda odmislimo splošno zgodovinsko določenost človekovega doživljanja prostora. S tega zornega kota se seveda pokaže ideološka naravnanost vizualne metode. Privilegiran položaj urbanista kot »ustvarjalca << je v končni posledici zožen na p ogle t! »konzumenta«, ki mesto doživlja kot hitro spreminjajočo se sliko, uokvirjeno v ekran avtomobilskega stekla, DruLa smer je bolj klasično oblikovalska, njen cilj je ustvarjanje zunanjih mestnih prostorov s pomočjo enakih estetskih norm, kot veljajo pri oblikovanju arhitekture. Zato je blizu umemostnozgodovmskemu pojmovanju mestnega prostora, kol smo ga predstavili pri Brinekmannu in Zuckerju. Zanjo je značilno, da morfološko zgradbo razume predvsem kot vzorec pozidanega in praznega prostora oziroma kot študij oblikovne kompozicije trgov in mest. Tretja smer je razvila eksaktne metode analiziranja urbanega pojava in to predvsem njegovih gospodarskih, demografskih in funkcionalnih razsežnosti. Čeprav se tudi v teh krogih uporabljata izraza morfologija in morfološka analiza,47 gre v teh primerih predvsem za oblikovne značilnosti abstraktnih pojavov, kot so območja prevladujočih dejavnosti, dostopnost, višina mestne rente in podobno. w Kevin Lynch: The Intus*- of the C.'i/y, Cambridge l%i); Don ¡1 Id App It-yard; Kevin Lynch; John Ii' Myer The View from the Hotid, Cambridge 1^63 Kot zaimn^ost pod črto, oziroma kot primer površnega povzemanji citatov, lahko v lej /vezi navedem, da je Philippe Pančraiv knjigi FJimems d analyst urbani?. Bruselj 1^80. t.ynchu pripisal, da »ju prevzel in generaliziral pojme, ki so uli najprej uvedli nemški kritiki, predvsem A E Urinckmaiui ,..«(p. Lil), To trditev je sicer nšlafcrifiziral tako, da se je sklical na Christiana Norberg-Schultza in njegovo knjigo Existence, Space and Architecture. Najprej človek preveri pri Lynch 11. kjer Ltrintkinailn in ti rüg i nemški zgodovinarji urbanizma niso niti omenjeni, v bibliografiji pa nastopajo predvsem dela s področja psihologije in antropologije. Končno preveri pri Norlierg-Schuli/u, kjer v omenjenem delu (London: Studio Vistji, 1(>71) piše: »Lvneh vsekakor ni prvi definiral urbane Strukture s pomočjo 'vozlišč', jniti' in območij Konvencionalni opisi nit si običajno omenjajo trge (pia^e. Platz, place), ulice in mestne četrti: pri tem lahko na hitro, le kul primer, citiramo razprave A-1 Uri nek m an 11a m Paula Zuck t: rja.-n (p 34) Slednji je osnovno Lyncheso metodo razširil v smer, ki omogoča holj podrobno analizo urbanega prostora Appleyard je tudi prvi začel razvijali limulacijska oblikovalska orodja, Donald Appleyard ei al: The Hcrklcy Environmental Simulation Laboratory: Its use in environmental impact ttsscxmenl, Berkley 1073 (Working Papers J" Kevin Lyn ell, Reconsidering the Image of the City, v: Lloyd Ru Jwin: Cities of the Mind, Robert M Holl ister. (ed.) n™ York, London llJK4, pp 151-161. 17 William Alonso je pri sodobnih ameriških leunjah urbanih oblik razlikoval ceh) dve šoli, »morfološko« in ■razlagalno«. William Alonso, The Form of Cities in Developing Cowt-tries. The Regional Scientists'Association Papers. 1.11 Philadelphia. 1%4), p, 165, 138 V Evropi so že od šestdesetih let dalje poleg glasne in vplivne italijanske in francoske arhitekturne scene nastajale posamezne morfološke študije, ki so dopolnjevale mozaik našega vedenja o zgodovini konkretnih mest in drugih naselij. Pri tem ne smemo prezreti redkih, a dragocenih prispevkov umetnostnih zgodovinarjev in njihovih raziskovalnih skupin in prispevka britanske geografije, kjer je nastala prava šota »urbane morfologije«. Kar zadeva zanimanje za historično geografijo mest, je od preloma petdesetih in šestdesetih let našega stoletja dalje britanska urbana geografija »prevzela stafetno palico« od nemške geografske šole med obema vojnama. Še leta 1951 je anglo-ameriSki geograf Robert ti. Dickinson zapisal, da študij urbane morfologije ».„ praktično ni bil deležen nikakršne pozornosti angleško govorečih geografov.«.48 Dve leti kasneje je britanski geograf Arthur H. Smailcs V Svoji razpravi The Geographv oflinvtts nakazal smeri razvoja te veje geografije. Vpliv predvojne nemške urbane geografije na povojno britansko je bil neposreden v primeru M R G. Conzena; Conzen je namreč po poreklu Nemec. Od tridesetih let dalje deluje v Veliki Britaniji.49 Bil je eden prvih, ki so morfološko analizo postavili na trdnejše metodološke temelje. V tem pogledu je pionirska njegova študija o Ainvvicku. V njej je uvodoma definiral osnovne in nekatere izpeljane morfološke elemente, v aplikativnem delu pa s pomočjo konsistentne metode rekonstruiral fizični razvoj mesta od sedmega Stoletja do današnjih dni.50 Whitehand je sicer nekaj let kasneje zapisal, da »histnričnogeografski vidik (študija urbanih oblik) ni nikoli pritegnil dovolj zanimanja raziskovalcev in tako ni prišlo do osnovnih učbenikov ali pregledov literature..., prav tako pa se čuti pomanjkanje koherentnega teoretičnega korpusa«, in dalje, da pomanjkljivost dotedanjih raziskav v tem, tla »so urbani mori o log i tradicionalno postavljali samo (urbano) krajino v središče v vlogo ključnega vira podatkov«,^1 V nadaljevanju je skušal postavili okvir za »bolj znanstven« in »manj impresionističen« pristop, ki bi omogočal primerjavo podatkov z« različna obodbja in geografska okolja in takti nudil podlago /n znanstveno rai- 4;i Roben E. Diekinson: The West European City, London 1951, p, iS, Dickinson jc mesta Zahod ne Evrope razdelil na »naravno« in »načrtno« nastala mesta (pp. 268-269). Pi i tem je osnovne sisteme mestnih 11 d risov razdelil na nepravilne sisteme, radialno-kon-eemrične sisteme in pravokotne oziroma mrežaste smerne (pp 272-277). Pri le m na) opozorim na težave inomejhve, kijih prinaša takšna, v osnovi ahistorična tipologija. 4l) Prvi dve desetletji svojega strokovnega udejstvovanja v Veliki Britaniji je posvetil pred vsem praktičnemu delu pri regionalnem planiranju. Glej uvodno predstavitev njegove .študije v nemščini Geographic and Landesptannung {Vorlriige de s lionner Geogra-phisehes {Colloquiums, 2) Bonn 1952. 50 M, R, G. Conzen: Alnwick, Northumberland: a Study in Twn-Ffon Analysis, 27, London i960 (Publication No 27}. J.W.fi. Wliitehand, The basis for an historieo-geographieal theory of urban form. Transactions, (1977), vol. 2. št. 3. pp. 400 in 402. m iago razvoja fizične zgradbe mest. Tako pojmovati a morfološka analiza seveda sodi bolj v ekonomsko in statistično geografiji) in se je prenehala ukvarjati s fizično resničnostjo mest na mikro ravni, to je v merilu posamezni stavb, ulic in trgov. Hkrati se je omejila na obravnavanje krajšega zgodovinskega obdobja, ki v splošnem nc sega globlje v preteklost od dobrih sto let, ko so bile opravljene prve statistične raziskave. Še več, zaradi vse večje usmerjenosti v socialno in fizično geografijo je začelo usihati tudi zanimanje nemških geografov za zgodovinsko geografska vprašanja. Tako je na primer Burkhaid Hoffmeistcr v svojem učbeniku urbane geografije iz leta 1969 namenil zgodovinski in morfološki genezi mest več deset strani, medtem ko je v izdaji iz leta 1994 ta tema opuščena. Pri tem predstavlja svetlo izjemo avstrijska geogratinja Elisalieth Ltch-tenberger.'11 Predvsem je pomembna njena študija o razvoju prostorske m z njo povezane socialne strukture Dunaja, Študija je izšla istega leta, 1977, kot V/hitehandova kritika morfološke metode in med njima m neposredne povezave. Zanimivo pa je, daje Liehtenbcrgerjeva v svoji raziskavi Dunaja skoraj v celoti uresničila raziskovalni program, kot ga je pred urbano geografijo postavil Whitehand. Tako je njena metoda temeljila na povezovanju zgodovinskega pristopa, ki pojasnjuje razvoj mesta od njegovih srednjeveških nastankov (s primerno obravnavo antičnega obdobja) do dvajsetega stoletja, m kol to imenuje sama, »instrumentalizma v smislu kvantifikacije raziskanih struktur in procesov v obliki prostorsko-distribucijskih vzorcev«.5 J Res pa je, da se te strukture in procesi nanašajo bolj na socialne in gospodarske razsežnosti mestnega pojava ui le deloma na njegovo fizično, prostorsko resničnost, NALOGE IN POTENCIAL! MORFOLOŠKE ANALIZE Pričujoči pregled naj končam z naslednjo oceno. Kot sem deloma že omenila, je bila morfološko analiza na prelomu sedemdesetih in osemdesetih let, torej v času svoje največje popularnosti, deležna tudi ostre kritike na račun svoje neznanslvenosti oziroma zaradi zlorab v neznanstvciK namene.55 Kljub temu in kljub dejstvu, da se o morfološki analizi ne govori več veliko, menim, da gre za koristno metodo. Omogoča namreč, seveda skupaj / upo- Burkhard Hoffmeisier: Staiiixeogruphie. Btaunschwcig 19691, l'«42, ® Med njenimi tleli itiij omenim: Elisabeth Lichtenbcrgeci Dit Wiener Aitstadi: Von der mittelfliicnwhen Bitrgerjiadt z«r City, Dunaj l'J77 in eadem Wien - das soriatâkononu-sehe Modeli einer barocken Residenz uni die Mitlé des IS. Jahrhundcrts, StUdtliche Kidiur in ¡1er liurockiai. L in z 1982, pp. 235~2(>2. M ihid.. p. 1. w J, W. R, Whitehand je v razpravi, omenjeni tia prejšnji strani, kritiziral morfološko analizo toi geografsko metodo, Choayeva je prispevala kritiko morfološke analize, kot so jo razumeli in praklicirali italijanski in francoski arhitekti. Cf. Françoise Choay, Conclusion, Morphologie urbaine a parcellaire. Pan z l^Kis, pp. 145-1 M. 140 riiho drugih virov in metod, bolj natančno in sorazmerno zanesljivo interpretacijo urbanih oblik. Za morfološko analizo je značilno, da uporablja drugačen vir informacij kiit zgodovina. Glavnino podatkov pridobi z razbiranjem fizičnega »vzorca« preteklih in sedanjih urbanih struktur. V tem je sorodna arheologiji, se posebej tistemu njenemu delu, ki temelji na uporabi »remote sensing« metoii, kot so predvsem aerofotografija in njene izpeljave. Resnici na ljubo je treba dodati, da v vseh desetletjih, ko je morfološka analiza doživljala vzpone in padce, ni prišlo do konvencionalnega načina dokumentiranja raziskovalnih izsledkov. Tudi to je eden nd bistvenih razlogov za to. da na morfološke raziskave letijo očitki ii tem, da v njih prevladujejo »impresionistične«, torej ne zna nst vene metode. Očitno morfološka analiza sodi v krog zgodovinskih ved in zato zanjo veljajo enaki načini dokazovanja in preverjanja rezultatov, kot so v veljavi v zgodovini in humanistiki. S tem lahko kot neutemeljeno zavrnemo White-handovo kritiko, ker morfološko analizo napenja na kopito eksaktnih ved. Poleg že omenjene Conzenove metode, ki temelji na dcfinieiji morfoloških elementov in na historični rekonstrukciji posameznih morfoloških obdobij lahko kol zgleden primer morfološke metode omenim raziskavo skupine francoskih umetnostnih zgodovinarjev, ki jo je vodil Andre Chastel in je bila objavljena pod naslovom Svstcme de l'drehttedurt urliuine: quartier des i Falles a Pariš.51 V, metodološkega stališča je ta raziskava dragocena zato, ker je opozorila na pomen historične rekonstrukcije parcelne mreže, Zgodovinski viri, ki omogočajo rekonstrukcijo urhane strukture določenega mesta ali mestnega predela, so za starejša obdobja sila redki 111 hkrati omejeni na pomembnejše arhitekture, na obrambne naprave in podobno. Zato so katastrski podatki, vključno s katastrskimi kartami, edini vir za spoznavanje minorne arhitekture in mestnega tkiva v celoti. Poleg tega jc raziskava prispevala tudi spoznanje, da obstajajo sorazmerno trdne zakonitosti in stabilnost pri morfologiji običajne parcelacije. Takšna parcelna mreža se tudi najbolj neposredno odraža v strukturi stavb. Izjemne stavbe ¡11 z njimi povezane velike parcele imajo drugačno usodo in puščajo v urbanem tkivu drugačne sledi. Na podlagi ključnih raziskav, omenjenih v pričujočem pregledu, bom poskušala v grobih obrisih predstavili tiste postavke, ki jih je mogoče uporabiti ® Conzen je bil, kolikor vem. prv i. ki jc v morfološko analizo uvedel pojem »morfološko obdobje«. Tako pravi; »Vsako obdobje pusti v krajini svojevrstne materialne sledov« iti Ba za potrebe geografske analize lahko imenujemo morfološka obdobje. V mestni krajini se vsako posamično obdobje izraža v talnem načrtu in indi v stavbnem tkivu. V splošnem kažejo novejši predeli, ki so hkrati bolj na obrobju mesta, večjo homogenost in to zato, ker so tam ulice, parcele in stavbe novejšega nasiunka.« Op. dt„ p. 7. " Françoise Ikiudon. Ají dre Chastel; Hélène t'ouzy; Françoise Mamón: Système de l'architecture urbaine: quartier da Halles a fana, Pariz 1V77. 141 kot izhodišče za strukturiranje in klasifikacijo morfoloških elementov in s tem za dokumentiranje rezultatov morfološke analize. 1, Fizična zgradba vsakega mesta oziroma naselja je individualna; v razliko od arhitekture, kjer je mogoče govoriti o tipih, modelih, replikah m kopijah, sta termina mest - tipov in mest - modelov vezana le na uporabo v urbanističnih traktatih in s tem omejena na posebne zgodovinske okoliščine. 2, Individualnost mest oziroma drugih naselij ni lc poledica njihove topografske in fizične enkratnosti. temveč tudi posebnega sinhronega prepleta morfoloških elementov m individualne »življenjske zgodbe«, ki je pripeljala do sedanjega stanja konkretnega naselja. 3, V nasprotju v. eiikralnosljo vsakega naselja je pri morfoloških elementih mogoče govoriti o tipih. Morfološki elementi v različnih povezavah in pojavnih oblikah sestavljajo konkretne naselbinske strukture. Morfološki elementi so artefakti58 in zanje veljajo enaka načela nastajanja, spreminjanja in odmiranja kot za vsa dela človeških rok. 4, Osnovna elementa vsakršnega poseljenega prostora sta zemljišče in pol. Naravno zemljišče se Joči od zemljišča kot morfološkega elementa -ar-tefakta v leni, da ima slednje meje. Meje so lahko fizično zaznamovane na zemljišču, lahko obstajajo le v mentalni podobi ljudi oziroma v drugih »preslikavah« fizičnega prostora v drug prostor (navadno v dvodimenzionalni prostor kart) ali oboje. Piil je fizična povezava, ki omogoča dostop ljudi na zemljišče. 5, V zahodnem eivilizacijskcm okolju se je od časov fevdalne kolonizacije dalje uveljavilo lastniško merilo določanja zemljiških meja Takšno osnovno celiai izrabe prostora imenujemo parcela. Morfologijo konkretnih parcel določajo njene splošne značilnosti, na podlagi katerih parcelo lahko uvrstimo v določen lip. in njene posebnosti. Te posebnosti navadno zadevajo nepravilnosti oziroma »napake«. Nastale so ali /a rad i prilagajanja topografskim danostim ali pa kot »ostanek« starih stavbnih struktur oziroma prejšnjih parcelnih meja. 6, V mestnih in v nekaterih vaških naseljih imajo poli posebno obliko in vlogo. Imenujemo jih ulice in trgi. Sodijo med osnovne morfološke elemente. Ulice in trge delimo glede na oblikovne in funkcionalne značilnosti v glavne in pomožne oziroma sekundarne. 7, Osnovni morfološki elemeni naselij je poleg parcel in poti še enota stavba/parcela. Te enote je mogoče razvrstiti v tipološke vrste glede na velikost in obliko parcel, glede na položaj stavbe/stavb na parceli in glede na prisotnost/odsotnost druge vrste izrabe (dvorišče, vrt v ozadju parcele, pred-vit itd). S. Stavbe v določenem mestu oziroma naselju lahko razdelimo v dve skupini: v običajne stavbe in v stavbe za posebne namene, - V načelu lahko med arlefakte prištevamo tudi parke, v rtu ve, drevorede in drugo zelenje, ker grt »kombinirani stvaritve narave in človeka*, oziroma za objektu, ti jih je ustvaril človek in naravnih, živih elementov. 142 'J. Morfološke značilnosti vsake posamezne stavbe, ki neposredno vplivajo na morfološke elemente višje ravni {predvsem na prostore ulic in trgov in na ulične otoke) so naslednje: - enovitost oziroma členitev stavbnega telesa. - shema notranje organizacije prostorov, - vrsta in namestitev vhodov, - etažnost, - število okenskih osi, - členjenost ulične fasade, - vrsta strehe. 10. Poleg osnovnih morfoloških elementov, ki so sestavine vsakega naselja, so v posameznih mestih lahko šc drugi, posebni morfološki elementi, kot na primer obzidja s svojimi sestavnimi deli, pristanišča, železnice, kanali, vrtovi in parki in podobno. 11. Osnovni morfološki elementi (in včasih tudi posebni elementi) se združujejo v morfološke elemente višje ravni, ki so lahko dveh vrst glede na to, ali: - so sestavljeni iz ena tovrstnih eiemeniov, - iz raznovrstnih elementov. 12. Enakovrstni sestavljeni elementi višje ravni so: - stavbno tkivo, - parcelna mreža, - ulična mreža, - železniška niTcža, - mreža vodnih poti, - obrambni sistem, - sistem parkov in drugih zelenih površin, - sistem za oskrbo z vodo, - kanalizacijski sistem itd. 13. Raznovrstni sestavljeni elementi so: - prostori ulic in trgov, - ulični otoki, - četrti oziroma drugače imenovani mestni predeli (upravne in druge enote), - in morfološka območja kol poseben element. 14. Posebno skupini) sestavljenih morfoloških elementov tvorijo tako imenovana jedra prostorske organizacije. Jedra prostorske organizacije so hkrati lahko eden od osnovnih morfoloških elementov ali od morfoloških elementov višje ravni. I i. Atribut vsakega morfološkega elementa je tudi podatek o morfološkem obdobju. Podatek se lahko nanaša na: morfološko obdobje nastanka tega elementa, - morfološko obdobje, v katerem je prišlo do bistvenih sprememb in dopolnitev tega elementa. 143 16. Poseben morfološki element je tloris celotnega tnesia. lo je zaris vseh morfoloških elementov na terenu. Njegova natančna preslikava jo topografsko-katastrski načrt v ustrezno velikem merilu. Čc za to mesto obstaja dovolj natančen starejši načrt, je te podatke mogoče s posebnimi metodami prenesti na sodoben topografsko-kal as t rs k i načrt v obliki oleate. 17. Na takšno grafično podlago, to je na sodoben topografsko - katastrski načrt, ki ima po možnosti eno ali več oleat, vnašamo podatke o prejšnjem stanju konkretnih morfoloških elementov. Te podatke je mogoče dobiti i/, treh različnih vrst virov in sicer: - \? pisnih arhivskih virov, - \? upodabljajočih in kartnih virov (stare risbe, slike, grafike, fotografije, karte in načrti), - i/ arheoloških raziskovanj in drugih neposrednih raziskav na terenu. LITERATURA ALONSO, William, The form of etlics in developing cou nt ries, The Régional Science A ssocio t ion Pa pen. (Philadelphie, 1963 j : A P P LE YARD, Donald; LYNCH, Kevin, MYER: John R.: 7ïi<- View from the Rond, (Cambridge, Mass. : The mit Press, 1963); APPLE YARD, Donald, et al.: The Berkeley Fnviranmetital Simulation Labortory: 1rs use in cttvirnnttiental impact t.issessment (Berkeley, Cal. : Institute of Urban and Régional Development; University of Caîjfornia, 1973); BARLEY, M. W, éd., Europeùn Tuwns: The'tr Archaeology tint! Earfy fflstorv (londori. New York. San Francisco : Academic Press, 1977); BELOW, Georg: Dax àltere deuische Siàdtewesen und Biirgertuni (Monographie zur Wtllgeschichte) (Rielofcld; Leipzig : Verlan von Velhagen und Klassing, 1898); BOUDON, Françoise; CHASTEL, André; COUZY, Hélène; HAMON, Françoise: Système de l'architecture urhaiui-: le (¡unrticr des Halles à Paris (Paris ; Editions du CNRS, 1977); H RI NC'K MANN, Albert tir il h: Deutsche Stadtbmlkunst in Vcrga/igenheit {Frankfurt a.M, : Hcinrieh Keller, 1911); IÎR1NCKMANN, Albert Erich: Ptatz und Monument Untersiwhungen zur de schichte und Astethik lier Sludthauhoisl in neuer Xeit (Berlin : Wâsmut, l'-JilH); BRI NCK MANN. Albert Erich: Siadtbaukunsi von Mittelaiter bis zuin Nettzeit (Pûtsdam ; Wildpai k, 1920); CHOAY, Françoise: L'allégorie