i/2 I V STAVKO POD PRISILO

Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer______
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255
časopis slovenskih delavcev
Telefaks: 311-956
Naslov: CZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana
Ljubljana, 11. januarja 1996 • letnik 55
NEZAPOSLENI V CENTRIFUGI
»Slovenija je, hote ali nehote, postala del mednarodne scene, denarne, gospodarske in siceršnje...
Tudi mednarodna skupnost in tudi tuji strokovnjaki ugotavljajo, da je za slovenskega delavca značilna izredno visoka zavest do dela, do lastnine.
Vzeli pa so mu oboje! Zato samomori, travme, osebne in družinske tragedije, tudi najhujši zločini.
Kovinarska panoga ni obsojena na propad ne zaradi tržnih ne zaradi ekonomski ne zaradi strokovnih ne zaradi kadrovskih vzrokov! Propad naše dejavnosti je umetno sprožen in načrtovano voden. Včasih propad velikih sistemov skrijejo pod frazo »majhno je lepo«, včasih najprej uničijo tehnično inteligenco in s tem razvoj, včasih jim pride prav kaj drugega.« Za povrh pa oblast krši zakone, pogodbe, skoraj vse svoje obljube...
Kaj nam v SKEI ob vsej dobronamernosti še ostane, kot da napovemo stavko?!«
Tako je na prvi letošnji tiskovni konferenci ZSSS, o kateri pišemo na 3. strani, razmišljal Albert Vodovnik.
GOSTINCI PREVEC VARČNI PRI DELAVSKI ENOTNOSTI
s^raiiB4
DELAVCI BODOČNOSTI ODSTAVILI NESPOSOBNO VODSTVO
stran 5
LOBI MONOPOLISTIČNIH ZASLUŽKARJEV stran23
Kolektivne pogodbe In olače
Avstrijski sindikati so po tehtni analizi ugotovili, da so kolektivne pogodbe najboljši instrument za definiranje plač in pogojev dela ter za določanje pravil za ureditev odnosov med delodajalci in delojemalci. Enako ugotovitev smo upoštevali tudi mi pri pripravi prve splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
Takrat smo napravili številne primerjave in analize, sodelovala je vrsta strokovnjakov. Kljub temu je na podlagi prakse in nekaterih napak splošna kolektivna pogodba doživela spremembe, ki so po našem mnenju pozitivne in pravilne. Naša želja in hotenje, da bi splošna kolektivna pogodba počasi prepustila mesto kolektivnim pogodbam dejavnosti, se ni uresničila, čeprav bi bilo to nujno potrebno. Vseh razlik med dejavnostmi se namreč v splošni kolektivni pogodbi ne da konkretizirati. Zato že sama beseda »splošna« pomeni njeno veliko načelnost in nedefiniranost za neposredno uporabo.
Za splošnostjo pa bolehajo tudi kolektivne pogodbe dejavnosti. Zato se pojavljajo podjetniške pogodbe, ki uredijo razmerja plač v podjetju in se podjetja zapro kot nekoč.
Solidarnost, ki je vodilo sindikata pri osnovnih plačah, pri tem zamre, vsako, še tako dobro spremembo v sistemu kolektivnih pogodb je skoraj nemogoče doseči. Taka razdrobljenost onemogoča primerjavo plač v dejavnosti, kaj šele na ravni gospodarstva. Zato so najpogostejše razprave, kaj se je dogodilo,'namesto razprav, kako na bi kaj dosegli. Na področju plač postajamo vsi »strokovnjaki«. Naše znanje je preveč usmerjeno v preteklost, premalo pa v stvarne ocene stanja in v prihodnost. Kolektivne pogodbe pa sprejemamo za naprej in ne za nazaj?!
Oglejmo si samo tale primer. Ob podpisu splošne kolektivne pogodbe je bila izhodiščna plača 60 odstotkov povprečne plače v gospodarstvu. Decembra 1992. leta je to razmerje znašalo 54 odstotkov in lani 40,2 odstotka (podatki za oktober). Samo ta podatek, brez drugih analitičnih primerjav, bi bil za področje plač katastrofalen. Vendar, če primerjamo izhodiščne plače lanskega oktobra z decembrskimi leta 1992 dobimo indeks 122. Če pa primerjamo izplačane plače v istem obdobju, znaša indeks 165. In naj dodam še, da v tem obdobju izplačane plače kažejo realni porast. Za tako stanje sta po našem mnenju vsaj dva razloga:
-	povečanje deleža delavcev z individualnimi pogodbami,
-	bistveno povečanje razponov plač v podjetju, ki presegajo določene v splošni in kolektivni pogodbi dejavnosti.
Zato se tudi dogaja, da v podjetjih uporabljajo znižane izhodiščne plače, kar pripelje do tega, da so plače do IV. tarifnega razreda manjše od določenih v splošni ali kolektivni pogodbi dejavnosti, nad tem tarifnim razredom pa so krepko večje.
Ta naša ugotovitev pomeni, da so problem nizke najnižje plače, ki bi jim morali v primerjavi z vsemi drugimi elementi posvetiti največ pozornosti. Recept je preprost. V kolektivnih pogodbah dejavnosti morajo biti določene osnovne plače (izhodiščne plače so zrele za zgodovino), ki se za poln delovni čas morajo izplačevati! Če delavec ne dosega rezultatov, naj delodajalec to dokaže in v takih primerih sproži postopek za ugotavljanje delavčeve sposobnosti ter ga po potrebi razporedi na drugo delovno mesto.
Dodatki so stvar kolektivnih pogodb, uspešnost pa je stvar načelnih opredelitev v pogodbah in konkretizacije v dogovoru vodstva in sindikata v podjetju. Podjetniška pogodba se lahko uveljavi le, če se kolektivna pogodba dejavnosti v celoti realizira. Plače so v največji meri odvisne od velikosti družbenega proizvoda oziroma novo ustvarjene vrednosti na delavca, ta pa od razvitosti gospodarstva in družbe v celoti.
Spoznati in posledično oceniti vplive ter pogoje gospodarjenja pomeni za sindikat več možnosti za dosego boljših plač. Ne da bi pri tem ogrozil razvoj. Sprejeti pogajanja pa pomeni prevzeti del odgovornosti za zadovoljstvo delavcev s plačami z več elementi solidarnosti in se hkrati prostovoljno vključiti v proces oblikovanja elementov izvajanja ekonomske politike. Zame osebno je čisto nepomembno, ali za te cilje uporabiti poleg kolektivnih pogodb še druge instrumente. Važen je cilj! Šele primerjava med
Rešeni problemi, novi
Pošiljamo vam odgovor na odprto pismo delavk zasebnega podjetja Impulse iz Celja, ki je bil objavljen v vašem časopisu, dne 30.
novembra 1995, v rubriki »Prejeli smo«
Inšpektorat Republike Slovenije za delo je na podlagi prijave ZSSS, Območne organizacije sindikata Celje, že v mesecu juniju 1995 opravil inšpekcijski nadzor v družbi Impulse d. o. o. in na podlagi ugotovljenih nepravilnosti, dne 23. 6. 1995, izdal odločbo. O ugotovitvah oziroma ugotovljenih nepravilnostih je obvestil Zavod za zaposlovanje v Celju, pristojno Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj terTržni inšpektorat Republike Slovenije, Enota Celje, Izpostava Celje, ki je tudi opravila pregled in na podlagi ugotovitev dejavnost prepovedala.
Opravljeni so biti tudi razgovori med predstavnicami zaposlenih delavk, predstavniki sindikata ter Republiškim zavodom za zaposlovanje o možnih načinih reševanja problematike. Ugotovljeno je bilo, da kljub izjemno težki socialni problematiki do izteka roka za prenehanje delovnega razmerja kot presežnim delavcem ni pogojev za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. V zvezi z izdajo sklepov delavkam o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnim delavcem pa se pojavljajo novi problemi:
-	neizplačevanje nadomestila plače v času šestmesečnega odpovednega roka in s tem povezani eksistenčni problemi delavk;
-	vprašanje zakonitosti prenehanja delovnega razmerja delavkam, ki sodijo med zaščitene kategorije delavcev;
V	skladu z veljavno delovno zakonodajo presežnim delavcem preneha delovno razmerje po izteku šestmesečnega odpovednega roka, razen če se delavec in delodajalec sporazumeta o skrajšanju odpovednega roka. V tem primeru se delavcu skladno s spremembami zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti začne izplačevati denarno nadomestilo iz naslova brezposelnosti šele po preteku zakonitega odpovednega roka, torej šele po preteku šestih mesecev.
V	primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pa delavec pridobi pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti le pod pogojem, da je uveljavljal varstvo pravic pri delodajalcu in sodno varstvo.
Pojasnjeno je bilo tudi, da je navedba delavk, daje podjetje prejelo sredstva za odpiranje novih delovnih mest, resnična in da je podjetje prejelo sredstva za 60 brezposelnih oseb; obveznosti iz te pogodbe je podjetje izpolnilo.
Stanka Tutta, Služba za odnose z javnostmi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Odgovor vodstva podjetja na opozorilno stavko vPZI-DAI\lp. o. ljubljena
postavljenimi cilji in njihovim doseganjem da pravo oceno uspešnosti ali neuspešnosti. Ne poznam sistemov plač, ki bi avtomatično kreirali naše cilje. Pomembni so torej cilji, politizacije, demagogije in fraz je že tako preveč.
časopis slovenskih delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:............................................
Naziv podjetja ali ustanove:...............................
Naslov:....................................................
Podpis naročnika:
Z namenom, da bi bila širša javnost objektivno obveščena, dajemo k dosedanjim sporočilom o likvidnostnih težavah in zaostajanju pri izplačilu plač po kolektivni pogodbi v PZI - DAN p. o. Ljubljana naslednja pojasnila in informacije.
PZI-DAN p. o. Ljubljana posluje Z negativnim poslovnim rezultatom od svoje ustanovitve v letu 1992 dalje. Prav tako je z izgubo posloval pravni prednik podjetja, »Učne delavnice«. Glavni razlogi za stalno slabšo donosnost so specifična kadrovska struktura zaposlenih - preveliko število težkih invalidov, slabša tehnološka opremljenost ter spremenjeni pogoji pridobivanja naročil.
Razlog za negativno finančno stanje in današnjo prezadolženost je sicer več, glavna razloga pa sta dva. Prvi je v tem, da smo v začetku leta 1992 od SCT Ljubljana za neplačano vrednost novih prostorov prevzeli 226 delovnih invalidov, kar
je pomenilo 80-odstotno povečanje števila vseh zaposlenih delavcev in 210 odstotkov več zaposlenih invalidov. Za nove zaposlene invalide je bilo potrebno zagotoviti plače ter razviti 100 različnih delovnih mest in novih pet proizvodnih programov. V drugih grafičnih podjetjih pa so v teh letih zmanjšali število zaposlenih za 20 do 30 odstotkov.
Drugi razlog pa je v tem, da podjetje od ustanovitve posluje brez potrebnih obratnih sredstev ter dolgoročnih virov za financiranje poslovanja in razvoja. V vseh letih je vodstvo podjetja ob podpori delavskega sveta izvajalo vrsto aktivnosti za pridobitev dolgoročnejših sredstev. Pomanjkanje sredstev in likvidnost je podjetje reševalo z najemanjem kratkoročnih kreditov. Enake razloge je ugotovila tudi konsultan-tska hiša, ki jo je v zvezi z razreševanjem problematike v podjetju angažiralo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti.
Pričakovanja za zagotavljanje socialne varnosti in zaposlovanje gluhih in naglušnih in drugih invalidov so bila vsa leta realizirana. Prav tako so bile upoštevane upravičene zahteve za izplačilo plač in drugih prejemkov po kolektivni pogodbi. V trenutno nemogočih pogojih poslovanja vodstvo podjetja vsak mesec zbere in zagotovi sredstva za dovoljen obseg izplačila plač. Vodstvo podjetja je to storilo tudi v mesecu decembru 1995 in bo tudi v januarju 1996. Realizacija vseh prejemkov v celoti pa ni možna zaradi blokade žiro računa. Stavka problema deblokade žiro računa ne bo rešila. Vsa našteta dejstva so vodstvu sindikata Pergam znana, vendar iz nam neznanih razlogov o tem noče seznanjati javnosti.
Pred zaključkom je realizacija prenosa kapitala podjetja na Sklad RS za razvoj, ki bo kot lastnik pomagala pri ustrezni finančni sanaciji podjetja ter realizaciji programa prestrukturiranja poslovanja. Brez novega lastnika, ki ga je podjetje po razdružitvi Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih Ljubljana izgubilo, tudi druga podjetja ne bi zmogla sama izvesti sanacije poslovanja in predvidenega programa razreševanja presežnih delavcev.
Zaradi naštetih dejstev od vodstva sindikata Pergam pričakujemo, da bo širšo, zlasti pa poslovno javnost korektno seznanjal o naših problemih in predlogih za njihovo
reševanje in da se bo tudi v našem podjetju uspel organizirati v skladu s predpisi.
Karel Destovnik direktor podjetja
Stališče izvršilnega odbora SVE Slovenije do zdravniške stavke in urejanja plač v javnem sektorju
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije zelo dobro razume in podpira odločitev zdravnikov in zobozdravnikov, da s stavko opozorijo na neustrezno vrednotenje, ki ga je za njihovo odgovorno delo določila država. Tako kot FIDES tudi SVIZ ocenjuje, da zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti ni ustrezno določil količnikov med posameznimi poklici, zato nas ne preseneča želja zdravnikov, da se jih vzame iz zakona. To zahtevo razumemo kot poziv, da se zakon nadomesti z ustreznejšim sistemom določanja plač v celotnem javnem sektorju.
V SVIZ-u menimo, da so upravičena prizadevanja in zahteve zdravnikov jasno opozorilo vladi, da skupaj s socialnimi partnerji poišče žrtve, ki bodo bolj ustrezno in primerljivo določale razmerja plač med posameznimi dejavnostmi in poklici. Zakon še posebej diskriminatorno določa položaj zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ker večini pedagoških delavcev - ob napredovanju v nazive - preprečuje napredovanje v plačilne razrede. To nas je potisnilo v izrazito podrejen in neenakopraven položaj z ostalimi zaposlenimi v javnem sektorju. V primeru, da vlada ne bo sprejela zahteve SVIZr-a po enotni in primerljivi ureditvi plač vseh zaposlenih javnih uslužbencev in bo vztrajala pri ohra-
nitvi sedaj veljavnega zakona, bo SVIZ z vsemi legalnimi sredstvi zahteval odpravo določila, ki večini zaposlenih v vzgoji in izobraževanju preprečuje napredovati tudi v plačilne razrede.
Zaradi očitnega zaostajanja zaposlenih v vzgoji, izobraževanju in znanosti za plačami drugih, ki delajo v javnem sektorju, zaradi strateškega pomena izobraževanja za našo državo in zaradi zgoraj zapisanih zahtev, odločno nasprotujemo zmanjševanju proračunskih sredstev za to področje. Tisti, ki menijo, da je naše izobraževanje predrago, naj ob zmanjševanju proračuna premislijo, kako neprimerno dražje bo neznanje!
Izvršilni odbor sviz Branimir Štrukelj, prof. v. d. glavnega tajnika
Volitve v bivši socialistični državi
Z velikim zanimanjem se prebral vrstice, ki so bile objavljene 16. 12. 1995, da se je ruskim volivcem preprosto stožilo po starih časih. To so bili časi, ko so vsi Rusi hodili na delo, bili siti kruha in imeli zagotovljeno stanovanje v bloku na robu mesta. Tega jim čez noč ne bodo mogli vrniti niti današnji ruski komunisti. Njihovi predhodniki so za rusko »blagostanje« potrebovali celih 70 let, medtem ko sta Gorbačov in Jelcin
ta sistem uspela porušiti v vsega petih letih.
Enako je v Sloveniji. Kar so naši prehodniki za delavsko »blaginjo« potrebovali 45 let, so naši politiki ta sistem porušili v petih letih. Tako se je zgodilo v vseh socialističnih deželah, kjer je prišel kapitalizem. V vseh državah, kjer je prišla sprememba, fia so bile demokracijo iz Zahoda, so državljani - delavski razred nezadovoljni. Všečje samo kapitalistom, izkoriščevalcem in duhovščini. Rusi in prav tako poljski volivci so mislili s svojo glavo in so izvolili pravega komunista po srcu. Unicef je sprejel sporočilo. Poročilo, ki ga pri nas še nismo smeli brati, pripoveduje, da je vzhodu v kratkem času umrlo 800.000 ljudi več, kot bi jih umrlo, če demokracije ne bi bilo. Vzrok: revščina, bolezni, umrljivost otrok, obup, samomori, umori, brezposelnost, kriminal. Angleški radio, ki je o vsem tem poročal (6. 10. 1994), je na primer z Madžarske navedel podatek, da živi tretjina otrok v revščini, medtem ko se Budimpešta koplje v lažnem sijaju. V letošnjem letu bodo v Sloveniji volitve. Državljani naj dobro premislijo, koga bodo volili. Zmagovalec na volitvah naj vodi državo in dobro vlada, tako da bodo državljani zadovoljni, delavski razred zaposlen in zaščiten pred izkoriščanjem.
Ivan Karen,

SOS TELEFON
za ženske in otroke - žrtve nasilja
Telefon:
061/97-82
061/441-993
vsak dan od 18. -23. ure
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE-glasi!o Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, tel. 313-942, 132-61-92, faks 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942,132-61-92 • Naročnina: 321-255 • Marketing: 321-255, 133-52-55 • Posamezna številka stane 230 SIT • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira Videčnik.
Že bežen pogled na položaj gospodarstva, na lastninske procese, na gibanja oziroma predvsem težnje na področju sociale, na stanje našega sodstva kaže, da se slovenskemu delavcu v letu 1996 ne obeta dosti dobrega. Potemtakem bo tudi za razdrobljene, med seboj celo sprte slovenske sindikate letošnje leto vse prej kot lahko.
V Zvezi svobodnih sindikatov, Slovenije se tega kajpak dobro zavedajo. Že na prvi letošnji tiskovni konferenci, ko so spregovorili le o grobih orisih načrtovanih nalog, se je pokazalo, da so si odprli izredno široko fronto. Nekaj formulacij iz tez za aktivnosti ZSSS 1996 pa priča, da bo tudi zelo zelo vroča.
Dušan Semolič, predsednik ZSSS, je pravzaprav začrtal generalno politiko svobodnih sindikatov, ko je uvodoma spregovoril o odnosu do socialne varnosti delavcev:
»Sindikati ne bomo dovolili, da BI se socialna varnost delavstva kakorkoli ali kjerkoli še naprej manjšala. Lahko se kvečjemu okrepi!«
S podobnimi toni je govoril tudi o nič manj pomembni pravni varnosti, saj je končno ta država v svojo ustavo zapisala, da je pravna in socialna:
»Z vsemi močmi in razpoložljivimi sredstvi se bomo borili, da bo delavcu pravna varnost zagotovljena tudi v resnici in ne zgolj na papirju. V njenem okviru bomo skušali uveljaviti predvsem dosledno spoštovanje kolektivnih pogodb. Ne sme se več dogajati, da trdno sklenjeni in podpisani dogovori med vlado, delodajalci in sindikati izzvenijo v prazno.
Če pogledamo le sodišča, na katera delavci pač ne zahajajo prostovoljno iz želje po tožarjenju. Pred sodnim tronom so prisiljeni iskati zaščito svojih najbolj temeljnih pravic, a se jim postopki tam vlečejo po pet in tudi šest let.
To ni pravna država! To ni nič drugega kot spodbu-
LETOS NITI KORAKA NAZAJ
delavci, tako imenovani menežerji. Ne sindikati, oni delijo denar. In nobenega dvoma ni, daje sloj pri nagrajevanju samega sebe pretiraval!
Najbolj boleče je takšno ravnanje v podjetjih, v katerih ga položaj delavcev nikakor ne utemeljuje. Tudi naj višje plače so torej področje, ki je še kako potrebno nadzora. Brez njega stvari enostavno zdivjajo. Mislim kajpak predvsem na naj višje plače, pa na ta rovaš tudi na plače v globalu, v katerem so najnižje potem še bolj kritične.
Regres v letu 1996!
Sindikati nikakor ne smemo več dopustiti, da bi se še kdaj ponovilo lansko leto. Lani so delodajalci vse obljubili in tudi podpisali, da bo regres tak in tolikšen, izplačan tako in tedaj...
Toda na svoj podpis so očitno mirno pljunili, saj smo zabeležili celo vrsto najbolj grobih kršitev. Z njimi so delavce potisnili v nemogoč položaj, saj so morali marsikje s stavkami izsiliti tisto, kar jim je že tako pripadalo.
Če bi se kaj podobnega letos ponovilo, že zdaj napovedujem velike konflikte in v njih tudi najostrejše akcije sindikatov!
Sem ter tja se soočim z mnenjem, da regresi končno le niso tako velikanski problem. Pa so! Regresi namreč žal že dolgo niso več nekakšen dodatek za letovanje. Za marsikoga so postali nepogrešljiv element preživetja.
Sistem kolektivnih pogodb!
Svobodni sindikati o Dogovoru o politiki plač za leto 1996 niti ne razmišljamo.
Če so plače problem in seveda ni dvoma, da so, seje tega problema treba lotiti in ga tudi urediti predvsem v sistemu kolektivnega dogovarjanja. Če ga ne bomo končno

nrktninporoinp da ia h-pha nninn^rA.Vtitali!««
P .	. f* ^	fprej t* n o iruniirialni
lavcev, zaposlenih v gospodarstvu, bistveno prikrajšano pri PlaČah*	Mu, Dušan Semolič
R'..i->-‘t2SsŠ
________

rešili s kolektivnimi pogodbami, ki bodo tudi veljale, se bodo delodajalci nanje še naprej požvižgali. Kot doslej se bodo zanašali, bolje, izgovarjali na dogovor.
Ignoriranje kolektivnih pogodb ne le da ni evropsko, je nevzdržno, za sindikate nesprejemljivo in tudi na tem področju lahko že danes napovem nove, ostrejše konflikte!
Zaposlovanje!
Proces privatizacije bo zobe šele prav pokazal in nobenega dvoma ni, da bodo najbolj boleči spet za de-
lavce. Logika dobička bo namreč še bolj neizprosna, če ne kar edino veljavna in skušali ga bodo kovati na čim-manjšem številu zaposlenih in še teh, če se bo le dalo, za določen čas.Tako bodo zaposleni še bolj negotovi, ustrahovani in takšni še lažji plen pogolt-nežev...
Svobodni sindikati vlado kar naprej opozarjamo, da so plače preobremenjene, daje njihova obremenitev že zdavnaj in daleč presegla vse evropske standarde.
Za kapital pa velja prav obratno. Obremenjen je pod evropskimi normativi in po domače rečeno to pomeni, da država štarta le na delavčevo plačo, noče, ne zna ali ne zmore pa pobirati denarja tam, kjer je in kjer ga niti ni malo.«
Dušan Semolič je dodal, da so ti problemi hkrati tudi temeljne naloge sindikatov. Res so splošni toda še posebej boleče so se strnili v tekstilni in kovinski industriji: »Prav ti dve panogi so spravili v še posebej tesne škripce. Delavci v njih so bili v naši tranziciji najbolj tepeni, lahko rečemo, da seje preobrazba lomila na njihovih plečih.
Sindikati že lep čas ocenjujemo, da je poseg države v teh dejavnostih nujen, še več, je pravzprav njen dolg.
Končno pa se vlada tega menda sama zaveda, saj je kar nizala obljube, kaj vse bo prispevala in postorila za izboljšanje položaja teh panog. Toda dlje od obljub ni prišla.
Albert Vodovnik: Konec je tivljenja v sistemu, ki je bil unikat v svetovnem merilu. Vrženi smo v druge mednarodne tokove, tudi denarne.
Domači in tuji raziskovalci ocenjujejo, da je med slovenskimi delavci izredno visoka zavest do dela, do lastnine... Nihče je ni upošteval in delavec, ki mu jemljejo oboje, je obupanec. Travme, samomori, zločini, tudi najhujše vrste so le logična posledica. Žal predvidljiva, a neupoštevana!
Za propad kovinske industrije ni nobenega vzroka, ne tržnega nefinančnega ne ekonomskega ne nikakršnega. Ta propad je umetno sprožen in namensko voden!
da delodajalcem, naj mirno kršijo zakone, pogodbe in dogovore. To je celo nagrada za njihovo nezakonito ravnanje!«
Smo v letu radikalizacije sindikalnega boja
Dušan Semolič je sicer poudaril, da strategija svobodnih sindikatov temelji predvsem na metodah socialnega partnerstva, toda...
»Poti do tega in drugih ciljev je seveda več. Mi smo pripravljenost na strpno, dialoško reševanje vseh vprašanj pokazali in dokazali pri vsakem zapletu sproti. Menimo, daje smotrno v tej državi strateške odločitve oblikovati, sprejemati in uresničevati v dialogu med socialnimi partnerji.
Če delamo drugače (in tako delajo naši partnerji prepogosto), je socialno partnerstvo prozorna embalaža, dekor, slepljenje z videzom prijaznosti, ki ne more ostati prav dolgo nerazkrinkano.
Lep oziroma grd primer za to so zadnji dogodki v Franciji. Gromozanski revolt sindikatov je povzročila predvsem blokada poti komuniciranja z oblastjo, totalna, nesramna ignoranca oblastnikov do sindikatov.
Svobodni sindikati se takšnih dekorativnih igric ne kanimo več iti. Socialno partnerstvo jemljemo resno in tak odnos bomo izborili tudi od ostalih partnerjev.
Tudi pri projektih, katerih edini cilj in namen je omejevanje plač, naših sindikatov ne bo več!
Problematika plač seveda ostaja za nas prednostna naloga in njena poštena ureditev prednosten cilj.To pomeni, da plače v globalu realno nikakor ne smejo padati. Skušali bomo doseči, da bodo začele rasti in bodo ujele korak s produktivnostjo. Pri tem smo na popolnoma nasprotnem bregu kot delodajalci, ki zagovarjajo zaostajanje plač za gibanjem produktivnosti.
Na vsak način bo letos treba dvigniti najnižje plače! Na tem področju smo svobodni sindikati res že marsikaj dosegli, ko smo uspeli doseči tistih 45 tisočakov. Toda letos moramo iti še korak naprej. Cilj je v treh letih doseči evropska razmerja, torej odnos najnižje do povprečne plače, kakršnega poznajo države, ki bi se jim radi pridružili.
Ta in druga razmerja bi moral urediti in zagotavljati zakon o plačah. Država se pri njegovem sprejemanju že povsem nerazumljivo obotavlja in čisto po nepotrebnem mečka.«
Kot nasprotni pol najnižjim je Dušan Semolič postavil najvišje plače, ki so sindikatom očitno še vedno precej boleč trn v peti:
»Sloj, ki ima v podjetjih stvarno moč, so pač vodilni
Alojz Omejc: Letos se bo na cesti znašlo še 30.000 delavcev iz sicer zdravega dela gospodarstva, ker je vlada neodgovorna in ker ne spoštuje niti lastnih obljub!
Dušan Semolič: Naši cilji so visoki, naloge zahtevne, partnerji pa ne ravno ljubeznivi Uspešni bomo torej le složni, močni in med seboj solidarni sindikati!
. r,	. * , *	. izjcuseiij ni ze uveljavljene zaKonoudje v tn.ovzr,'
-uveljavitev davčnih spodbud za razvijanje notranjega delničarstva, za njegovo obnavljanje in Širitev za nedoločen čas (že nekaj časa se z Združenjem delodajalcev in Gospodarsko zbornico Slovenije zavzemamo za davčne stimulacije vlaganj v vrednostne papitje podjetjih), Dobiček, namenjen krepitvi
SCdSSSSSŽS1 to"‘iz oMav{'nJa'pri iemer bi ” mor‘,e ,ako ',ridoblien‘
Praksa prej omenjenih držav pa tudi stanje v naših podjetjih ter velika neznanka poslovanja z del. mcam, kaže. d. se* po.tebno tega p,oblem, lotili u.dtt.o, sdnkovne in zelo usklajeno.
Gregor Miklič: Slovenska zakonodaja je polna vrzeli in nepopolna je tudi na področju dela. Najbolj nor primer je delavec, ki delo izgubi zaradi zakona o stečaju in prisilni poravnavi. Takšnega mnenja je tudi ustavno sodišče, a je vse bob ob steno. Vzrok? Enostaven, ni denarja, da bi tem delavcem izplačali pravično odpravnino?!
Če bo tako goljufivo ravnala tudi v prihodnje, bo neizogibno prišlo do zloma, do socialnih stisk neobvladljivih razsežnosti in posledic, kakršnih si ta država enostavno ne more privoščiti.«
Takšna bosta torej dva temeljna cilja svobodnih sindikatov v letošnjem letu. Pravzaprav bodo štirje, toda pri ostalih dveh, pri gospodarski rasti in razbremenitvi gospodarstva so si sindikati z oblastjo toliko enotni, da jih ne bomo posebej omenjali.
Le v tem morda, kar velja za vse štiri omenjene pa tudi druge:
Niso odvisni le od dobre volje vlade in delodajalcev! Na njihovo uresničevanje bo v dobršni meri vplivalo to, koliko bodo sindikati enotni, močni, med seboj solidarni in s tem učinkoviti pri zavzemanju zanje.
Na nujnost prav takšnih sindikatov so opozorile tudi bridke besede Alojza Omejca, predsednika sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije:
»Včeraj smo Janezu Drnovšku poslali urgentno sporočilo, ki je naš zadnji ultimat!!!
Opozarjamo ga na nujnost subvencioniranja te panoge. Vladaje v proračunu sicer predvidela sredstva za subvencije gospodarstva, za 10 milijard tolarjev jih je bilo, in naš delež bi bil slabih 20 odstotkov.
Toda v proračunu jih kar naenkrat ni, poniknila so. To imamo za beden, ciničen posmeh, ki si ga resna vlada pač ne privošči. Naša je z njim dokazala, da jemlje gospodarstvo z levo roko, da ji ni vredno niti pojasnila...
ZATO BO NAŠ SINDIKAT V ČASU SPREJEMANJA PRORAČUNA NA ULICE PRIPELJAL NA TISOČE DELAVK IN DELAVCEV TER JIH ZBRAL NA PROTESTNEM SHODU!
Druge rešitve enostavno ne vidimo več. Propad cele panoge je vse bližji, ni več ogrožen le njen razvoj, na kocki je obstoj.To nam grozi kljub vrsti vladnih obljub. Te obljube so papir, 30.000 zaposlenim v naši panogi pa se obeta trkanje na vrata zavoda za zaposlovanje.
Neodgovoren ni le prvi minister, tudi dragi si privoščijo posmehljive izjave, ko javno blebečejo, daje najcenejša rešitev za tekstilno industrijo - stečaj!
Kakšna privatizacija, kakšno delničarstvo, le delavci na cesti in gole tovarniške stene, to naj bi bila slovenska perspektiva?!«
Dušan Semolič je na posebno vprašanje pojasnjeval, kako zveza gleda na takšne in podobne grožnje sindikatov, svojih članov. Za primer je vzel napoved stavke SKEI:
»Za vsak sindikat je ključnega pomena prav kolektivna pogodba. Ta je pravzaprav merilo njegovega uspeha. Če njen sprejem zaostaja ali če jo partnerji kršijo, jo vsi sindikati povsod po svetu ščitijo tudi z najbolj skrajnimi sredstvi!
Pri nas za tako zaostren konflikt prav gotovo niso krivi sindikati. Ti imajo pravico, še več, dolžni so tudi z radikalnimi metodami varovati pravice svojih članov!«
Ciril Brajer
ZARADI DELAVCEV NAJ SE NIHČE NE TRKA PO PRSIH
Andrej Besednjak bo le še do konca tega meseca skladiščnik v Novolesovi družbi Drobno pohištvo. Ker odhaja iz podjetja, bodo člani sindikata morali poiskati novega predsednika. Delo pri zasebniku je sprejel, da bi izboljšal svoje počutje. Pravi, da zaradi krivic na račun delavcev in nespoštovanja kolektivne pogodbe ni mogel več normalno spati. Opozarja zlasti na nepravilnosti pri obračunavanju regresa za prehrano in izhodiščnih plač, neobveščenost sindikata in zaposlenih o najpomembnejših vprašanjih obstoja Novolesa.
Regres za prehrano Novoles zadržuje na višini 350 tolarjev na dan oziroma 7.700 tolarjev na mesec, čeprav bi po tarifni prilogi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo lahko znašal 10.600 tolarjev. Drugi problem je pravica do izplačila v gotovini, ki naj bi po Besednjako-vem mnenju pripadala vsem, ki toplega obroka ne smejo uživati iz zdravstvenih ali drugih vzrokov. Besednjak misli tudi na tiste, ki iz povsem osebnih razlogov odklanjajo uživanje v menzi pripravljene hrane. Novoles že pripravlja poseben jedilnik, zaenkrat enoten, za tiste, ki so jim zdravniki predpisali dietno prehrano. V zvezi s temi vprašanji ima Besednjak kar obsežno dokumentacijo. Glede višine regresa za prehrano jim je komisija za razlago splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo napisala: »Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo navaja povračilo stroškov za prehrano v znesku, ki ga določa tarifna priloga. Obveznost s strani delodajalca je izpolnjena, če delavcem zagotovi topli obrok.Ta mora ustrezati normativom, ki določajo kvaliteto in kvantiteto tega obroka.« Mnenje komisije jev imenu predsednice podpisalaMirjana Bekeš.
Morski sadeži za malico?
Bistveno drugačno mnenje pa je zapisal član predsedstva ZSSSBra-ne Mišič. Po njegovem mnenju velja za Novoles kolektivna pogodba za lesarstvo, registrirana lani oktobra. V njeni tarifni prilogi piše, da pripada delavcem regres za prehrano po uredbi, ki določa gornjo mejo neobdavčenih povračil. Novembra lani bi zato zaposlenim morali obračunavati regres v višini 10.443 tolarjev. Delavcem, ki iz objektivnih razlogov (dieta, bolezen) ne uživajo toplega obroka, pa po Mišičevem mnenju pripada gotovina.
Besednjak pa tema mnenjema dodaja, da ima skoraj sleherni delavec izven gospodarstva pravico do regresa za prehrano po uredbi, skoraj vsi šolniki, policisti in državni uradniki dobivajo denar - le delavcem v gospodarstvu, ki so plačani veliko slabše, vsiljujejo toplo prehrano, pri kateri direktorji niso zainteresirani za pravo kakovost in količino. Normativov o kakovosti in količini toplega obroka, na katere se sklicuje komisija za razlago kolektivne pogodbe, pa Besednjak ne pozna. Sprašuje se, ali bi lahko bili morski sadeži, kijih na krožnik dobivajo poslanci. Problem so tudi boni, neizkoriščene lahko zaposleni vnovčijo le v tovarniški menzi, kjer so cene sokov in drugih napitkov za dvainpolkrat višje kot v trgovinah. Sindikat v Drobnem pohištvu jeza zaposlene zato samoorganiziral nekakšen bife, kjer so cene enake kot v trgovinah. K reševanju spora o višini regresa za
Andrej Besednjak, predsednik Svobodnega sindikata Novoles Drobno pohiStvo s Straže pri Novem mestu, odhaja na duSevno manj naporno delo.
prehrano med delom in pravici do izplačila v denarju je Besednjak pritegnil tudi območno organizacijo za Dolenjsko in osrednje vodstvo ZSSS. Pravi, da mu je največ pomagal Igor Vizjak, dosedanji predsednik območne organizacije, pogovarjal seje tudi z Dušanom Semoličem, le Gregor Miklič -prav on je član komisije za razlago
Ukrepati bi moral zlasti Novolesov
GOSTINCI PREVEC VARČUJEJO PRI DELAVSKI ENOTNOSTI
Na predpraznični in obenem lani zadnji seji predsedstva Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije so udeleženci med drugim spregovorili tudi o Delavski enotnosti. Ugotovili so, daje med zaposlenimi premalo tega tednika in da ga ne premorejo celo nekateri sindikalni zaupniki. Zanimiveje, da ga imajo zelo pogosto v rokah vodilni delavci in da ga računovodkinje izmikajo sindikalnim organizacijam, medtem ko so sindikalni zaupniki zelo slabo obveščeni, kaj se dogaja v njihovih organizacijah. Da sindikalisti ne berejo edinega svojega časopisa pa ne gre skupaj z zdravo pametjo. Malce neresno je, da mnogi v podjetjih raje zgubljajo čas in po telefonu sprašujejo za podatke, ki jih objavlja Delavska enotnost, niso pa pripravljeni odriniti nekaj sto tolarjev, da bi bili pri viru informacij.
Skratka, člani predsedstva so si bili edini v tem, daje med članstvom njihovega sindikata premalo izvodov Delavske enotnosti. Zato so sklenili, da bodo zavihali rokave in sprožili akcijo. Kdor namreč ni seznanjen, kaj se v sindikatih dogaja, kje, kdaj in kako je treba zagrabiti, ta tudi ne more biti kdove kako uspešen varuh delavčevih pravic.
Obenem ko bo predsedstvo dregnilo svoje ljudi in jih spomnilo na njihove dolžnosti glede Delavske enotnosti, bo tudi temeljito preverilo plačevanje članarine. Tudi na tem področju namreč še ni vse v najlepšem redu. Nekateri nikakor ne morejo dojeti, da organizacija ne more živeti od zraka in da bo kos svojim nalogam le, če bo dovolj močna, tudi finančno.
Na dnevnem redu predsedstva je bil znova tudi pravilnik o financiranju in finančno-materialnem poslovanju ZSSS. Glede tega se člani predsedstva niso premislili in so ponovno poudarili to, kar so pred tedni na šempetrskem Marku. S predlogom omenjenega pravilnika niso zadovoljni, saj se ne morejo sprijazniti s tem, da bi jim lasten denar delili drugi. Zato so brez omembe vrednih razhajanj sklenili, da bodo napisali in sprejeli svoj pravilnik o finančno-materialnem poslovanju.
Predsednik predsedstva Iztok Bratož je ob tej priložnosti načel tudi vprašanje kolektiva, ki je zaposlen v Gradu Dobrovo v Brdih. Ta je namreč v precejšnjih škripcih in mu grozi najhujše, čeprav se omenjeni objekt ponaša s ponudbo, ki bi bila v ponos marsikateremu, če že ne prav vsem krajem v Sloveniji. Problem je v tem, daje lastnikov Gradu Do-
brovo več, eden izmed njih je tudi onkraj meje, v Italiji, in da soupravljale! ne najdejo skupnega jezika. Vsekakor bi bil pravi smrtni greh, če Grad Dobrovo ne bi nadaljeval svoje dejavnosti, da o petnajstih delavcih, ki bi v primeru stečaja ostali brez kruha, niti ne govorimo.
A U.
ZA NOVO
OfftOCT JO AofftEBOJEt^O*
PRISPEVAM PO SVOJIN MOČEH! ŽIRO RAČUN: 50101-654-41037. HVALA.
OBJAVE 0 PRISPEVKIH PREBERITE V REVIJI OTROK IN DRUŽINA.
splošne kolektivne pogodbe - je bil zanj nedosegljiv. Vodstvu ZSSS zato očita, da ga ni dovolj podprlo. Ker seje vodstvo Novolesa požvižgalo na kolektivno pogodbo za lesarstvo, vidi Besednjak rešitev le v novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo.
Novolesov sindikat se ukvarja z viličarji
Besednjak opozarja tudi na neustrezno delo sindikalne koordinacije v Novolesu. V njej ne sodeluje, saj gre le za obliko informiranja. Čeprav je Novoles dve leti in pol blokiran, sindikat ni postavil nobenih zahtev. Ne-mesto o plačah, so sodeč po zapisnikih, na zadnjih sejah koordinacije govorili o manjših investicijah, naprimer viličarjih. Kritike na račun vodstva Novolesa pa je naš sogovornik izrazil takole: »Uradnih podatkov o zaključku več let trajajoče prisilne poravnave še nismo dobili. Vem le, daje banka podpisala, ker je nekaj dobila, in da zavarovalnica ni podpisala, ker še ni dobila ničesar. Čeprav sem večkrat zahteval, nisem dobil nobene pisne informacije o lastni-
njenju. Certifikate smo dali na hrambo, ne vemo, kaj bomo zanje dobili. Mogoče smo zamudili boljše možnosti. Najtežje je dobiti pisne informacije, ustne pa so iz dneva v dan drugačne. Slišali smo, da bodo listine za premalo izplačane plače upoštevane pri lastninjenju, bojim se, da bodo z njimi največ pridobili različni skladi. Ne vem pa nič o neizplačanih razlikah do polnih plač, ki ne morejo biti upoštevane pri lastninjenju.
Še bolj me moti, da nam v izhodiščne plače štejejo tudi dodatke. Vse to seštevajo in dokazujejo, da imamo stoodstotne plače po kolektivni pogodbi. Ne vem, zakaj ljudi kar naprej zavajajo. Kdaj bodo odgovarjali tisti, ki goljufajo delavce in tudi državo. Ne vem, zakaj je naš žiro račun blokiran že poltretje leto, mogoče zato, da še naprej obračunavajo le zajamčene plače.
V prvi številki letošnjega Dolenjskega lista seje direktor Zvone Novina pohvalil, da Novoles dobro dela. Delaje res veliko, smo pa zanj zelo slabo organizirani. Direktor pravi, da smo lani ustvarili 60 milijonov mark realizacije.
Če bi ti bilo res, bi morali imeti več denarja. Čeprav sem razporejen v 5.a razred, ne dobim niti 52 tisočakov. Mogoče gre denar kam dragam, vendar ne upnikom, ki naj bi svoje terjatve spremenili v lastniške deleže. Če bi bilo res dobro, ne bi odhajali kadri, kijih zelo potrebujemo.«
Pred zaključkom pogovora se je Andrej Besednjak spomnil še nedavno umrlega Jožeta Kneza, kije bil po njegovem mnenju med najboj zaslužnimi za razvoj Novolesa. Pokojnemu gre zahvala, da seje ohranil tolikšen del nekdanjega podjetja, saj je bil v zadnjih letih po svoji funkciji v precepu med interesi novoleso-vcev in upnikov. Knezu ob bok je postavil tudi Adrijaniča, Hočevarja in Devičnika, ki so pred leti postavili na noge največja novomeška podjetja in poskrbeli za zaposlitev velikega števila siromašnih Dolenjcev. Tisti, ki se zdaj trkajo po prsih zaradi zaslug za osamosvojitev, naj se trkajo za tisto, kar so postavili na noge, pravi Besednjak. Ne zavedajo se, da je po osamosvojitvi Dolenjska postala jug naše države.
Franček Kavčič
KRIZA NA DOLENJSKEM JE LANI DOSEGLA DNO
Konferenca območne organizacije ZSSS za Dolenjsko je pred zaključkom lanskega leta za sekretarja območja izvolila Jožeta Mikliča, za sekretarko v območju pa imenovala Majdo Marolt. Dosedanji predsednik te organizacije Igor Vizjak je po petih letih dela na sindikatu odšel na odgovorno delo v ZavarovalnicoTilia.Tako kot zadnje leto, bo osrednja naloga območne organizacije tudi v prihodnje zaščita pravic zaposlenih v podjetjih, ki zaidejo v poslovne težave.
Ker za novega sekretarja ni bilo zanimanja, je kandidata določil svet območne organizacije na zadnji seji. Na njej se je za to funkcijo prijavil tudi Miran Jurak, sta nam povedala Jože Miklič in Majda Marolt. Člani konference so zato lahko izbirali med dvema kandidatoma, Miklič je dobil 20, Jurak pa tri glasove.
Medtem ko bo Maroltova še naprej trikrat tedensko delala v sindikalni pisarni vTrebnjem, bo Jože Miklič deloval zlasti na sedežu območja v Novem mestu. Kasneje bodo skušali najti tudi kadrovske rešitve za sindikate dejavnosti. Dolenjska območna organizacijaje med večjimi, saj se vanjo povezuje 16 sindikatov dejavnosti s skoraj 19 tisoč člani.
Člani konference so ocenili, da je gospodarska kriza na Dolenjskem lani dosegla dno.Tri leta po začetku krize, ki je najbolj prizadela gospodarstvo v Podravju so stečaji in množična odpuščanja doletela tudi dolenjske delavce. Krize je prišla z zamudo zaradi s tradicionalne skromnosti Dolenjcev, ki so si lahko pomagali tudi z dohodki od zemlje. Sedanji stečaji so tudi posledica odlaganja rešitev v preteklih letih in premalo uspešnih prisilnih poravnav. V začetku letošnjega leta v Novem Mestu dobro poslujeta le Krka in Revoz, nekoliko boljše gre podjetjem v trebanjski občini. Stečaji in prisilne poravnave so doletele zaposlene v Novoteks Konfekciji, Adrii Caravan, Hipotu, Pionirju, Keku, Novotehni, Tovarni obutve iz Novega mesta in še nekaterih manjših podjetij. Na novomeškem območnem zavodu za zaposlovanje je prijavljeno kar 6200 brezposelnih, ker jih je 1500 iz Bele krajine, je stopnja brezposelnosti na Dolenjskem dvajsetodstotna. Napovedana so še odpuščanja delavcev v obratu Kolinske na Mimi, Novotehni, Pionirju in obratu Adrie Caravan v Podgoiju. Najhuje bo verjetno 600 delavcem Pionirja, ki jim grozi odprta brezposelnost.
Svobodni sindikati Dolenjske porabijo veliko časa, moči in denarja tudi za pomoč delavcem, ki jim delodajalci ne dajejo plač, regresov in nadomestil po kolektivni pogodbi. Pionir dolguje 600
delavcem povprečno po štiri plače, druga podjetja v stečaju so delavcem dolžna po dve plači, regres za letni dopust je v glavnem neizplačan. Pravna služba območne organizacija ZSSS za Dolenjsko je lani skušala zaščititi kar za 2000 članov, ki jih je prizadel stečaj ali prisilna poravnava. Zaradi drugih razlogov pa je pravno pomoč nudila še 1300 članom. Podatki dokazujejo, daje stanje nenormalno, ugotavlja Jože Miklič. Majda Marolt dodaja, da so vložili tožbo zoper zasebno podjetje Italianshoes iz Mokronoga, ker delavcem ni izpla-
Jože Miklič, sekretar območne organizacije ZSSS za Dolenjsko
čalo niti tolarja regresa. Veliko sporov so imeli tudi v Tomu iz Mirne.
Pravice delavcev najpogosteje kršijo Skladova podjetja, nekatera so se izkazala s »prav perfidnimi oblikami«. Prejšnji teden je direktor obrata Adrie Caravan iz Podgorja skušal delavce pridobiti za podporo fiktivnemu stečaju, ki bi polovico zaposlenih oropal za delovno mesto. Na zamenjavo pogodb o delovnem razmerju za nedoločen čas v razmeije za določen čas sindikalisti niso pristali. Če ne bo šlo drugače, bodo stavkali, so mu zagrozili. Ko je vse to slišal, je direktor sam umak-nil predlog stečaja, ki gaje sam vložil.
Zaradi neizplačevanja plač in kršenja drugih materialnih pravic so delavci na Dolenjskem lani or-
Majda Marolt, sekretarka v območni organizaciji ZSSS za Dolenjsko
ganizirali 17 stavk. Delavci ene od Pioniijevih firm so s stavko zahtevali celo stečaj, saj so menili, da bi izboljšal njihovo socialno varnost. Miklič je prepričan, da je porazno stanje pri spoštovanju pravic iz delovnega razmeija tudi posledica slabega dela inšpekcijskih služb.
V prihodnje bo območna organizacija ZSSS za Dolenjsko skušala delovati bolj preventivno. Le tako bo pravna služba imela manj dela, pravi Miklič. Za takšno delo bo potrebna stalna povezanost s sindikalnimi zaupniki, ki so o problemih v njihovih podjetjih območje praviloma obveščali prepozno. Zaradi neobveščenosti delavci pogosto niso verjeli, daje podjetje v zelo velikih težavah.
Nujno bo tudi uporabiti znanje, ki mora popolnoma nadomestiti aktivistično delo. Po napovedi stavke se ne sme več zgoditi, da bi nasprotna stran delavce in sindikaliste zbegala z vprašanji o legitimnosti napovedi stavke. Miklič je prepričan, da ima območna organizacija ZSSS, kljub majhni ekipi, znanja dovolj in da bo kos nalogam. Poleg znanja in izkušenj pa bo potrebno tudi srce in nihče od zaupnikov ne bo smel stati ob strani.
Članom, ki bodo zašli v gmotne težave, bo dolenjska območna organizacija skušala maksimalno pomagati. Iz posebnega sklada, v katerem že obračajo 30 milijonov tolarjev zbrane članarine, so lani dali posojilo več kot 1200 članom, prek Delavske hranilnice so pomagali še 200 članom. Ta oblika pomoči je za članstvo zelo vabljiva in po njih se Svobodni sindikati razlikujejo od drugih. Območna organizacijaZSSS za Dolenjsko jih bo zato še naprej razvijala.	Franček Kavčič
KOLEKTIVNO POGODBO BO SKEI IZSILIL TUDI S STAVKO
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) seje pred koncem lanskega leta odločil, da bo kolektivno pogodbo dejavnosti po potrebi izsiljeval tudi s splošno stavko. Na tiskovni konferenci ta teden je vodstvo sindikata pojasnilo razloge za to radikalno obliko boja in razgrnilo druge probleme, ki pestijo zaposlene v teh dejavnostih. Kot je povedal predsednik sindikata Albert Vodovnik, so se zaposleni že začeli odločati o stavki, ki naj bi bila, če do takrat ne bo zahtevanih premikov, sredi prihodnjega meseca.
Gre za nov pritisk za uresničitev zahtev s protestnega shoda Skei, ki je bil sredi novembra lani v Trbovljah. Takrat so kovinarji množično zahtevali zlasti čimprejšnji podpis kolektivne pogodbe za kovinsko in elektroindustrijo, metalurgijo in livarne, o kateri se brez vidnega uspeha skušajo pogajati že tri leta. Zahtevali so tudi pravočasno izplačilo plač in regresa za letni dopust, večjo pravno varnost, ohranjanje delovnih mest in vrnitev objektov družbenega standarda.
Po sklepu republiškega odbora Skei se zaposleni v teh dejavnostih industrije od šestega do petnajstega januarja odločajo o napovedi 24-urne splošne stavke. Objavljamo faksimile obrazca, ki bo podlaga za dokončno sklepanje o stavki.
Če bo večina predlog podprla, bo vodstvo sindikata začelo organizacijske priprave na največjo stavko v kratki, vendar burni zgodovini tega sindikata. K izrekanju o splošni stavki Skei vabi vse zaposlene v navedenih dejavnostih, torej tudi člane drugih sindikatov in tudi nečlane.
Hkrati začenja Skei zbirati tudi podpise za sprejem zakona o vračanju objektov bivšega družbenega standarda zaposlenim in njihovim sindikatom. Med temi objekti je na-primer Hotel Korotan iz Portoroža, ki gaje država odtujila ravenskim železarjem in prepisala na ministrstvo za šolstvo. Gre za zelo veliko premoženje, ki je nastalo z odrekanjem zaposlenih pri plačah in tudi z njihovim udarniškim delom. Vključeni so tudi objekti, ki so bili sindikalnim in delavskim organi-
zacijam odvzeti po drugi svetovni vojni.
Kot je na tiskovni konferenci povedal Albert Vodovnik, je položaj kovinarjev primerljiv le z delavci v tekstilni in usnjarski industriji. Njihov sindikat (njegovo pismo predsedniku vlade objavljamo v Zaupniku) zahteva od vlade takojšnje reševanje podjetij.Tudi oni napovedujejo protestna zborovanja in množične stavke. Iz napovedi obeh sindikatov bi lahko nastalo gibanje, ki bi ga oblast težko ustavila.
V kovinski in elektroindustriji je še 110 tisoč delovnih mest, skoraj pol manj kot leta 1989, ko je ta dejavnost dosegla najvišjo raven. Kljub zmanjšanju števila zaposlenih in ukinitvi velikega števila podjetij, te dejavnosti še vedno dosegajo štirideset odstotkov slovenskega izvoza. Vodovnik je prepričan, pravi da lahko to tudi dokaže, daje naša država dovolila načrtno rušenje te industrije, ki ob lastninjenju prihaja v novo fazo.
Slab položaj zaposlenih in podjetij dokazujejo tudi plače, povprečne bruto plače znašajo 92 tisoč tolarjev in so petindvajset od-
Iskeili
'sindikat kovinske In elektroindustrije Slovenije
Otlmatinovs 4,11000 L/ubifMna TMIon 061/312 246. lohlat 061/322-973 Žiro račun 50101-676-67042

SOGLASJE ZA STAVKO
IZVRŠNI ODBOR SINDIKATA DRUŽBE
Po sklepu 10. Seje Republiškega odbora SKEI Slovenije, ki je bila 20.12.1995, da se v družbah kovinske in elektroindustrije v času
od 6. do 15. januarja 1996
izpelje izjasnjevanje za
GENERALNO STAVKO
smo dne _____________ organizirali ZBOR DELAVCEV (delni zbor,
izjasnjevanje zaposlenih ...), na katerem so bile prisotnim predstavljene stavkovne zahteve sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.
Na osnovi razprave se je ZA generalno stavko, kot skrajno
možnost za uresničitev stavkovnih zahtev, odločilo______________
zaposlenih.
Predsednik sindikalne podružnice
stotkov pod povprečjem gospodar- nega partnerstva, niti izstopiti iz stva. S splošno stavko pa Skei ne	ZSSS. Vodovnikje napoved stavke
želi spodkopati nastajajočega social- za DE utemeljil takole:
»Obdobje splošnih kolektivnih pogodb smo preživeli, obe sta pomenili zakon, zdaj hočemo le pogodbo za naše dejavnosti.V tripartitnih odnosih nastopajo ob ZSSS tudi neke druge sindikalne konfederacije, ki se nanjo šlepajo. ZSSS jim torej drži štango, namesto da bi odpirala vrata vanjo povezanim sindikatom. Skei pa ne odhaja iz ZSSS, saj jo je sam gradil, želi le, da deluje skladno s statutom.
Splošno pogodbo za gospodarstvo odklanjamo tudi zato, ker vanj spadajo tudi banke, Petrol, zavarovalnice, farmacevti in še nekateri, ki povprečje plač v gospodarstvu bistveno dvigujejo.«
Danes, 10. januarja, ko to besedilo oddajamo v tiskarno, je Delo objavilo neuradni odmev delodajalcev na grožnje Skei. Iz besed Staneta Habjana je razvidno, da so delodajalci že pripravili svojo ponudbo kolektivne pogodbe, ki seveda ne vsebuje vsega tistega, kar hoče Skei. To kar so pripravili, je vseeno lahko ena od podlag za začetek pogajanj o novi ali dopolnjeni kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo, metalurgijo in livarne.
Nič ni torej prepozno, mogoče bo že sama napoved stavke dala rezultat, ki bo izboljšal položaj zaposlenih. Sindikat brez kolektivne pogodbe pa je seveda slab; napoved radikalizacije boja je torej notranja nuja Skei in vsakega resnega sindikata.
Franček Kavčič
DELAVCI BODOČNOSTI SO ODSTAVILI NESPOSOBNO VODSTVO
lavskega sveta in sindikata pa so se po pomoč odpravili tudi k mariborskemu županu dr. Alojziju Križmanu. Po besedah Dorčija Muršaka je župan delavcem Bodočnosti obljubil vso pomoč pri iskanju novega vodstva podjetja in nasploh pri premagovanju sedanjih težav.
Medtem ko je velika večina delavcev v Mariboru tako kot povsod po Sloveniji praznovala božične in novoletne praznike, so se bili delavci mariborskega invalidskega podjetja Bodočnost prisiljeni boriti za . svoje temeljne pravice iz delovnega razmerja. Ti delavpi, med katerimi je okoli 58 odstotkov invalidnih oseb, so vse novoletne praznike preživeli v negotovosti, saj so začeli stavkati 27. decembra lani, stavko pa so končali 3. januarja letos, ko je vodstvo podjetja izpolnilo večino stavkovnih zahtev.
Invalidsko podjetje Bodočnost z okoli 260 zaposlenimi ima veliko različnih obratov oziroma delavnic: mizarsko, kovinskopredelovalno in grafično delavnico, obrat za proizvodnjo čistilnih sredstev, šiviljstvo, trgovino in delavnico za rehabilitacijo stoodstotnih invalidov. Zato so tudi proizvodni programi Bodočnosti pestri in raznoliki. Podjetje proizvaja masivno stilno pohištvo za izvoz, kovinske rešetke, čistil-
na sredstva, ekskluzivna modna oblačila, grafične izdelke in številne druge proizvode. Narava proizvodnih programov terja od delavcev, da so odlično usposobljeni, oziroma kakor običajno pravimo, da so “mojstri svojega poklica”, saj morajo samostojno opravljati zelo raznolika in zahtevna dela, ki jim jih narekuje pretežno obrtniški način proizvodnje. Žal pa za svoje delo že nekaj časa niso primemo plačani.
So izgubo prikrivali zaradi lastninjenja?
Bodočnost ima težave pri poslovanju že od letal992. Od tedaj so vsako leto končali z izgubo, čeprav so delavci pridno delali in vestno izpolnjevali proizvodne plane. Po prepričanju sekretarke območnega odbora Sindikata obrtnih delavcev v Podravju Branke Jurak je Bodočnost zadnja leta poslovala z izgubo zlasti zaradi slabosti na komercialnem področju in pri sklepanju pogodb z domačimi in tujimi partnerji. Nemalokrat seje celo zgodilo, da so po realiziranem poslu izračuni pokazali, daje Bodočnost svoje proizvode prodajala pod proizvodno ceno. Očitneje bilo z njihovim menedžmentom nekaj hudo narobe. Je pa še do konca lanskega leta v tem podjetju dobivalo plače po individualni pogodbi kar 25 od 260 delavcev. V podjetju, v katerem skoraj 10 odstotkov zaposlenih tvori menedžment, bi pač lahko dosegali boljše poslovne rezultate. Res pa je, da so težave povzročale tudi objektivne okoliščine: razpad nekdanjega jugoslovanskega tržišča ter težave v Metalni, Tamu, Birostroju in še nekaterih mariborskih podjetjih, s katerimi je Bodočnost veliko poslovala. Poleglega Bodočnost, ki velik del svoje proizvodnje izvozi, pestijo tudi podobne težave kot vse slovenske izvoznike. Dodatno je podjetje prizadela tudi ukinitev oprostitve davka od prodaje proizvodov invalidskih podjetij.
Problemi v Bodočnosti so se iz leta v leto kopičili in vodilni sojih po besedah Branke Jurak prikrivali, čeprav jih sami niso bili sposobni rešiti. V invalidskem podjetju je resda nekoliko težje pripraviti sanacijski program, saj invalidi ne morejo biti opredeljeni za trajno presežne delavce, vendar pa je danes podjetje verjetno mogoče sanirati tudi brez odpuščanja delavcev. Nedopustno je tudi, da vodstvo podjetja o svojih težavah ni celovito in pravočasno obveščalo pristojnih državnih organov, saj bi se država zagotovo aktivno vključila v reševanje podjetja. Če gre invalidsko podjetje v stečaj, mora namreč država tako in tako zagotavljati invalidom socialno varnost na zavodu za zaposlovanje do nove zaposlitve oziroma
do upokojitve. Mnogi delavci so danes prepričani, da so vodilni želeli podjetje kar najhitreje privatizirati in so se bali, da bi družbeni kapital Bodočnosti prešel v last Sklada Republike Slovenije za razvoj. Nekateri vodilni so menda delavcem celo prepovedali, da bi se o težavah v podjetju pogovarjali s svojimi domačimi in prijatelji.
Podjetje so poskušali rešiti na hrbtih delavcev
Po prepričanju sindikalistov so vodilni težave v podjetju poskušali rešiti na hrbtih delavcev. Že lani poleti so tako dvignili norme, dajih niti zelo dobri delavci niso mogli več dosegati. Invalidni delavci so se tudi pritoževali, da so morali delati nadure, čeprav jim jih niso ustrezno plačali. Invalidne šivilje so potožile, da sojih zaklepali v obrat, dokler delo ni bilo opravljeno - tako naj bi bile nekajkrat prisiljene delati tudi vso noč. Tudi sicer so se invalidni delavci pritoževali, da so bili vodilni v podjetju, ki so imeli menda dokaj dobre plače, do njih arogantni in da sojih izkoriščali, saj so morali za majhne plače zelo veliko delati.
Ker je podjetju kljub temu šlo čedalje slabše, je direktor Zdenko Mejovšek v začetku lanskega decembra odstopil, za vršilca dolžnosti pa so imenovali Staneta Vando.
Delavcem je konec lanskega leta prekipelo
Ker do 19. decembra delavci niso dobili novembrskih plač, je sindikat organiziral glasovanje o stavki. Zanjo seje odločila velika večina delavcev (137 jih je bilo za stavko, 11 proti, 55 delavcev pa lističev ni vrnilo), zato so 27. decembra začeli stavkati za izplačilo novembrske plače in regresa za letni dopust.
Stavko je vodil stavkovni odbor s predsednikom sindikata obrtnih delavcev v podjetjuDorčijemMur-šakom na čelu.
Čeprav niso bile realizirane vse stavkovne zahteve(delavci so prejeli regres za letni dopust in 90 odstotne novembrske plače), so delavci prvi letošnji delovni dan stavko prekinili. Strinjali so se, da
jim razliko v novembrski plači poravnajo z nekakšno “zadolžnico”, ki jo bodo lahko v podjetju vnovčili kasneje. Vendar pa seje nezadovoljstvo med delavci tako povečalo, da so na zboru delavcev terjali od delavskega sveta, naj razreši dolžnosti pet vodilnih delavcev z vršilcem dolžnosti direktorja na čelu. Delavski svet je njihovo zahtevo najprej zavrnil, na ponovljeni javni seji, ki je potekala pred vsemi delavci, pa so njegovi člani pet vodilnih delavcev vendarle razrešili (v. d. direktorja StanetaVaudo, vodje profitnih centrov Danila Kampuška, Zlatka Mariniča in Silvo Vraz ter vodjo predstavništva v Ljubljani Igorja Vidmarja). Nato je delavski svet za vršilca dolžnosti direktorja imenoval Franca Stiberca, dosedanjega vodjo računalniškega centra. Novo vodstvo bodo iskali z javnim razpisom, predstavniki de-
Bo delavcem Bodočnosti priskočila na pomoč država?
Delavci pričakujejo, da jim bo na pomoč priskočila tudi država. Delavski svet je že sklenil, da bo z razmerami in rezultati poslovanja podjetja celovito seznanil pristojna ministrstva in mestni svet. V Mariboru in Podravju je med nekaj več kot 32 tisoč brezposelnimi tudi okoli 1500 invalidov, ki danes izredno težko najdejo zaposlitev. Stečaj Bodočnosti bi število brezposelnih invalidov še znatno povečal.
Ob vsem tem so delavci prepričani, da bi morala poslovanje Bodočnosti temeljito pregledati tudiAgencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje ter presekati začarani krog prikrivanja dejanskih problemov in poslovnih rezultatov, kar je eno največjih invalidskih podjetij v Sloveniji pripeljalo na rob propada.
Tomaž Kšela
V	V
J0ZE CERN0SA BO VODIL OBMOČNO ORGANIZACIJO ZSSS V POSAVJU
Pred koncem lanskega leta seje sestala konferenca območne organizacije ZSSS za Posavje. Pravila in poslovnik je potrdila brez zapletov. Kadrovske priprave so potekale po načrtu, za sekretarja je kandidiral le dosedanji predsednik Jože Čer-noša, ki je na tajnem glasovanju dobil 17 od 18 možnih glasov. Skoraj vse glasove sta dobila tudi kandidata za sekretarja v območju Marjan Urbanč in Ladislav Rožič, ki sta dozdaj opravljala podobne zadolžitve. Konferenca je sprejela tudi akt o sistemizaciji delovnih mest v območni organizaciji in ob njem ugotovila, da seje število zaposlenih v tem obdobju zmanjšalo s 14 na štiri in pol redno zaposlenega delavca.
Kot nam je po konferenci povedal novoizvoljeni sekretar, so člani konference obravnavali tudi poročilo o delu v minulem petletnem obdobju, zlasti reševanje perečih razmer v posavskih podjetjih in številnih kršitev pravic zaposlenih. Zaradi premajhne vključenosti v preteklo delo in neobveščenosti so o poročilu izrazili različna mnenja. Konferenca seje zato dogovorila za pogostejše sestajanje, prvič se bodo sešli že v prihodnjem mesecu.
RK.
Jože Černoša, sekretar območne organizacije ZSSS za Posavje.
Sindikalna lista
Prvi del	januar 1996
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom
delovnega časa in konča dve uri po njem)	1.218,00
2.	Kilometrina (od 7. 6. 95 dalje)	23,00
3.	Ločeno življenje	42.422,00
4.	Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano	10.605,00
Drugi del
V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje avgust-oktober 95 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 68.128 SIT.
1.	Jubilejne nagrade
-	za 10 let	34.064,00
-za 20 let	51.096,00
-za30 let	68.128,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	204.384,00
3.	Solidarnostne pomoči	68.128,00
Vir: Zavod RS za statistiko	Strokovna služba ZSSS
Opomba:
Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS.
Izhodiščne plače po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo
januar, februar, marec 1996
Izhodiščne plače za gospodarstvo in relativna razmerja med tarifnimi razredi so določeni na osnovi 1. in 2. točke tarifne priloge k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1995 (Ul. RS 22/95)
Tarifni razred	Izhodiščna plača (v SIT)
MARIBORSKI TISK JE MORAL V STEČAJ
Mariborski tisk je bil že od lanske pomladi v postopku prisilne poravnave. Ker pa ta ni uspela, je sodišče v Mariboru konec lanskega leta zanj uvedlo stečajni postopek. Zastečajnega upravitelja je imenovalo Mirka Žagarja, ki je stečajni upravitelj tudi v mariborski Glektrokovini. Ob stečaju je zaposlitev izgubilo okoli 430 delavcev.
I.	enostavna dela	44.060
II.	manj zahtevna dela	48.466
III.	srednje zahtevna dela	54.194
IV.	zahtevna dela	60.362
v.	bolj zahtevna dela	68.293
VI.	zelo zahtevna dela	81.511
VII.	■ visoko zahtevna dela	92.526
VIII. IX.	najbolj zahtevna dela , izjemno zahtevna dela	110.150 132.180
Najnižje izplačilo mesečne plače v skladu s 5. točko dogovora o politiki plač znaša za mesece januar, februar in marec 47.174 SIT.
KAJ DELAJO
Skupne obveznosti podjetja ČZP Mariborski tisk so ob uvedbi postopka prisilne poravnave znašale blizu 3 milijarde tolarjev, medtem ko je bila knjigovodska vrednost celotnega premoženja podjetja ocenjena na 1,3 milijarde tolarjev. Največji upniki podjetja so delavci, bremenijo pa ga tudi hipotekarni krediti. Veliko problemov so v tej mariborski tiskarni imeli tudi s tekočim poslovanjem, saj so dosegali mesečno realizacijo od 60 do 70 milijonov tolarjev, kar je bilo za poplačilo starih dolgov mnogo premalo.
Mariborski tisk je že desetletja posloval s težavami. Vse povojno obdobje sta bila tiskarna in Večer združena v enem podjetju, kije imelo težave zaradi tega, ker država v starem sistemu ni ustrezno poravnavala razlike med proizvodno in prodajno ceno dnevnikov. Ker je moralo razliko v ceni delno poravnavati podjetje samo, ni nikoli uspelo zbrati dovolj sredstev za nabavo novega rotacijskega stroja, ki gaje tiskarna za normalno delo nujno potrebovala. V začetku devetdesetih let se je Večer izločil iz skupnega podjetja in skupaj z avstrijskim Leykamom ustanovil novo tiskarno (mešano podjetje z večinskim tujim kapitalom), kjer sedaj tiskajo Večer. Tako je ČZP Mariborski tisk izgubil dolgoletnega in najbolj zanesljivega partnerja, ki mu je zagotavljal dotok likvidnih sred-
stev, hkrati pa je ostal sam z zastarelo rotacijo. Za težave v poslovanju so bile krive tudi notranje slabosti, saj je Mariborski tisk že prejel od države del sredstev za nabavo novega rotacijskega stroja, pa zara-
di napačnih poslovih potez do nakupa ni prišlo. Podjetje so podobno kot številna druga v štajerski prestolnici pestile težave zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev, prezadolženosti, premajhnega obsega naročil, presežnih delavcev in podobnega.
Stečajni upravitelj Mirko Žagar si prizadeva, da ne bi pretrgali že podpisanih pogodb in izpeljali sprejete posle ter da bi čimveč delavcev
ohranilo delo. Za dokončanje že začete proizvodnje je na delo poklical blizu 200 delavcev. Za Mariborski tisk bo v kratkem dražba, na kateri bo morda dobil novega lastnika. Med zainteresiranimi kupci je največ takih, ki jih zanima njegova izjemna lokacija neposredno ob največjem križišču na južni vpadnici v mesto, kjer se ločijo ceste proti Ljubljani, Zagrebu in Celovcu.	j. K-
SE NIC NOVEGA
Razmere v podjetju Dan se tudi po opozorilni stavki 22. decembra lani niso izboljšale. Je pa v torek le prišlo do pogovora med predstavniki obeh sindikatov (Pergam in ZSSS), ministrstva za delo, zveze gluhih in naglušnih Slovenije in Ljubljane, zavoda invalidskih podjetij ter delavskega sveta in poslovodstva, na katerem so se dogovorili predvsem dvoje: !• da mora do konca tega tedna priti do sestanka med Skladom RS za razvoj in zgoraj omenjenimi partnerji, n9 katerem bi se dogovorili o rešitvi kratkoročnih problemov (izplačilo zaostalega dela plač in regresa te< drugih materialnih pravic), in 2. je treba za Dan pripraviti tak sanacijski program, ki bi zagotavljal socialno varnost invalidov. Če prve, kratkoročne »točke« ne bodo uresničili v doglednem času, bosta sindikata organizirala protestni shod.
D. K
Po čem smo (me)meli? HSSffir *' "■
DECEMBER 1995
■la
Sindikat kovinske in elektroindustrije
Izhodiščne plače za januar, februar in marec 1996
V skladu z 58. členom kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. 1. RS, št. 12/91 in 71/ 94) podpisniki kolektivne pogodbe dejavnosti skupno objavljamo izhodiščne bruto plače za mesec januar, februar in marec 1996:
Zahtevnostna skupina	Relativno razmerje Izhodiščne bruto
tarifni razred_____________.______________________plače v SIT
I.	Enostavna dela
II.	Manj zahtevna dela
III.	Srednje zahtevna dela
IV.	Zahtevna dela
V.	Bolj zahtevna dela
VI.	Zelo zahtevna dela
VII.	Visoko zahtevna dela
VIII.	Najbolj zahtevna dela
IX.	Izjemno pomembna najbolj zahtevna dela
Podpisniki kolektivne pogodbe dejavnosti
1,00	44.420,00
1,12	49.750,00
1,25	55.525,00
1,45	64.409,00
1,60	71.072,00
1,90	84.398,00
2,25	99.945,00
2,60	~^115.492,00
3,10	137.702,00

Znamenja časa
KAR SO PRIDNE MRAVLJICE ZBIRALE. ČEBELICE SOLIDARNO OPLEMENITILE. SO ZACELI DRUŽBENI TROTI POZIRATI
“Volitve pa bodo morda omogočile še, da se postopoma urede razmerja (sodelovanje) treh vej oblasti. Da ne bo toliko pritlehnih konfrontacij med izvršno, zakonodajno in sodno vejo. Da bo proces odločanja bolj prozoren in bo parlamentarni sistem primeren (če je že dvodomni, naj ne bo skrpucalo). Da bodo soodločanje in sodelovanje pri skupnih zadevah in formalna demokracija uporabni-vsaj toliko kotvEvropi-zavsebinsko demokracijo. Odlokalnesamoupraveprekpokrajin do vrha. Evropskega centralizma bo mnogo, domač pa bo presežen le s soodločanjem in lokalno samoupravo, ki lahko varuje, tudi če bo v Evropi manj soodločanja kot v pokojni federaciji.n
“Zaradi ene same zgrešene kadrovske poteze vodstva ZKS je moral Janša svoje ambicije reševati na način, ki ga edinega pozna in obvlada (“Če nisi z nami, si proti nam ”). S tem seje sprožil usodni tek stvari. Ker je vse kazalo, da bo v nasprotju s tezo čebinskega kongresa KPS bodočnost slovenskega naroda namesto komunistov reševal Janez Janša s peščico zapeljanih somišljenikov, je moral vodilni center ukrepati, kakor je v tistem položaju najbolje doumel.,,
Nedvomno gre pričakovati, da bo Italija kot predsedujoča v EU uvrstila vprašanje pridruženega članstva Slovenije na dnevni red Evropske komisije v času svojega mandata.
Podpis asociacijskega sporazuma lahko pričakujemo že v prvi polovici letošnjega leta.
“Evroslavijaje torej projekt italijanskega prodora na Balkan. Ne gre ga enačiti z združeno Evropo, ker je ta ideja mrtva, kot je mrtva ideja večnacionalne in enotne Bosne. S koncem vojne v Bosni je končana tudi ideja združene Evrope. Namesto združene Ev-rope smo dobili na Balkanu Veliko Srbijo, Veliko Hrvaško in verjetno Veliko Albanijo, na Zahodu pa je poleg Velike Nemčije nastala ideja Velike Italije, da o Franciji kot novi evropski supersili niti ne govorimo (DominigueMoisi: Chirac o f France, Foreign Affears, november/december 1995). Evroslavija torej ne pomeni nič drugega kot novo zaostrovanje na Balkanu inposeg sosednjih držav v delitev plena. Slovenija je vedno bolj ogrožena. Kateri narod nam v takšnih situacijah edino lahko pomaga?”
“Če smo imeli včasih srečo, daje pokojni predsednik pil škotski viski in smo ga zaradi njega lahko brez strahu pili tudi vsi drugi^ danes te sreče nimamo. Danes novodobnemu oblastniku kot zgledu ni mogoče slediti in ga posnemati, ker ni materialnih pogojev za to. Preveč požrešen je sam in zame ostane premalo ali skoraj nič. Moj domet je še vedno viski, njegov pa zajeten kup lastniških delnic v tovarni, kjer izdelujejo ta viski.”

Staro leto - dobro Uto
V letu, ki seje izteklo, je bilo veliko dobrega. Tako je v svoji novoletni poslanici ugotovil predsednik republike Milan Kučan.
»Skupaj smo se veselili uspehov, novih prijateljstev, novih življenj, večje blaginje in trdnejše varnosti naše države. Zadovoystvo so nam grenile izgubljene priložnosti, ki so jih izničili brezplodni politični prepiri in razprtije. Kajti posledice nosimo vsi. Tako kot smo prizadeti, če trpi človekovo dostojanstvo ali pravni red, če verolomci, trgovci s človeškimi dušami ali krivi preroki dobivajo na veljavi. Kot da vsega tega ni bilo preveč že v preteklosti...«
Sicer pa je bila Kučanova poslanica bolj splošna (in »nevtralna«), kot bi jo očitno zahtevale slovenske notranjepolitične razmere, za katere je sam predsednik v svojih javnih nastopih v zadnjih dneh starega leta večkrat dejal, da niso dobre. Seveda ne bi bilo dobro, če bi v novo leto vstopali zgolj po pezo negativnosti, vendar pa tudi pretiran optimizem in »spravaštvo« nista nikakršen porok za resnični uspeh.
Veliko več elementov resnične poslanice ljudstvu je bilo v Kučanovem govoru ob dnevu samostojnosti. V njem je Kučan med drugim ugotavljal, da se mora politika, »ki se znajde pred zidom nerazumevanja in nasprotovanj, kot se je to zgodilo Sloveniji na njeni poti v evrop-skost, s tem dejstvom soočiti pošteno, predvsem pošteno do svojih državljanov in se z njimi posvetovati o najusodnejših vprašanjih, da ugotovi njihovo voljo ... O vprašanjih nacionalnega interesa je treba v slovenski politiki iskati največjo možno soglasje ... prej ko bo v zavesti upravljalcev slovenske države prevladal neprekršljivi zakon, da ne gre 'jemati usode v svoje roke in ne biti pripravljen slišati, kaj drugi mislijo o tem’, prej se lahko Slovenija nadeja uspeha.« Kučan je dejal, da za nekatere neuresničene cilje niso kriva le zunanja oviranja, pač pa tudi notranjepolitična in medčloveška razmerja, kamor znova ihtavo vstopajo zavržene navade, ki se napajajo iz narodovih preteklih sporov, med njimi hlapčevstvo do tujine in obrekovanje lastne države pred tujci, namesto pripravljenosti za dialog o domačih razmerah doma ... Temeljne vrednote, ki jihje država dolžna zagotavyati, so pluralnost, strpnost in odprtost duha ... strah pred tujci, nazorska izkyučljivost, verolomnost in vsakršno nasiye pa so v popolnem nasprotju s humanistično in tudi krščansko-etično razsežnostjo slovenske in evropske zgodovine ... Slovenija petdeset let po drugi svetovni vojni ni zmogla preseči starih deljenosti in sprave z lastno preteklostjo ... Zdaj je čas ustvarjalnega združevanja in ne delitev ...«
Burno in
nepredvidljivo - plodno in uspešno
Izteklo se je leto, ki je bilo »na prvi pogled precej burno in nepredvidljivo, pa vendar plodno in uspešno«, je v svoji novoletni poslanici zapisal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek.
»Posamezni obrobnejši dogodki in zapleti so večkrat zameglili pomembnejše tokove in okoliščine ter odvračali pozornost od osnovnih naravnanosti, ki smo jim v družbenem gospodarskem in političnem življenju skušali slediti ter s tem uresničevati dolgoročnejše cilje, za katere smo se pred petimi leti, ob plebiscitu, skupaj in skoraj soglasno odločili. Za vlado, ki je odgovorna za vse vitalne funkcije države, hkrati pa zavezana zaupanju svojih državljanov, to ni bilo enostavno obdobje, saj bi v razgretem in marsikdaj zaostrenem političnem ozračju ter sredi bojevitih političnih dialogov lahko tudi zgrešila temeljno smer in nasedla na številnih čereh nesoglasij, razhajanj in nestrpnosti. Take bojazni se niso uresničile in razsodnejši pregled stanja na posameznih področjih kaže nesporne dosežke, ki potrjujejo naše skupne želje in stremljenja. Gospodarsko leto končujemo z nezmanjšano dinamiko gospodarske rasti, ob domala že ukročeni in nadzorovani inflaciji, z dobrimi možnostmi za nadaljnje zmanjševanje brezposelnosti, kije povezana z bolečim, da nujnim prestrukturi-ranjem nekaterih gospodarskih dejavnosti in dokončanjem lastninske preobrazbe.« Premier Drnovšek ugotavlja, da »v sedanjem družbenem in gospodar-
skem trenutku ni mogoč dokončni obračun, saj ostaja vrsta stvari zastavljenih, a še ne do konca izpeljanih,« vendar ni konkretno povedal, katere med njimi so takšne, »na katere ne moremo sami odločilno vplivati« in zakaj ne.
Drnovškov m Kučanov pogled
»V številnih, marsikdaj navzven protislovnih vrerjih in tokovih mednarodne politike pa Slovenya vztrajno spleta niti ter vzpostavya povezave, ki jih polagoma utrjujejo njen prostor in položaj v Evropi ter svetu. S tem postajamo sogovornik, ki ga v mednarodnem dialogu ni mogoče prezreti, preslišati ali zaobiti - in prav je, da se tega brez samopo-dcenjevanja zavedamo,« v svoji novoletni poslanici ugotavlja predsednik vlade dr. Janez Drnovšek.
Predsednik republike Milan Kučan pa je v novoletnem intervjuju za yubyanski Dnevnik med drugim dejal, daje problem, »da ne znamo izmeriti objektivne teže, pomena in vloge, ki jo v mednarodnih odnosih Slovenija lahko ima. Pet let smo živeli z zelo veliko sreče. Prevel smo se navadili računati nanjo. Enkrat se je to moralo končati. In zgodilo seje točno takrat, ko moramo sami pokazati, koliko zmoremo in znamo. Ni dobro, da se o Sloveniji v mednarodni skupnosti zdaj govori manj. To je sicer lahko dober znak za tradicionalne, v mednarodnem živyeryu že uveljavyene države. Vprašanje je torej, kaj je razlog, da se o kakšni državi ne govori. Lahko se celo zgodi, da se bo o naši državi začelo govoriti kot o državi, ki v mednarodnih odnosih ni zanesyiva in zaupanja vredna partnerka ...«
Janševe »ugotovitve« -Drobničev demanti
Generalni državni tožilec Anton Drobnič je »odločno in odgovorno« izjavil, »da v minulem letu ni bilo niti enega primera pritiska ali manipulacije z državnimi tožilci s strani izvršne oblasti. Trditve, da je tožilstvo v mariborski orožarski aferi odstopilo od pregona ravno na zahtevo te oblasti so popolnoma neresnične.« Generalni državni tožilec Drobnič je tudi dejal, da enako veya za ovadbe proti nekaterim zdravnikom. »Tožilstvo je pač ukrepalo v skladu s stroko; če za kaznivo dejanje ni bilo dokazov, je moralo odstopiti od pregona.« Drobnič meni, da pomeni »grob napad na tožilstvo tudi izjava nekdanjega predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika, kije v nekem intervjuju izjavil, da tožilstvo ni preganjalo piscev pisem tako imenovane Civilne inicyative, ker za to ni imelo interesa. Tožilstvo ukrepa na temelju zbranih dokazov, na podlagi utemeljenega suma, ne pa na podlagi interesa. Če policija piscev ni mogla najti, potem tudi tožilstvo ni moglo ukrepati.«
Generalni državni tožilec je torej konkretno omenil le »grob napad« Hermana Rigelnika, ne pa tudi tistega, kije trdil, da je tožilstvo v mariborski orožarski aferi odstopilo od pregona na zahtevo izvršne oblasti. O čudnih namigih iz Ljubljane, po katerih so potem v Mariboru umaknili obtožnico, je sredi decembra v Slovencu govoril Janez Janša, kije še dodal, da se je to zgodilo takoj potem, ko so tožilstva podredili vladi.
Kai manjka Peterletu?
V novoletnem Slovencu so se kar nekajkrat ukvarjali z ugotavljanjem »prednosti« in »pomanjkljivosti« posameznih političnih osebnosti in strank.
Uvodničar Slovenca je zapisal, da se spreminja zaupanje volivcev v stranke. »LDS in ZL kar precej, SDSS le neznatno izgubljajo krog privržencev, na drugi strani pa popularnost pridobivata SLS in še posebej SKD. V tem grmu očitno tiči zajec, saj si LDS v zadnjem času na vse kriplje prizadeva razbiti enovitost eskadejevske-ga vodstva, v katerem naj bi bila po nekaterih trditvah (ki v zadnjem času prihajajo iz eldeesovskih logov) zdajšnji predsednik Lojze Peterle in v. d. tajnica Hilda Tovšak neprimerno trša in zahtevnejša sogovornika kot 'rezervna garnitura’, kjer se omenja nekatere eska-dejevske ministre in njihove somišljenike.«
Slovenec tudi piše, da predsednika Milana Kučana njegov štab državljanom prikazuje »kot očeta naroda, kot voditelja, ki ima posluh za slehernega reveža (obiski pri socialnih ustanovah), kije proti krivicam, kdor koli bi jih že bil deležen in od
kogar koli. V zadevah, ko bi moral povzdigniti svoj glas (kraja stoletja, dena-cionalizacya), pa hitro zvemo, da nima pristojnosti... Drnovška v javnosti prikazujejo kot uspešnega gospodarstvenika, kot pravega liberalca. Pri tem se zamolči, da se bo pokojninski sklad v prihodnje z miiyardami tolarjev napajal iz državnega proračuna namesto iz svojih izvirnih dohodkov... Seveda se bo zamolčalo, da zato ne bo dovoy denarja za graditev sta-novanj, za šolstvo, infrastrukturo, novo tehnologyo, skratka za tisto, kar pomeni gospodarski vzpon... SDSS prikazuje svojega prvaka Janeza Janšo kot odločnega, pravilnega in brezmadežnega voditelja, kot vest tega naroda, kar je ljudem navadno všeč... Tudi SLS slika svojega predsednika Marjana Podobnika v luči, ki ga pri precejšnjem delu yudi dela popularnega. Podobnik v javnosti nastopa kot človek, ki se bojuje proti korupciji, ki razkriva kriva stranpota lastninjenja... Stranka SKD pri svojem predsedniku Lojzetu Peterletu premalo poudarja, da lastnosti, ki se pripisujejo Janši, Peterle že ima, da je uspešnost v gospodarskih zadevah že dokazal ob vodenju Demosove vlade v prelomnem obdobju osamosvojitve. Peterleta preveč prikazujejo kot zunanjega ministra oziroma na zunanjepolitičnem področju. Omenili smo že, da na volitvah zunanja politika ni odločilna. V SKD bo tako potreben tehten premislek, kako promovirati in kako motivirati svoj izposta-vyeni kader...«
Slovenska manija -sumljivi datum
Zadnji tedni preteklega leta so nas opozorili na posebno slovensko manjo.
Nekateri opozicijski poslanci so kot glavni »argument« proti »prehitremu slovenskemu priznavanju Zvezne republike Jugosla-vje« navajali »čuden datum«, ki naj bi ga vlada izbrala za to priznanje, saj naj bi bil simbolično in nenaključno povezan z dvema sumljivima dogodkoma iz zgodovine Jugoslavije - z datumom rojstva avnojske Jugoslavije in z datumom nastanka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Brez »datumskih« zapletov pa ni minila tudi osrednja državna proslava dneva samostojnosti-26. decembra. Proslava je bila pet dni prej, 21. decembra.
Dnevnik je zapisal, da »očitno v tem primeru ni nobenih posebnih političnih ozadj, saj - kot je povedal predstavnik vladnega urada za informiranje - 26. december ni najboy primeren datuma za državno proslavo. Po 25. decembru, torej božiču«, namreč večina tuy ih diplomatov, ki so seveda vabyeni na osrednje državne prireditve, odide domov, da bi priredili proslavo na božični večer, tudi ne gre, zato so se med boy ali manj posrečenimi dnevi odločili za 21. december.«
Janez Janša, predsednik Socialdemokratske stranke pa je na tiskovni konferenci izjavil, da gre za »omalovaževanje enega izmed najpomembnejših dejstev v zgodovini slovenskega naroda«. Janša je še »odkril«, daje 21. december (torej dan, ko je bila letošnja slovenska državna proslava dneva samostojnosti) JLA do spora z informbirojem praznovala kot svoj praznik, »hkrati pa je to Stalinov rojstni dan«.
Knjiga - kulturna in še kakšna sramota
Boštjan Turk, predsednik komisije Slovenskih krščanskih demokratov za kulturo, je v imenu te komisije v slovenskih dnevnikih objavil protest ob najnovejšem »podvigu akademika Cirila Zlobca, ki je ob pomoči vprašljivih poslov novogoriškega Hita na trg po astronomski ceni 280 tisoč tolarjev poslal svojo pesniško zbirko«.
Bošljan Turk piše, da so bili izidi pesniških zbirk in drugih del besedne umetnosti v zgodovini slovenske kulture, pa tudi naroda, vselej prelomno dejanje. Bili so podvig, na katerega se je avtor pripravljal dolgo časa, bili so projekt, v katerega je bila vložena neznanska življenjska energija. Za mnoge pa je bil izid njihovega dela dejanje, kijim ga smrt ni dala dočakati. »Spominjamo se skrajno zaostrenih razmer, v katerih so nastajala protestantska besedila, spominjamo se upa in strahu, ki gaje največji slovenski pesnik France Prešeren vložil v izid svojih poezij, ne nazadnje se spominjamo tudi prezgodaj umrlega Srečka Kosovela, genija s Krasa, ki mu ni bilo dano videti svoje pesniške zbirke Zlatega čolna. Ob vseh teh dejstvih predstavlja podvig akademika Zlobca nenavaden presedan v slovenskem kulturnem
izročilu.« Komisya Slovenskih krščanskih demokratov za kulturo misli, daje akademik Zlobec pri tem dejanju prekršil nekaj temeynih zakonov, »M so slovensko kulturo uveyavyali skozi stoletja, ji dajali ton, ponos in veličino. Bistveni zakon, ki gaje akademik Zlobec prekršil, pa je zakon temey-nega občutja umetnosti, slovenske in vsakršne, zakon, ki se mu pravi skromnost ali pristnost. Ponujanje izumetničene pesniške zbirke za ceno, ki dosega polletni dohodek povprečnega državyana, je dejarje brez primere, ki gaje zmožna le živyeryu in literaturi odtujena eksistenca,« piše Boštjan Turk v imenu komisije Slovenskih krščanskih demokratov. S tem pa njegovega čudenja še ni konec.
Seveda je nenavadno že to, če nekdo danes kot svetinjo in edino merilo za današrje ravnanje slovenskih poetov in založnikov ponuja grenke izkušnje protestantskih besedil, Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in drugih piscev, »kijim smrt ni dala dočakati izida njihove prve knjige«. Še boy problematično pa je, če letijo velike besede in obtožbe na račun povsem konkretne osebe na podlagi netočnih, popačenih ali celo izmišyenih informacij. Knjiga, kije tako razburkala kulturno komisijo Slovenskih krščanskih demokratov, namreč sploh ni knjiga Cirila Zlobca, ampak knjiga o slikarju Klavdiju Palčiču. Gre za bibliofilsko izdajo v desetih jezikih z dvajsetimi signiranimi Palčičevimi grafikami in kompaktno ploščo. In v tej knjigi so tudi Zlobčeve pesmi. Poznavalci pravjo, da je cena takšne izjemne izdaje prej nizka kot visoka, med sponzorji pa ni Hita, ki ga Turk še s posebnim srdom omerja...
»Nenormalni volivci« -»nenormalna država«
Del slovenskih politikov je tudi skozi vse lansko leto poskušal »dokazati«, da je z demokracijo in (sedanjo) oblasljo v Slovenji nekaj narobe. V tem poskusu diskreditiranja »oblasti« je še posebej tragična figura Lojze Peterle, kije s svojo stranko tudi sam sestavni del »sporne« oblasti.
Kritiki sedanjih slovenskih razmer govorjo o problematičnosti, tudi nelegitimnosti zadnjih slovenskih volitev in sedanje slovenske oblasti samo zato, ker na njih niso bili izbrani »pravi politiki« in »prave politične stranke«, ker se po njihovem mnenju volivci kratkomalo niso prav odločali. Takšno razsojanje in ar-bitriranje nosi v slovenski politični prostor nevarne elemente nespoštovanja te-mejnih značilnosti in zakonitosti parlamentarne demokrac je, se pravi nespoštovanje in negiranje volje volivcev. Nekateri slovenski politični vejaki bi radi dokazali, da se slovenski volivci kratkomalo ne znajo prav odločati in da jih je treba zaradi tega diskvalificirati, če že ne kar zamenjati.
Spoštovanje volilnih rezultatov in priznavanje legitimitete vsem političnim silam, ki sodelujejo v parlamentarnem življenju, je pogoj za normalno delovanje vsake države, v Slovenji pa se prepogosto zdi, da tega nekateri ne znajo, ne morejo in nočejo dojeti.
Po predsedniških volitvah na Poljskem, kjer je tako imenovani neokomumist premagal legendarnega rušiteja komunizma Walenso, sta vojo judstva priznala tako ameriški predsednik Clinton kot papež Pavel H., ki sta novemu pojskemu predsedniku poslala poslanico z dobrimi željami.
Pri nas pa hočejo nenormalnost in »komunističnost« sedanje oblasti posamezne stranke in posamezni politiki dokazovati tudi tako, da v tujini nasploh grdo govorijo o razmerah v Sloveniji, čeprav tako škodijo Sloveniji in ne samo »osovraženim« strankam.
Še posebej nenavaden in nekulturen način obstrukcije in nespoštovanja lastne države, njenih pravil ravnanja in njenih simbolov, je bojkotirarje državnih proslav. Čeprav je komentator Dnevnika prešerno zapisal, da seje na slavnostni seji državnega zbora v čast dneva samostojnosti zbrala smetana slovenskega političnega in družbenega življenja, tam - kot je poročala ena izmed slovenskih televizj - ni bilo Pučnika, Janše, Peterleta in še koga, ki na takšni proslavi že zaradi pravil lepega vedenja v normalni državi ne bi smeli manjkati. Hočejo tudi tako dokazati, da smo nenormalna država in daje nenormalen, denimo, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Šuštar, ki seje državne proslave udeležil, da so nenormalni člani diplomatskega zbora in mnogi drugi ugledni predstavniki javnega živyenja v Sloveniji?
Pripravil: J. K.
11. januarja 1996
PANOtAM
Boris Sovič, državni sekretar 7.a energetiko:
OBVEZNOSTI ZA IZGRADNJO ■1E KRŠKO. CE BO OBRATOVALA. BODO PORAVNANE DO PROJEKTIRANE ŽIVLJENJSKE DOBE. V PRIMERU PREDČASNEGA ZAPRTJA TO POMENI OBREMENITEV ZA TISTEGA. KI BO TAKŠNO ODLOČITEV SPREJEL
Diplomirani elektroinženir Boris Sovič, državni sekretar za energetiko, seje uveljavil že v času študija, ko je bil predsednik študentovske organizacije v Mariboru in predstavnik študentov v organih mariborske Univerze. Po uspešno končanem študiju je bil najprej asistent na Tehniški fakulteti, nato pa sekretar Univerzitetnega komiteja ZKS na Univerzi. Kasneje seje zaposlil v mariborskem gospodarstvu, lijer je bil podpredsednik poslovodnega odbora Elektrokovine. Na prvih demokratičnih volitvah je bil izvoljen za podpredsednika občine Maribor, na zadnjih volitvah pa je kandidiral za župana Maribora in se uvrstil v drugi krog volitev. Trenutno je tudi predsednik mestne organizacije ZLSD v Mariboru.
Panorama: Slovenci veljamo za varčne in skrbne ljudi. Smo v primerjavi z drugimi Evropejci takšni tudi pri potrošnji električne energije?
Sovič: V Republiki Sloveniji porabimo na prebivalca manj končne energije, kot je povprečje Evropske unije. Živimo v podobnem klimatskem pasu kot npr. Avstrija, na prebivalca pa porabimo manj električne energije. Mislim, da se varčnost in skrbnost, ki jo omenjate, kaže tudi pri našem odnosu do energije. Opredelitev za učinkovito rabo energije, kije značilnost evropskega kulturnega kroga, velja tudi za Republiko Slovenijo.
Panorama: Alije pri nas racionalna vsaj proizvodnja električne energije?
Sovič: Naš elektroenergetski sistem je že od leta 1974 vključen v zahodnoevropsko elektroenergetsko omrežje. Vključitev je pomenila priznavanje in izpolnjevanje principov, na katerih to omrežje temelji. To je tudi sedaj, v samostojni Slovenji še kako pomembno.
Naše elektrarne dosegajo primerljive parametre kot elektrarne s sorodno tehnologijo v razvitih državah.
Panorama: Kakšna je v Sloveniji cena električne energije v primerjavi z drugimi evropskimi državami?
Sovič: Cena električne energije v Republiki Sloveniji dosega približno tri četrtine povprečja cen držav Evropske unje.
Panorama: Sicer pa si Slovenija prizadeva obnoviti elektroenergetski sistem -Jtudi z najemanjem kreditov v tujini. Kakšna je pravzaprav ta trenutek vrednost našega celotnega elektroenergetskega sistema in do kam se lahko zadolzi, da bo sposoben vračati kredite? Ali bo elektroenergetski sistem sposoben vračati kredite, ki bodo najeti za revitalizacijo elektrarn na Dravi in Soči?
Sovič: Vrednost sredstev podjetj elektrogospodarstva je po bilanci staija 30. 9. 1995 649,2 miljarde tolarjev, od tega približno 66 odstotkov v podjetjih za proizvodnjo električne energije, 22 odstotkov v distribucji in 12 odstotkov v prenosu.
Višina možne zadolžitve je v največji meri odvisna od nivoja cen električne energije oz. od stopnje pokritosti stroškov v elektroenergetskem sistemu. Če bomo uspeli doseči celotno pokritost stroškov, ki v sistemu nastajajo, vključno z obračunano amortizacjo skladno s slovenskimi računovodskimi standardi, potem bo .to omogočalo tudi vračarje kreditov.
Panorama: Za kakšne investicije vse gre in kakšna je njihova vrednost?
Sovič: Strokovne osnove, ki so bile pripravljene ob Strategji učinkovite rabe in oskrbe Slovenje z energjo, predvidevajo v elektrogospodarstvu v obdobju do leta 2010 investicje v obsegu priližno 3 miljarde ekujev. Gre za investicije, ki so usme-ijene v obnovo slovenskih elektrarn ter omrežja in naprav v njem, pa tudi za novogradrje na slovenskih rekah in termoelektrarnah.
Panorama: O zaprtju nuklearke smo začeli govoriti prej, predno smo jo (od)plačali. Sovič: Krediti, ki so bili najeti za jedrsko elektrarno Krško na obeh straneh, torej slovenski in hrvaški, dejansko še niso odplačani.
V demokratični družbi je normalno pričakovati razpravo o kateremkoli družbenem relevantnem problemu, tako tudi o jedrski elektrarni Krško. Ni zaskrbljujoče, da razprave obstajajo, zaskrbljujoče bi bilo, kolikor te razprave ne bi bile podprte z realnimi strokovnimi podlagami. V razpravah, ki so bile spet sprožene pred kratkim, se nismo osredotočili na oprede jevanje za zaprtje ali proti njemu, ker mora energetika upoštevati vsako relevantno odločitev, temveč smo si prizadevali za to, da bi javnosti predstavili podatke o posledicah takšne ali drugačne odločitve. Panorama: Kaj se bo zgodilo, če krediti za revitalizacijo oziroma izgradijo objektov za proizvodnjo in prenos električne energije ne bodo odplačani? Ali bodo tujci postali solastniki našega elektroenergetskega sistema, kakor je to v nekaterih drugih državah v Evropi?
Sovič: Ni mi znano, da bi katerikoli kreditni aranžma bil strukturiran tako, da bi v primeru neodplačevanja predvidel lastniški prevzem. Panorama: Kako bodo nove investicije vplivale na ceno električne energije? Tuji investitorji, ki bodo dobili koncesije za izgradnjo proizvodnih objektov, ne bodo pripravljeni poslovati z izgubo. Enako velja za vse tiste, ki bodo kreditirali revitalizacijo elektrarn.
Sovič: Gotovo pomenijo investicije določen vpliv na ceno, in to tudi v primeru, če gre za kreditni aranžma. Zato bi bilo seveda optimalno, če bi že v preteklih letih zbrali dovolj sredstev za to, da bi lahko izvedli investicije.
Cena električne energije bo osnovni vir za zagotavljanje sredstev za nujne investicije, državni proračun pa, kolikor bo prihajalo do odstopaij v realizaciji cenovne strategije ali kolikor bo šlo za posebni nacionalni interes.
Panorama: Glede na vire je struktura proizvodnje električne energije v Sloveniji po mnenju številnih strokovnjakov dokaj
neugodna. Ali bodo nove investicije to strukturo bistveno spremenile?
Sovič: Tudi v prihodrje bo v Republiki Sloveniji pri proizvodrji električne energije cilj zagotavljati raznoterost virov. V prvi vrsti se bo poskušalo v čim večji meri - v okviru sprejemljivih posegov v naravo - izkoristiti slovenski hidroenergetski potencial. Sedaj je izkoriščen približno 49-odstotno, ocenjujemo pa, da gaje možno na osnovi sedarjih predpostavk izkoristiti do 70-odstotno. Domači premog bo igral tudi v prihodnje določeno vlogo v proizvodnji električne energje. V večji meri bo pridobival pomen plin, kije zdaj v Republiki Slovenji šele na začetku rabe za proizvodnjo električne energje. Predvidenih je nekaj kogenerac j in investic ja v TE Brestanica. Tudi jedrska opc ja je zaenkrat še prisotna v naši proizvodni strukturi. Panorama: Kako to, da ponovno postaja aktualno vprašanje proizvodnje električne energije v Trbovljah ? Ali se s tem ponovno poskušajo rešiti premogovniki in socialni mir v revirjih ?
Sovič: Termoelektrarna Trbovlje ima svojo vlogo v slovenskem elektroenergetskem sistemu, in ker živjenjska doba obstoječega objekta poteče leta 2005, je že sedaj potrebno iskati rešitve za nadomestni objekt. V elektroenergetiki je namreč ciklus načrtovanja nekaj daljši kot v drugih panogah. Študija izvedljivosti je pokazala, da ima elektrarna lahko ustrezno vlogo v elektroenergetskem sistemu.
Nikomur, niti elektrogospodarstvu, še manj pa revirjem, ne bi koristila elektrarna, ki ne bi imela svoje realne vloge v elektroenergetskem sistemu. V slovenskem elektroenergetskem sistemu se že sedaj čuti pomanjkanje moči in energije. Zato je smiselno izkoristiti realne danosti na področju generacje in kogeneracije na osnovi obnovjivih pa tudi fosilnih virov.
Panorama: Kako bo nasploh z revitalizacijo termoelektrarn in kakšen delež bo v teh investicijah imela ekologija ?
Sovič: V investic jah v termoelektrarnah, ki so ravnokar v teku, ima ekologija zelo pomemben delež. Pri tem gre za dva aspekta.
Po eni strani za poravnavanje dolga iz preteklosti
“Tali v prihodnje ho v Republiki Sloveniji pri proizvodnji električne energije^ zegotavm^ot^olt^vVp^^sZ^o^delo vamvečjtmeri-v okviru sprftj . Mi
in celjenje hudih ekoloških ran, ki jih je termo-energetika v Republiki Sloveniji povzročala. Samo spomnim naj, da je obseg emisij žveplovega dioksida na prebivalca v Republiki Sloveniji trikrat večji kot v Evropski uniji. Z investicijami, kijih izvajamo pri sanaciji termoenergetskih objektov in pri substituciji goriv v široki potrošili bomo pred letom 2000 uspeli doseči nivo, ki bo takrat v Evropski uniji.
Drugi aspekt revitalizacije termoelektrarn pa je povezan z njihovo obratovalno pripravljenostjo. Obnovljene termoelektrarne bodo omogočale obratovanje skladno s potrebami elektroenergetskega sistema. To pomeni, da bo njihova razpoložljivost večja.
'‘Gotova je strolcov '^1
_ j fenirroreiih	funfh
ileitrogoepoderetve In tudi to je edenodr*zlogov,dnemoj>ezelo skrbno in strpno pognjeli teko o
tfumTlačfpos^ernet °letu.



Panorama: Problem zaseje jedrska elektrarna. Kaj bi za oskrbo Slovenije z električno energijo pomenilo, če bi jo zaprli?
Sovič: Ta elektrarna nosi pomemben del bremen proizvodnje električne energije v Republiki Sloveniji. V tem trenutku bi zaprtje jedrske elektrarne pomenilo resne probleme pri oskrbi države z energijo. Zaprtje elektrarne bi povzročilo tudi povišanje emisij C02, pa tudi NO x: bodisi v Sloveniji bodisi v drugih državah, ker bi elektrarno nadomeščali tudi z elektrarnami na fosilne vire. Predčasno zaprtje bi pomenilo tudi drugačne cene energije oz. drugačne stroške. Dodatni stroški, ki bi zaradi tega nastali do leta 2023, bi znašali med 5 in 12 milijard DEM.
Panorama: Nekoč pa jo bo vendarle treba zapreti. Kdaj se bo to zgodilo in kaj bo po tem?
Sovič: Tako kot vsi objekti ima tudi jedrska elektrarna svojo življenjsko dobo. Projektirana življenjska doba je do leta 2023.
V okviru razprav o energetski strategiji v državnem zboru pa so se v zadnjem času pojavile zahteve, daje potrebno v Sloveniji tudi zaradi velikega pomena, ki ga ima jedrska elektrarna pri oskrbi države z energijo, intenzivno razmišljati o možnostih substitucije. V okviru nacionalnega
Nadaljevaje na naslednji strani
Nadaljevaje a prejšnje strani
energetskega programa bo zato treba z vso resnostjo preračunati alternativne scenarije in preračune ponavljati vedno znova, zato da bi tudi v prihodnje v Sloveniji lahko omogočih kvalitetne podlage za odločitve v zvezi s tem in podobnimi energetskimi objekti.
Panorama: Bodo do takrat poravnane vse naše obveznosti, ki smo jih prevzeli z izgradnjo nuklearke?
Sovič: Obveznosti, ki so bile prevzete z izgradnjo jedrske elektrarne Krško, bi bile poravnane v primeru obratovanja do projektirane življenjske dobe v prvotno predvidenem času. V primeru predčasnega zaprtja pa bi to pomenilo pač dodatno breme za tistega, ki bi takšno odločitev sprejel.
Panorama: Zaprtju jedrske elektrarne nasprotuje tudi Hrvaška. Kakšne posledice bi občutila Slovenija, če bi enostransko zaprla nuklearko?
Sovič: Nekateri predstavniki Republike Hrvaške so povedali, da popolnoma respektirnjo suverenost Republike Slovenije nad tem objektom in pravico, da Republika Slovenija sama odloča o tem, kdaj se objekt zapre. Hkrati pa so opozorili na dejstvo, da so pri projektu sodelovali zato, da bi v določenem času lahko računali na dobave električne energije. V primeru predčasnega zaprtja bi želeli te svoje interese zaščititi. Za nas bi to lahko pomenilo obvezo, da bi morali v primeru predčasnega zaprtja sosednjo državo oskrbovati z energijo po ceni, kije primerljiva s ceno električne energije iz jedrske elektrarne.
Panorama: Kako pa se razpleta oziroma zapleta zgodba o jedrskih odpadkih, kiji kar ni videti konca ?
Sovič: Vprašanjejedrskih odpadkov in njihovega hranjenja je povezano z obratovanjem jedrske elektrarne Krško. Do Izteka projektirane življenjske dobe elektrarne je, tako kot je običaj tudi v drugih državah, možno na sami lokaciji začasno odlagati nizko in srednjeradioaktivne odpadke ter izrabljene gorivne elemente.
V okviru urejevanja odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v zvezi z jedrsko elektrarno Krško pa je v ospredju tudi vprašanje teh odpadkov. Zaenkrat sta obe strani akceptirali izhodišče, daje potrebno poiskati v obeh državah možnosti za prevzem in hranjenje teh odpadkov skladno z deležem pri doslej prevzeti električni energiji.
Panorama: Uvoz električne energije seje letos nekoliko povečal. Kaj to pomeni? Sovič: Ker v Republiki Slovenji v zadnjem času
novi elektroenergetski objekti, nekateri obstoječi pa so v prenovi, prispeva v tem trenutku predvsem tudi uvoz k pokrivanju porabe. Na uvoz bo v določenem obsegu potrebno računati tudi v prihodnje, vendar to ne zmanjšuje potreb po investicijah v slovenski elektroenergetski sistem, ker ima uvoz svoje omejitve zaradi razpoložljivih daljnovodnih poti v drugih državah.
ponovno narašča raba električne energije in ker že nekaj časa v Republiki Sloveniji niso bili zgrajeni
Panorama: Sicer pa, kakšna je strategija vključevanja našega elektroenergetskega sistema v mednarodno mejavo?
Sovič: Republika Slovenija je že od leta 1974 vključena v zahodnoevropsko elektroenergetsko omrežje. Naš strateški cilj je tudi v prihodnje tvorno sodelovati z drugimi elektroenergetskimi sistemi.
Če bomo želeli tudi v prihodnje uporabljati prednosti, kijih prinaša sodelovanje z drugimi elektroenergetskimi sistemi, bomo morali poskrbeti za to, da se bomo povezali z vsemi sosedi. Z Republiko Madžarsko nimamo še nobene povezave, deloma tudi zato, ker do sedsij niso bili vključeni v zahodnoevropsko omrežje. V kratkem bo drugače in za Slovenijo je pomembna izgradnja daljno-vodne povezave z Republiko Madžarsko. Panorama: Ali seje investicija vHE Golica v Avstriji izplačala ?
Sovič: Gre za sovlaganje, ki bo Republiki Sloveniji omogočalo, da bo skupno 99 let uporabljala energijo iz te elektrarne. Takšne energije v Sloveniji primargkuje, saj podobnih objektov žal nimamo, zato lahko učinkovito prispeva k razreševanju naših problemov.
Panorama: Ali lahko v prihodnosti morda računamo tudi na kakšen kilovat iz Bosne in Hercegovine (trenutno naše elektrogospodarstvo nudi pomoč bosanskemu elektrogospodarstvu), Iverje Slovenija v preteklosti veliko investirala v proizvodne objekte?
Sovič: Predpogoj za dobavo električne energije iz države, ki jo omenjate, je obnovljeno elektroenergetsko omrežje. Trenutno sta obe veji nekdanje 400 kV zanke Nikola Tesla še prekinjeni, tako da tovrstne dobave niso možne. Hkrati pa vemo, da tečejo precejšnji napori v elektrogospodarstvih držav, Iger ta zanka je, da bi jo čimprej vzpostavili. Tovrstne napore, ki bodo pomembni ne samo za vzpostavitev povezav na področju nekdanje Jugoslavije, ampak tudi zato, da bodo ponovno vključili Grčijo v zahodnoevropsko elektroenergetsko omrežje, pozdravljamo.
Za nas je pomembno, da bi bile predvidene dobave električne energije na podlagi realiziranih vlagapj v ustreznem času izvedljive. Panorama: Za učinkovitost elektroenergetskega sistema je pomembna
preračunati alternativne scenarije in preračune ponavljati vedno znova,
tudi njegova notranja organiziranost. Država je večji del proizvodnje in prenosa že podržavila, nove organiziranosti pa še ni vzpostvila. Delavci opozarjajo, da v neurejenih razmerah (podjetja nimajo splošnih aktov, direktorji so ze dolgo samo vršilci dolžnosti itd.) niso ustrezno zaščitene njihove temeljne pravice iz delovnega razmerja. Do kdaj bo trajalo to prehodno obdobje?
Sovič: Ustrezni akti se v podjetjih, kjer je la-stninjenje končano, pripravljajo in bodo posredovani vladi. Sprejeti akti bodo dali osnovo tudi za imenovanja direktorjev v teh podjetjih. Ocenjujemo, da bo to možno opraviti v prvem polletju.
Panorama: Direktor Elesa in do nedavnega Vaš sodelavec v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, dr. Ivo Banič, se zavzema za enoten in dokaj centraliziran elektroenergetski koncern v Sloveniij, češ da se da z racionalno organiziranostjo znižati stroške za 10 odstotkov. Kuj menite o tem predlogu ?
Sovič: Analiza pokaže, pretežni delež stroškov predstavlja energetsko gorivo (21.6 %), material, storitve in vzdrževanje (21.5 %), investicije (9.2 %), stroški dela (9.1 %) in stroški vračanja glavnic in obresti (11.9 %), pri čemer pa na osnovi sklepa vlade ni bila obračunana amortizacija po slovenskih računovodskih standardih v višini 17.1%. Ostalo so stroški nakupa energije, dajatev ter nadomestil za stavbna zemljišča, vodni prispevek in drugo.
Zmanjševati je potrebno seveda vse stroške, a upoštevati realne danosti. Naši napori so usmerjeni v to, da bi se znižali stroški goriva. Ti so bili povezani deloma tudi z razpršeno proizvodnjo domačih rjavih premogov. Z zaprtjem rudnikov rjavega premoga Senovo, Kanižarica in Zagorje ocenjujemo, da bo ta stroškovna pozicija drugačna. Na področju kadrov, njihovega števila, slovensko elektrogospodarstvo že sedaj dosega priporočila iz mednarodnih študij. Pri vzdrževanju pa tudi mnogi strokovnjaki iz elektrogospodarstva opozarjajo, daje tudi zaradi premajhnih vlaganj v preteklosti potrebno sedaj s povečanim vzdrževanjem omogočati obratovalno stabilnost sistema.
Mislim, da se ne da kar tako počez govoriti o prihrankih, zlasti brez utemeljitev, čeprav ne zanikam politične atraktivnosti takšnega početja. Zniževanje stroškov pa je zaveza vseh, v prvi vrsti pa poslovodnih delavcev v elektrogospodarstvu, ki lahko sami nEjbolj učinkovito pokažejo, kčj so najprej pri sebi dosegli za znižanje stroškov. Panorama: Ali morda razmišljate, da bi takšen koncern, če bo do njega že prišlo, imel sedež v Mariboru, za kar se zavzemajo domala vse mariborske politične stranke? Sovič: V okviru razmišljanj o bodoči organizacijski podobi elektrogospodarstva je koncern ena od opcij, vendar ne edina, in tudi vprašanje je, če je najboljša. Poleg koncerna obstaja še zamisel o ohranitvi sedanje decentralizirane organiziranosti, vendar pa ob upoštevanju potreb po povečani koordinaciji med distribucijskimi potljetji pa tudi podjetji proizvodnje. Študije, ki so nastale ob sodelovanju domačih in tujih strokovnjakov, zaenkrat ne utemeljujejo koncerna, ampak decentralizirano organiziranost.
V primeru, da bi koncern bila realna opcija, je lokacija Maribora gotovo sprejemljiva, tudi zaradi možnosti, ki v Mariboru na tem področju so. Panorama: Morda mimogrede še to, kaj bo z EGSin tam zaposlenimi, ki še vedno sedijo v Mariboru?
Sovič: Javno podjetje EGS - Razvoj in inženiring ima pomembno vlogo v slovenski elektroenergetiki, saj so pri njih podatkovne podlage in vrsta aktivnosti tudi na področju načrtovarja sistema.
Panorama: Bo potem, ko bo prišlo do ustrezne organiziranosti, v sistemu veliko presežnih delavcev?
Sovič: Po sedanjem vedenju in po študiji, ki je bila narejena pred časom (personalna študija o slovenskem elektrogospodarstvu), je večje racionalizacije v zaposlovanju možno pričakovati ob izdatnejših vlaganjih v slovenski elektroenergetski sistem. Ta so sicer tudi predvidena, vendar niso izvedljiva čez noč. Mi že sedaj dosegamo priporočila, kar se števila zaposlenih tiče. Ocenjujemo, daje potrebno tako ravnati tudi v prihodnje.
Panorama: Delavci v elektrogospodarstvu negodujejo tudi zato, ker še vedno ni sklenjena panožna kolektivna pogodba. Zakaj je tako?
Sovič: Pogajanja so praktično zaključena. Tekst teh pogodb smo že posredovali drugim resorjem v obravnavo, da bi s tem omogočili sprejem na vladi. Na samih pogajanjih, ki so tekla nekaj časa,
je bila v ospredju skrb, da se ne bi poslabševali dosedanji dogovorjeni in pogodbeni okvirji za katerokoli stran.
Panorama: Je politika plač v elektrogospodarstvu res še tako neurejena, da so povprečne plače glede na izobrazbeno strukturo skromne, šefovske plače pa večje od Vaše?
Sovič: V zadnjem obdobju so bili napori usmerjeni tudi v to, da bi pri plačah v elektrogospodarstvu upoštevali specifiko zaradi kadrovske strukture in drugačnih pogojev dela kot v nekaterih drugih dejavnostih. Visok obratovalni standard, ki ga Slovenija od elektrogospodarstva pričakuje, vpliva na to, da mora biti razpoložljivost delavcev, njihova kvalifikacija in pripravljenost za angažma temu primerna. To se izraža tudi v plačah.
Mi smo si prizadevali in si še, da bi dosegali sprejemljiva razmerja, in ocenjujem, daje bilo tako.
Plače vodilnih delavcev so res višje od moje, niso pa višje kot v drugih delih gospodarstva.
Panorama: Tudi sicer vedo ljudje povedati, da v elektrogospodarstvu, kjer se obračajo milijarde, nekateri ne ravnajo posebej-varčno z denarjem, pač pa kupujejo drage avtomobile, podpisujejo naročilnice, dnevnice itd.
Sovič: Novejši in močnejši avto, kot ga vozim zasebno (VWjeta, letnik 1987) in službeno (citroen ZX, letnik 1992) vozi marsikdo, ne le v elektrogospodarstvu. Pri voznem parku v elektrogospodarstvu se predvsem upoštevajo potrebe delavcev, pa tudi pjihova razpoložljivost.
Panorama: Kdo trenutno nadzira tovrstno poslovanje in stroške v podjetjih?
Sovič: Stroške in poslovanje nadzirajo upravni odbori, ki jih je imenovala vlada. Prav tako pa je Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje opravila inšpekcijske preveritve finančno materialnega poslovanja.
Stroškovne pozicije v posameznih podjetjih elektrogospodarstva se spremljajo relativno natančno. Verjetno bolj natančno kot v nekaterih drugih delih javnega sektorja, in to tudi zaradi tega, ker organiziranost omogoča večjo transpa-renco in mapjšo zidavo stroškov. Po drugi strani pa sorazmerno zaostreni pogoji poslovanja ne omogočajo ekstenzivnosti v ravnanju s stroški, saj so precejšnji vzdrževalni problemi v mnogih podjetjih dominantni in ne omogočajo prav velike svobode pri razpolaganju s sredstvi. Panorama: Zaradi restriktivne politike zaposlovanja in morda tudi zaradi prenizkih plač dela trenutno v elektrogospodarstsvu zelo malo mladih inženirjevih drugih strokovnjakov. Ali lahko to v prihodnosti pomeni problem? Sovič: Gotovo je strokovni potencial ena od naj večjih komparativnih prednosti slovenskega elektrogospodarstva. In tudi to je eden od razlogov, da smo se zelo skrbno in strpno pogajali tako o kolektivni pogodbi kot tudi o politiki plač v posameznem letu. Želeli smo namreč preprečiti, da bi zaradi spremenjenih pogojev poslovanja prihajalo do kadrovske erozije.
Tudi pri nas vedno bolj prihaja do izraza dejstvo, da ima javni sektor določeno atraktivnost in lahko s tega vidika predstavlja realno opcijo za marsikaterega mladega strokovnjaka.
Panorama: Delavce zanima tudi, kako bo z lastninjenjem elektroenergetskega sistema, ki, vsaj tako se zdi, zamuja. So morda med pristojnimi v zvezi tem razhajanja?
Sovič: Posebna razhajanja mi niso znana. Deleži države so bili že pred časom določeni. V distribucijskih podjetjih in v premogovniku je lastninski proces skladno z zakonodajo v zaključni fazi.
Panorama: Minister Tajnikarje ob priliki dejal, da namerava svoj certifikat vložiti v Dravske elektrarne. Mu je to že uspelo? Sovič: Ne, ker so Dravske elektrarne stoodstotno državne. V pripravi pa je študija o možnostih privatizacije.
Panorama: Ali naj delavci v elektrogospodarstvu čakajo s certifikati ali naj jih vložijo v druga podjetja ? Kaj jim svetujete?
Sovič: Delavci v distribucijskih podjetjih in v premogovniku bodo lahko svoje certifikate vlagali v svoja podjetja. Gre za podjetja, kjer so del dejavnosti ustvarjali tudi s stransko dejavnostjo. Mislim pa, daje najboljše, če odločitev o tem, ali bodo to storili ali ne, prepustimo delavcem samim.
Panorama: Že iz dosedanjega pogovora je razvidno, daje delo državnega sekretarja za energetiko izjemno zahtevno, pa ne samo v strokovnem pač pa tudi v
ohranitvi sedanie decentralizirane organiziranosti, vendar pa ob
trnnJtinaMii maA Aiat-rihfašio Irimi
uposzevanju poweopopovecaiiiKoor^iHacijimea aistnoucijsiuiiu
^di?SSo^gE^,,e“temeeBj8-?OJ“I!“raa’
političnem pogledu. Verjetno se na nobenem drugem področju ne križa toliko različnih interesov?
Sovič: Delo, ki ga trenutno opravljam, je res zahtevno tako zaradi širine področja, kot tudi zaradi globine nekaterih problemov. Res pa je tudi, daje precej dela posvečeno ravno iskanju občutljivih ravnovesij.
Panorama: Kako Vam uspeva usklajevati vse te interese, saj se sedaj, v nasprotju s prejšnjimi obdobji, odprta vprašanja na tem področju rešujejo veliko bolj mirno? Ostaja za to kakšen poseben recept? Ali Vam pri tem preprosto koristijo izkušnje, ki ste jih pridobili kot predsednik študentovske organizacije v Mariboru, kot politik na univerzi, kot podžupan mesta Maribora in sedaj kot predsednik mestne organizacije Združene liste socialnih demokra tov v Mariboru ?
Sovič: Resje, da sem se do sedaj že z marsičim ukvarjal. Izkušnje, ki sem jih pridobil, mi pri delu seveda koristijo.
Recept? Pomembni so sodelavci, pa tudi sodelovanje s strokovnjaki tako iz energetskega gospodarstva, iz drugih vladnih resorjev, strank, nevladnih organizacij, inštitutov in industrije.
Panorama: Volitve za mariborskega župana, na katerih ste kljub svoji relativni mladosti le za las zgrešili župansko mesto, so pokazale, da ste izredno cenjen in priljubljen politik, na katerega Mariborčani še kako računajo. Kako bi Maribor lahko presegel globoko krizo, ki ga pretresa že skoraj celo desetletje? Lahko morda kot državni sekretar za energetiko k temu kaj prispevate?
Sovič: Kriza v mestu je povezana s stanjem mestne gospodarske strukture in z možnostmi za restrukturirarje. Prestrukturiranje je v nekaterih počljetjih že zaključeno, v nekaterih pa se šele začenja. Za mesto je pomembno, s kakšnim zaposlitvenim potencialom bo gospodarstvo izšlo iz prestrukturiranja. Če bo ta potencial, vključno z možnostmi za nova delovna mesta, bistveno manjši od sedanjega, potem to lahko pomeni nadaljevanje razgradnje nekaterih dejavnosti v mestu. Tudi zaradi tega je potrebno podpreti prizadevanja za sanacijo gospodarstva v mestu. Mislim, da so upravičene zahteve po sodelovanju in pomoči države, zlasti pa tudi učinkovit angažma stvarnih potencialov mesta.
Mesto Maribor je že v preteklosti, zlasti pa v tem stoletju, ko je bilo soočeno z velikimi spremembami, dokazalo, da ima dovolj kreativnih potencialov, ki bodo prispevali k temu, da bo mesto dobilo takšno vlogo, kot si jo zasluži in kot si jo meščanke in meščani želimo.
V	Mariboru teče kar nekaj dejavnosti, ki so povezane z energetiko. Končno so tu sedeži pomembnih energetskih podjetij: Dravskih elektrarn, ki so eden od stebrov proizvodpje električne energije v Republiki Sloveniji, podjetja za distribucijo električne energije Elektro Maribor, ki oskrbuje z električno energijo precejšen del Slovenije, od avstrijske, madžarske in hrvaške meje pa do Slovenskih Konjic na zahodu, ter javno podjetje EGS - Razvoj in inženiring, ki ima pomembno vlogo pri načrtovanju in poslovanju elektroenergetskega sistema. Gre za stabilna podjetja, ki imajo ustrezno vlogo tudi v gospodarstvu mesta in regije.
V	mestu tečejo tudi sicer pomembni energetski projekti, kijih v skladu z energetsko strategijo podpiramo. Gre zlasti za projekt substitucije goriv v individualnih kuriščih v mestu Mariboru s plinom. Potem projekt kogeneracije, ki lahko pomembno prispeva k spreminjanju ekoloških razmer v mestu pa tudi k vzpostavitvi nove generacijske točke za električno energijo v Republiki Sloveniji. Ne smemo pozabiti sejemske dejavnosti, saj je ravno v mestu Mariboru osrednji državni sejem, ki je pravzaprav že presegel nacionalne okvire s področja energetike. Mnoge te dejavnosti so se začele že prej, preden sem se začel ukvarjati s sedanjim poslom, so se pa sedaj na ustrezen način tudi razvile.
Panorama: Za konec še vprašanje: Ali se tudi Vi, kot večina ljudi, kdaj razjezite, da ste potrošili preveč električne energije, ko dobite račun ? Plačujete sedaj, ko imamo tri tarife, več ali manj za elektriko kot prej? Kdaj je bilo boljše -prej ali sedaj?
Sovič: Bolj kot zaradi cene sem kdaj pa kdaj nejevoljen, če pride do prekinitev dobav električne energije. Kot potrošniki smo vsi precej odvisni od električne energije, in zato imamo seveda pravico zahtevati stabilne dobave; in te tudi so takšne, razen v primerih vremenskih težav ali nepredvidenih, tehnično pogojenih izpadov.
Uvedba tretje tarife ni povišala stroškov za električno energijo, kvečjemu obratno. Pprispevala pa je k temu, daje bil inflacijski učinek sezonskega prehoda manjši.
Skrbno pazimo, da ne bi bila rast cen električne energije hitrejša od rasti prejemkov prebivalstva. V zadnjem času je bilo oboje usklajeno. Prejemki so rastli celo malo hitreje. Mislim, daje tudi to vplivalo na to, daje bilo jeze, ki jo omenjate, manj.
Tomaž Kšela
11. januarja 1996
Piše: Martin Ivanič
MEBEHOST MMEIISRCIH IN GLAVAH
Na plebiscitu pred petimi leti smo sicer lahko izbirali samo med dvema možnima odločitvama, vendar tudi za ta primer velja Churchillova misel, daje demokracija slab sistem, žal pa najboljši, kar jih premoremo. Že zavoro demokratičnosti odločitve za “samostojno in neodvisno Slovenijo” je prav, daje dan samostojnosti državni praznik. V resnici bi moral biti kar glavni državni praznik. Sicer pa se v naših glavah še ni kaj prida ugnezdil, saj bi drugače ne prihajalo do pogostih zamenjav dneva državnosti in dneva samostojnosti, kar seje dogajalo tudi ob nedavni obletnici.
Če sprejmemo, da je ta praznik eden pomembnejših ali celo najpomembnejši, potem več ne vem, kako naj rečemo temu, kar so ob ryem uprizarjali strankarski petelini. Za nepristransko presojo nam manjka tudi informacij. Recimo: Janša je bil deležen očitkov, ker se ni udeležil slavnostne seje državnega zbora. Odgovoril je, da pač ni bil povabljen. Če je to res, potem so o seznamu vabljenih zanesljivo odločali bebci. Kar koli že Janša danes počne in kakor koli to komu od sestavljalcev seznama ne bi bilo všeč, ni nobenega dvoma, da Janša na takšen seznam sodi, pa četudi bi vabili samo deset gostov.
Če pa se je Janša zlagal (o motivih je možno, ne pa težko ugibati) - recimo, da bi si to lahko privoščil že zato, ker vabila niso bila vročana po kurirju ali priporočeno - potem je o njem škoda izgubljati besed. Potrdil bi namreč, da mu je vse početje v zvezi z osamosvajanjem Slovenije le sredstvo političnega vzpona in maščevanja nekdanjim političnim oblastnikom, ker so ga enkrat porinili iz kompozicije.
Ne glede na takšne pomemb-ne.podrobnosti se tudi v odnosu do praznovanja tako pomembnega praznika zrcali razumevanje državne suverenosti med politiki in javnostjo, katera jim slepo sledi. Po eni strani državna oblast, predvsem vladajoča koalicija, ne zmore potrebne inte-grativnostl, da bi vsaj ob takšni priložnosti organizirala za vse državljane in politične skupine sprejemljivo proslavo, denar zarjo pa troši ne glede na to svojo nemarnost. Po drugi strani pa kakšne podobne geste, recimo razumne kompromisne poteze, ni sposobna niti opozicijska politika, ki s svojim užaljnlm in kljubovalnim kujarjem punta tudi svoje somišljenike.
Na obeh straneh smo torej priča elementarnemu pomanjkanju čuta za suverenost in osupljivi nespo-
sobnosti za državniško držo in obnašanje. Ko razsodna javnost posluša te iste politike, kako si med seboj očitajo, zaradi česa da nas Evropa gleda omalovažujoče in nas ne sprejme (...), kar bo imelo takšne in takšne posledice, bi najraje, verjemite ml, vzel žilavo gorjačo in vse te pametnjakoviče in čuvarje narodnih interesov razgnal kot krdelo besnih kojotov. Zakaj takšno ogorčenje? Zato, ker me kot državljana to ponižuje v očeh normalnega sveta, ker se nam posmehujejo tudi vsi oni iz nekdanje Jugoslavije, od katerih smo se vedno šteli za veliko boljše.
Tudi sicer je v odnosu do državne suverenosti videti vrsto defektnih pojavov. Z mešanico hudomušnosti in trpkosti bi plebiscitno vprašarje izpred petih let velikokrat preoblikoval, da bi se glasilo ŽAU naj Slovenija zares postane samostojna in neodvisna država?’
Teorija in stroka pod suverenostjo razumeta 1. neodvisnost državne oblasti, da na svojem območju povsem samostojno sprejema odločitve, S. prevlado državne oblasti na njenem območju v odnosu do vseh drugih dejavnikov in oblasti, 3. pravno neomejenost državne oblasti na njenem območju, kiji dopušča sprejemati vse odločitve razen tistih, kijih je sama vnaprej izključila.
Če so to trije vidiki (pogoji, izrazi) suverenosti, bi vsekakor morali dodati še enega: Zavest o suverenosti mora dozoreti in o(b)st£jatt v samih državljanih, zlasti v glavah vodilne državnopolitlčne nomenklature. V mislih imam jasne pojme o suverenosti in trdno voljo, dajo udejanjimo (udejanjamo). Nepogrešljiv vidik te volje je nacionalna in politična enotnost glede strateških vprašanj nacije. V tem pogleduje mogoče v času od za-
četkov efektivnega osamosvajanja in uveljavljanja državne suverenosti do danes opaziti dve različni obdobji.
V prvem je v naciji in v državno-političnem vodstvu obstajala enotnost hotenja, jasnost predstav o tem, kaj (v glavnem tudi kako) hočemo doseči. Poleg enotnosti in volje pa smo žrazpolagali ’ z zadostno mero odločnosti in modrosti. Kar je bilo zgolj logičen nasledek vofje in enotnosti.
Razveseljiva bi bila ugotovitev, da je v drugem obdobju samostojnosti prišlo do dezintegracije dejavnikov naše suverenosti zgolj zato, ker smo zmotno mislili, da se suverenost doseže in zavaruje z enim (enkratnim) dejanjem. Ra-zorožujočeje spoznanje, da je do tega prišlo zaradi skoraj absolutne pravlade strankarskopolitlčnih silnic nad nacionalnimi in s tem silovite dezintegracije nacionalnih interesov, do njihove strankar-skopolitične privatizacije in posledično do njihovega podrejanja dnevnim, proračunskim (kapitalskim), propagandnim, volilnim in podobnim koristim strank ter Jare strankarske oligarhije.
Lahko bi nanizali dolgo vrsto primerov, ki žalostno razgaljajo, kako malo je suverenega v naših srcih in glavah, kako malo je navsezadnje tudi patriotlčnega ponosa, ki bi moral biti eden poglavitnih izvirov suverenosti. V tej luči izgubljajo svoj lesk in navdih tudi vse še tako povzdignjene in dobro mišljene Izjave ob dnevu samostojnosti
Zagotovo bi morali vsi skupaj tudi malo žvase’ in ne samo med svoje ljubljeno ljudstvo. Morda tudi zato, da se ne bi kdaj pozneje čudili nenavadnim izrazom volje volivcev. Dobro vemo, da odločitve iz razočaranja in ponižanja niso dobre.
Piše: Ciril Ribičič
V v
PUSTOLOVŠČINA Z NESREČNIM
KONCEM
Naj kratko komentiram odgovor dr. Janeza Drnovška v novoletnem pogovoru z urednikom Sobotne priloge Dela Jankom Lorencijem na vprašanje, ali razmišlja o tem, da bi razdčl koalicijski pogodbi in oblikoval tehnično vlado na podlagi individualnega sporazuma z ministri.
“Toniizključeno...” Te Drnovškove besede izražajo opozorilo ali celo grožnjo koalicijskim strankam. To je upravičeno, kolikor se nanaša na SKD, ki je več kot neprijazna do vladnih predlogov v državnem zboru in do predsednika vlade v javnosti. In zakij bi potem bilo treba razdreti obe koalicijski pogodbi? Ali ni nekoliko protislovno, če uporabim blag izraz, da predsednik vlade zaradi težav z eno koalicijsko stranko javno grozi z odpovedjo koalicijske pogodbe drugi stranki? Toliko boj, ker gre za stranko, ki sije od vsega začetka prizadevala za enotno koalicijsko pogodbo vladnih strank, pas tem ni nikoli uspela. Tako
torej: ZLSD naj bi prvič postala “enakopravna” ob koncu koall-cje: enakopravno bi bila vržena iz koalicje, pa čeprav brez krivde. Če prav razumem, dr. Drnovšek doslej ni vrgel SKD iz vlade samo zato, da ne bi postala “žrtev”. Kakšna žrtev bi bila šele stranka, ki za odpoved koalicjske pogodbe ne daje nobenega povoda?
“...če bi se take napetosti v koaliciji nadaljevale...” Napetosti so po Drnovškovih besedah: neresnost SKD, ker dehje hkrati v koaliciji in kot najtrša opozic ja, Peterletov odstop, Peterletova težrja, da hoče biti ves čas v igri, predlog SKD o predčasnih volitvah itd. Kje so koalicijske napetosti, ki bi jih povzročala ZLSD in bi opravičevali odpoved medsebojne koalicijske pogodbe?
“Potem bi šli na manjšinsko vlado...” Manjšinska vladaje v naši ustavni ureditvi zasilen izhod iz vladne krize v primeru, če se v državnem zboru ne more oblikovati normalna, torej večinska
vlada. Pri nas pa imamo ta trenutek vlado, ki ima tako široko večinsko podporo, da lahko dosega minimalno večino tudi brez ene od vladnih strank, SKD. SKD je to neštetokrat preizkusila v praksi, na primer, ko je glasovala proti izvolitvi dr. Drnovška za predsednika vlade, za interpelacjo zoper nekatere ministre in proti predlogu dr. Drnovška za razrešitev drugih ministrov. Do manjšinske vlade je mogoče priti le tako, da najprej na glasovanju v
državnem zboru “pogorijo ” kandidati, ki bi radi vodili večinsko vlado (in to po dveh poskusih na predlog predsednika republika in drugikrat lahko tudi na predlog desetih poslank in poslancev). Od kod predsedniku vlade, ki je doslej slovel po premlšjenih potezah, s kolikor j e mogoče zanesjivlmi možnostmi za uspeh, ideja o pustolovščini v več dejanjih brez možnosti za happy end. Pustolovščini, ki ne bi škodila le dr. Drnovšku, ampak tudi stabilnosti Slovenje.
“...v kombinaciji z nekaterimi neodvisnimi ministri in ob predpostavki zagotovljene podpore v parlamentu”. Ne bom oživjal celotne zgodbe o tem, kako je bila SDP pred leti v ponižujočem položaju, ko so njeni ministri smeli opravljati nekatere težke naloge, stranka pa je smela, čim manj opazno in čim bolj potihoma podpirati vlado. Vem, da so v ZLSD, zlasti na njenem bolj radikalnem levem krilu, ljudje, ki bi se radi znebili vladne odgovornosti. Toda ti predlagajo izstop iz vlade zato, da bi
stranka lahko dosledneje in odločneje zastopala socialdemokratski program in kritizirala preveč liberalistično vladno usmeritev, ne pa zato, da bi podpirali vlado, ki bi postala “čista” LDS-ova trdnjava. Osebno bom proti kakršnikoli “tihi” podpori Drnovškovi “manjšinski vladi LDS”. Bom pa podprl morebitne predloge predsednika vlade za veqjo odgovornost ZLSD v vladi, ki jo SKD zapušča.
“Minimalna večina v njem je potrebna in mogoče jo je dobiti tudi brez koalicijske pogodbe”. Recimo, da dr. Drnovšek pričakuje tiho podporo od kakšne druge stranke, kije tako altruistična, da bi potihoma podpirala enostrankarsko manjšinsko vlado. Kaj takega ni venjetno brez korenite spremembe vladne politike, proračuna in kadrovske rekonstnikcffe vlade. Za vse to je podlaga ravno koalicijska pogodba, zato ml ni prav jasno, od koga in kako je mogoče brez take pogodbe dobiti potrebno večinsko podporo. Morda od koga, ki bi postal boter manjšinske vlade zato, da bi jo lahko vsakodnevno Izsiljeval?
Največ argumentov zoper manjšinsko vlado je navedel dr. Drnovšek sam, ko je prepričljivo pojasnil, zakaj je Peterletov predlog o predčasnih volitvah neprimeren: “...Skratka, umetno bi morali sproducirati politično krizo, kije ni. Zakaj bi morali dati samemu sebi in svetu čisto po nepotrebnem znamenje, da sta tu kriza in nestabilnost, kipa ju v resnici ni?” Pa res, zakaj le?
Piše: Jože Smole
NEPRIJETNO
PRESENEČENJE
Splošno mnerjeje bilo, da is. mski fundamentalizem ne mo resneje okužiti sodobne Turčije, globokih reformah, kijih je iz\ del veliki državnik Kemal A tat rk, seje ta država dvainsedemdai let razvjala kot posvetna, v h teri se je dosledno spoštovalo naa ločenosti cerkve od države. Politič sile, ki so se zavzemale za islan zacjjo države, so bile vsa ta le povsem na obrobju politične, dogajanja. Na zadnjih parlame tamih volitvah pa je glavna islai ska konservativna stranka Refi dobila največ glasov, in se uvrs la na prvo mesto med parlame tarnlmi strankami To je bilo Vi kakor veliko in neprijetno preš nečenje. Še posebej za državni. Evropske unije, saj so ti s Turč, nedavno sklenili carinsko unijo, pa jo prav islamski fundament listi najostreje obsojajo in zavrača
V	analizah vzrokov za bliskovit porast islamskih fundamentalistov ugotavljajo kot osnovno, da so obubožane delavske in kmečke množice nasedle demagogiji stranke Refah, ki jim obljublja pošteno in pravično državo, grajeno na koranu, državo, ki bo ukinila nezaposlenost, preprečila izkoriščanje delovnih ljudi, uvedla pravičen ekonomski red in zagotovila družbo vsestranske blaginje.
Predsednik islamske stranke Refah, devetinšesdesetletnl Ne-cmettin Erbakan, se na domačem finančnem področju zavzema za takšno reformo bančnega sistema, fa' ngj bi deloval brez obresti.
V	političnem pogledu zahteva črtanje 24. člena ustave, ki govori o ločenosti cerkve od države. V zunanji politiki zahteva izstop Turčije iz pakta NATO, zapiranje ameriških letalskih vojaških opo-
rišč ter odpravo nedavno sklenjenega carinskega sporazuma z Evropsko unijo. Obsoja izraelsko-pale-stinski sporazum, pogajanja med Sirijo in Izraelom in zahteva ukinitev vseh sankcjj proti Iraku.
“Mi smo izbruhnili kot vulkan ”, pravi Necmettin Erbakan. “Postali smo največja stranka. Mi prihajamo gromovito. Vzpostavili bomo skupno islamsko težišče, zgradili bomo islamsko svetovno skupnost, ustanovili bomo islamske Združene narode. ”
Takšne izjave so šokirale tudi največje poznavalce islamskega fundamentalizma.
Stranka Refah je na parlamentarnih volitvah 24. decembra 1995 dobila 21,3 odstotkov glasov. Zagotovila sije 158 mest v parlamentu (od skupno 550). Seveda sama ne more oblikovati vlade, vprašanje pa je, s katerimi drugimi političnimi strankami bo skušala oblikovati koalicijo. Dve vodilni stranki centra sta se med seboj ostro obtoževali, kar je izzvalo krizo vlade premierke Tansu Ciller in predčasne volitve. Stranka “resnične poti”, ki jo vodi dosedanja premirka Tansu Ciller, je dobila 19 odstotkov glasov. Vse stranke konzervativnega centra skupaj so dobile 40 odstotkov glasov. Sedaj so se začele pogajati o možnem skupnem sodelovanju s ciljem preprečiti nadaljnji prodor
islamskega fundamentalističnega gibarja. Vprašarje pa je, koliko bodo v tem tudi uspešne. Za rjiho-vo ravnanje je značilno, da vnaprej odbij jo sleherno pomisel o sodelovanju s strankami politične levice, ki so na zadnjih volitvah napredovale.
Inflacija v Turčji je presegla 84 odstotkov, dolgovi znašjo 100 milijard dolarjev, vojna proti Kurdom traja že enajst let in Turčijo stane 7 milijard dolarjev letno. Nova šibka koalicijska vlada bo vse manj kos reševanju hudih problemov. Prav to pa bo objektivno širilo prostor za islamske skrajneže.
Volilni uspeh muslimanske stranke Refah je povečal možnost neposrednega vojaškega vpletanja v politične odločitve. Načelnik generalštaba Karadaji je po volitvah opozoril, da vojska ne bo dovolila nadaljnje rasti islamskega fundamentalizma. “Turške oborožene sile so reformistične in kot takšne močna sila proti vsem oblikam fanatizma, ”je izjavil in spomnil, daje po drugi svetovni vojni vojska v Turčji že trikrat prevzela oblast. Vodilni ameriški časopisi izraž^o zaskrbljenost, da bi povečani vphv islamskih fun-damentalistovln s tem vse bolj oslabljena turška vlada lahko ogrozila ameriške strateške interese v tej državi in celo v tem delu sveta.
arena
Piše: Boža Gloda

priznati, da imajo v svojem luninem koiedatju zanimive —-
§§Sl
golfi^l^jbrž z«to?ker •
nega icjjtrci domačih. Šele takrat, ko Irhasti fantje zaigrajo in zapojejo tiato o Sloveniji, nam država, ki jo sicer vedno kritiziramo in bi jo najraje brcnili v zadnjo plat, postane jjnba in otipljiva.
Ker smo na južni strani Alp, kar je sicer naša zemljepisna lepotna napaka, najpametnejši, se seveda
^SrSI^enje^S^^
vodstva, ker se prerivajo ob vedno polnem koritu. Res aicer tu in tam kdo koga nabode ali ugrizne, vendar je
Potem so taki merjasci, ki nočejo niti blizu državni pidi in raje tiho rjjejo za gomolji in čakajo na želod in žir, da jim padeta pred rilec. Ta vrsta ima predober nos, da bi izgubljala čas s politiko, in tudi ujeti se ne da kar tako To Je prebrisana vrsta, ki žre samo najboljše in se nikdar ne pokaže na planem.
zIvSH^dalSTr^So1’ Sfz SSmer^S
najtežje odkriti, ker so veteranske mrcine in so lovcu vedno za hrbtom.
kot dovolj in zato jePta dežela prerita vzoTž in poprek Takega merjaščevega leta namreč ne bo nikdar več. ----------—.....................................
Glede podgan in Kitajcev	' ^
je zadeva precej podobna tisti z merjasci. Njihov Buda je moral v starih časih biti prav ljubezniv bog, saj je pod ga-
ndkr^nol ter očarljivost. Sedanji Kitajci imajo o podganji nadlegi najbrž drugačne mnenje, toda kar je je. Podganje leto i se bo začelo v drugi polovici februarja, m kar se nas tiče, nas boljše leto od podganjega ni moglo doleteti.
Volilno leto je namreč kot , nalašč za podgane. Podganje
leto, kije znano po prepirih, pogajanjih in sporih, pa je kot naročeno za volitve. Podganaje namreč zvita stvarca in je zato tudi prva v kitajskem luninem koledarju.
Tako kot merjascev je tudi podgan več vrst. V naših logih jih je toliko, da bi rjihovo naštevanje vzelo pre-
puu .sapami gomazelo pongan, venoar oooo ao Jjuai vse po vrsti nadvse ljubeznive. ljubeznivejših si sploh ne
”nam bo' ^oo
CflAi.- AVpAMMg,«* ilfAl-Lu VV
samo slabe podgane, ker pa so večinoma sive, bo na prvi pogled težko ugotoviti, katere so slabe m katere dobre.
Sicer pa ne; tistih najbolj krvoločnih, ki bodo grizle vse okrog sebe, najbrž nebo težko razvrstiti. Saj je znano, da podgana, ko enkrat okusi kri, narjo težko pozabi. Zato podganam, ki bodo Male okrog sebe, pač ne bo verjeti, da se bodo, ko bo podganjega, to je vdiinega leta konec, spremenile
kot mačke iz visoke družbe; nekaj jih bo tudi iz že v prejšnjih
Itft.ih nnti-inlifinih Iftdii- T-uvt-flk-lh Vi na	uoaVa
leta, se maice posopirijo m nato znova zgrnejo; potem bodo še take, ki nas bodo prepričevale, da so nove podgane čisto nekaj drugega kot tiste stare, vendar se seniorke ne bodo dale, ker da so najbolje organizirane
bitja. Recimo v podganjem letu.
Znamenja časa
KAR SO PRIDNE MRAVLJICE ZBIRALE. CEBEIJCE SOT.IDARNO OPLEMENITIT,F.. SOZACELI DRUŽBENI TROTI POZIRAn
Po petih letih je na dlani, da bi, če ne bi propadel DEMOS, ko je krenil v napačno smer, propadla Slovenija. Raznesli, razgrabili, razprodali, zapravili bi jo meritokrati in populistični lovci na afere. Kar so pridne mravljice - delovni ustvarjalci desetletja zbirali, čebelice solidarno oplemenitile, so začeli družbeni troti požirati hitreje, kot seje obnavljalo. Ko se na ovce spravijo čuvarji, na narodno bogastvo pa grabežljive!, ko pastirji postanejo volkovi, se stvari začnejo obračati po zlu.
V preteklih letih je bila najsvetlejša točka vseljudski konsenz za osamosvojitev. Za premnoge pa še danes ni bolje, celo huje je. Usodno posebno za tiste mlade, ki so brez možnosti, da bi se izobrazih, brez upanja, da bi se zaposlili in uveljavili z vključitvijo v družbo in življenje, v prihodnost, si uredili dom in družino. Še teže je premnogim, ki so zgubili delo. So kot pregnani iz raja, iz aktivnega delovanja, odrinjeni na rob družbe. Za oblast se drenja preveč nekompetentnih. Informatika, komunikacije, del proizvodno ustvarjalno usmerjenega kapitala, gospodarstvo in del odgovornejših medijev si sicer prizadevajo za boljši jutri, vendar, ali napredujejo z večjim pospeškom kot razdiralci? Tudi novinarje prebira čas. Razumljivo je, da se bolj angažirani med i*jlmi opredeljujejo za neko smer ali opcijo; ne pa da se udinjajo za raboto skupinam, ki jim ni do demokracije. Izdelovalci ko-njunkturnih novičk in račk (namesto avtentičnih informacij za nepristransko presojo) so od novinarstva daleč kot pokvarjenci od ustvarjalne politike.
Parlamentarne preiskovalne komisije so se pokazale kot zavore na poti v moderni jutri. Kaj drugega neproduktivno početje iskanja krivcev na osnovi izma-ličenih in prirejenih ocen o minulih dogajanjih in pravičniško revanšistični koncepti iskanja enostranske resnice niti niso mogli dati. Zdaj bi morali - tisti, ki hočejo ta sadomazo nadaljevati - spet ustanoviti kako parlamentarno komisijo za raziskovanje odgovornosti iz preteklih petih let: Za od nekompetentne poosamosvojitvene politike povzročeno gospodarsko škodo, recimo pri Elanu, Avlo Adrii, Hitu in drugih, vse do Tama. Za povzročeno škodo manjšini v zamejstvu z zganjanjem udbomafijske onanije. Za odgovornost za trgovanje z orodjem in prisvajanje izkupička. Za grabeže, prisvajanja (na način zapoznele prvobitne akumulacije) za provizije, posojila doma in v tujini (kijih okoriščevalci in nekatere stranke naivnim do-brovernežem ne bodo nikoli vrnili). Raziskovanje odgovornosti za izgubo ugleda in škodo, ki jo povzročajo družbi strankar-ski egoisti z obrekovanjem v tujini. Odgovornosti za neustrezna ali opuščena določila v ustavi. Za pogiibne zakone, ki omogočajo zapravljanje skupnega bogastva (ki tako “strokovno" zagotavljajo neodtujljivost zemlje, da hkrati oplemenitene gozdove kar vsi-Ijujejo raznim Thurnom), ki so postali protiargument vključevanju v Evropski uniji. Pa odgovornost komisije za mir in pravičnost, ki k temu nič ne reče in tu ne uveljavlja pravice do svojega glasu v politiki. Tudi za brezposelne in druge prizadete se ne zavzame. (Kako naj bi se, ko pa njene podaljšane roke obnavljajo fevde, banke, so/ lastništva tiska, radia, televizije, založb, informatike - bitke za duše in volivce da ni brez denarja in medijev, prižnica da ne zadostuje več - ipd.) In kako bi se šele mučili pri odkrivanju odgovornosti poosamosvojitvene politike za nabuhlo, meritokra-tsko zavoženost strankarsko multinegativne kadrovske selekcije v državni upravi (tako povzpetniško zapravljivi kot izletniško simpozijsko neučinkoviti).
Precej tega seje nabralo, morebitna nova komisija bi lahko
delala prihodnjih pet let. Pa če se odločimo za tej ustreznejšega? Ko nas banalno mešetarjenje z zaslugarstvom ne neha vleči za nos, ker da smo naivno nespametni, menda zadovoljni, če nas pametnjakoviči varajo. Ko se nadaljujejo antagonizmi in vsak cigan svojega konja hvali, druge pa zmerja, vsiljuje ali prodaja razne peterlizme, janšizme in druge podobnizme. Ko še državo zlorabljajo kot predpražnik in ko bi jim bilo treba toliko boj pregledati zobe, kolikor večje samohvale in' obrekovanja, ko vsega tega gotovo ne počnejo iz ljubezni do bližnjega ali zato, ker bi nam res hoteli dobro. Kako preusmeriti ta vse nasilnejši pogon za oblast? Mar ne kaže “sestopiti, odstopiti ali odvoli-ti” tistih, ki so bili poleg in so so/odgovorni za “čim slabše tem boljše”? Naj počnejo kaj bolj koristnega, če znajo, in naj se z dejanji, ne z zmerjanjem ponujajo. Kar so v politiki pokazali, smo izmerili. Končno moramo upoštevati nekatere realnosti. Prva je gotovo ta, da
strani oprezuje še nekaj razumnikov, ki so že po naravi nagnjeni k opazovanju, kritiki ah vzvišeno samovšečnemu preziranju politike, morda še k lenobni oblomovščini in splendid isola-tion. (Družbeno poslanstvo elite naj bi udejanjila pobuda SSK -sama mrtvorojen otrok, ki ni uspel nadomestiti v prejšnjem režimu uveljavljene in še vedno dobro delujoče SIM -, poskus sestaviti iz posameznih institucij nadstrankarsko pristranski, institucionalno in civilnodružbe-no nevezan svet sedmih modrecev, da bi plavali med nebom in zemljo.)
Nekaj neizkoriščenih močije še v cerkveni hierariji. A so omejene z ideologijo in dogmami, kijim, tako kot celibat, odmikajo celostno znanje o družbi in družini. V ljudskem značaju se tudi nekaj spreminja. Nekoč je miselnost “manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svitlim soncem sužni dnovi" pomagala braniti nacionalni prostor. Verjetno pa samo s to maksimo ne bi zadržali niti tako skrčenega, kot je postal. Ne brez ljudskega optimizma, kurentsko pogansko prademokratično pluralistično pohteistične šegavosti, reformacijsko vedre življenjske upornosti, ne brez enobejevskega odpora. Izgubili bi bili preveč uveljavljanja željnih optimistov, takšnih, kakršnih potomci -asimilirani - plemenitijo vrste sosednjih nacij. Po odločilnem frontovsko enobejevskem obdobju, kije vendarle bilo liber-tarno vseljudsko (česar ne zmorejo spremeniti politikantske
pospešujejo, ko zlorabljajo svobodo, ne upoštevajo pa svobode in pravic drugih. Tudi samovoljno jemanje pravice v svoje roke zavira - za demokracijo tako značilno - sinergijo sodelovanja.) Kaže zagotoviti čimširši prostor neobremenjenim novim/mladim ustvarjalcem v gospodarstvu, znanosti in kulturi. Predvsem gospodarstvenikom, ki upoštevajo tudi socialne potrebe kot pogoj gospodarjenja in iščejo pravo razmerje med ceno dela in kapitala. (Zal se iz izkušenj bližnje zgodovine ni nič naučil naš navidezno mehek, a parazitsko jalovo sebičen, ne/ustvarjalno ne/posloven kapital, ki žre delovna mesta, se grabežljivo nesolidarno postavlja zoper državljana, opušča pa koristno lastnost nekdaj ustvarjalno spodbudnega mecena kulture, umetnosti, znanosti in gospodarskega razvoja.) V družbi pa je na srečo kar še nekaj marljivih ljudi, ki jim je do skupnih koristi in napredka. Ko jih opazujemo pri delu, se niti ne vprašamo o njihovi strankarski ah ideološki pripadnosti, ker ta samoumevno ostaja v zasebni sferi, če jih ne omejuje. Javnost seje navehčala opravičevanja slabih zakonov, butalskega diletantizma v politiki in vpitja držite tatu. Zdaj že vemo kdo in kje so razbijaški mafijaši, člani Organizacije in razvpitih parazdružb. Morda res ni treba čakati le na volitve, morda je bolje koga prej nagnati, tudi če bi nekaj časa imeli tehnično vlado. Odločanje v parlamentu kaže, da celo v sedanji sestavi razumni koristni pre-
majhna nacija nima intelektualnih zmogljivosti, ne uporabnih pohtikov, da bi si lahko privoščila več popadljivih vodilnih eht. Ima jih komaj za eno ustvarjalno. Druga je, da so zmogljivosti za uporabno vodilno elito pretežno že angažirane (z nekaterimi izjemami) v zdajšnji koaliciji. To na svoj način pojasnjuje zakaj koalicija še vedno obstaja in je pri vodenju države relativno uspešna. Neuspešna pa pri spravi, kjer je za nepomirljivo obnašanje ob petdesetletnicah soodgovorna znana koalicijska stranka, zunaj koalicije pa večna institucija (ki se morda v teh tednih skuša izvleči iz kroga pogubnega nadaljevanja nacionalnega razdora?). Dalje, kajpada, prenapeti v oblast zaljubljeni pomladniki. (Ti se požvižgajo še na državno proslavo pete obletnice plebiscita. Samozadostno so prepričani, da imajo mandat za neodgovorno samovoljno obnašanje. Kar bomo že še ob naslednjih volitvah stehtali.) S
konstrukcije ponaredkov zgodovine), seje nadaljeval trend svobode, čeprav z občasnimi zastoji, tudi s skoki čez ovire. Celo z upiranjem centralističnim skupnim jedrom. V relativni svobodi izzveneva viža o manj strašni noči. Zamenjuje jo iznajdljivejše, dejavnejše preprečevanje nacionalne ogroženosti. Pogojev za osamosvojitveno samoodločanje je gotovo bilo po letu 1941 več kot do takrat. Navade, ki so prej so/omogočale nacionalno preživetje, zdaj le še ovirajo. Brambovstvo, sebičnost, potuhnjena zavrtost, škodoželjnost, nespodbudno nemotivirano šomoštrstvo, ideološko pravičniško moraliziranje, disciplini-ramje, nadzorovanje in držanje na vajetih, kot tudi sla po oblasti lahko zakrnijo nacionalne potenciale, da ne bodo uporabni za razcvet, renesanso in uveljavljanje v novih evropskih pogojih. (Tisti, ki v strankah in kulturi ropotajo zoper anarho-liberalizem, ga le enostransko
"lagMH W Mj^ečuvepanj^ja ieljm
P	OV. "	, tCSKTS pOtOIXlCX -
dlogi vse pogosteje dobijo potrebno podporo. Volitve pa bodo morda omogočile še, da se postopoma urede razmerja (sodelovanje) treh vej oblasti. Da ne bo toliko pritlehnih konfrontacij med izvršno, zakonodajno in sodno vejo. Da bo proces odločanja bolj prozoren in bo parlamentarni sistem primeren (če je že dvodomni, naj ne bo skrpucalo). Da bodo soodločanje in sodelovanje pri skupnih zadevah in formalna demokracija uporabni - vsaj toliko kot v Evropi - za vsebinsko demokracijo. Od lokalne samouprave prek pokrajin do vrha. Evropskega centralizma bo mnogo, domač pa bo presežen le s soodločanjem in lokalno samoupravo, ki lahko varuje, tudi če bo v Evropi manj soodločanja kot v pokojni federaciji.
K nam razen pozitivnih izkušenj iz sveta in Evrope pljuskajo nesmisli brez vsebine. Tovornjaki in traktorji zapirajo ceste in mejne prehode, najrazličnejše skupine se samovoljno -vigilam-tsko - izživljajo. Dogovorov brez izsiljevanj skoraj ni. Solidarno urejanje komunalnih zadev s samoprispevki je zamrlo (razen, vzemimo, kje v Slovenskih goricah). S stavkami, ki so pogosto slabo utemeljene, se presajajo tuje oblike brez vsebine, nedomišljene, neprilagojene našim razmeram. Zato, zdi se, bolj škodujejo kot koristijo socialno ogroženim. In kaj naj potem drugega počnejo še kmetje, kot da ludistično uničujejo relativno cenejšo racionalno proizvodnjo “družbenih” posestev, ko ni več smisla niti za prastare služnosti in gmajne? In kako naj zdravniki ali učitelji ohranijo smisel za svoje poslanstvo? Na Balkanu
bo letos, zdi se, spet pognalo gospodarsko in drugo sodelovanje. In (uporno) prekrilo grozo nekajletnega uničevanja, pobijanja, posiljevanja, preganjanja in duševnega in telesnega pohabljanja. Državna uprava je morda pred nalogo, da onemogoči sebično soliranje in se usposobi za pripravljanje uporabnejših podatkov za odločanje v gospodarstvu in politiki. Tako doma. Sanje o socialni pravičnosti so spet v Evropi (še Kohl seje vznemiril). Lekcije štreyka v Franclji, lokalnih pomladanskih volitev v Italiji, pred tedni na Poljskem, potem v Rusiji, Avstriji, in učinki konsolidacije socialistov v Nemčiji so na dlani. Italijanske parlamentarne volitve bodo morda v podobnem tiru. Volivci so skeptični in previdni, bolj za vrabca v roki kot za prekucništvo, ki kot kažejo sveže izkušnje, rojeva nestabilnost in politično, državno ter upravno šušmarstvo. Čut za realnost se širi. Poneumljajoč
Bodo torej morda letos tehnične vlade reševale demokracijo strankarskih pluralizmov in ustvaijale nova delovna mesta? Tudi OECD priporoča zniževanje proračunov in brezposelnosti. V Evropo se vrača spoznanje, da mora država bolj skrbeti za kakovost življerija, za vse državljane. Socialnih vprašanj se ne da odriniti v sterilno čist tržni kapitalizem, s podjetniškim kopičenjem za vrhnji sloj (kot za naših 1000). Tudi ne nekaznovano zanemarjati solidarnih generacijskih aranžmajev zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. (Še v Ameriki se zavedajo, da to ovira družbeno rast, da neplodno kopičenje preprečuje better life, boljše življenje vsem.) Se bodo evropski knjigovotlje končno prelevili iz inkasantov v nacionalne ekonomiste? In ne bodo gledali samo po kupih, s katerih se da največ in najlažje pobrati (pokojninski in zdravstveni skladi, sredstva socialnih transferjev). To je že
zanemarjati solidarnih generacijskih
trušč o starih strukturah, socialistih in komunistih ne zaleže. (Niti Walensa s poljsko RKC ni uspel v poskusu špionistično državnega udara. Demokracijo ljubi, le če zmaga. Čez vse pa ljubi oblast, podobno pač kot vsi, tudi naši meritokrati in povzpetniki.) Kapitalisti, nacisti, fašisti, populisti, socialisti, komunisti, vsi ti “kavboje! in Indijanci, ki divjajo v eno smer”, so pač še tu. Treba je le prave ljudi izbirati. Juppe v Franciji ponavlja tudi pri nas znan refren, da ni alternativ za socialne reforme. A se poteguje za večji delež pri kapitalu, ne pri delu. Prizadeti in brezposelni, kijih je vse več, so tokrat v deželi revolucije 1789. organizirali tehtnejši protest kot 1968. Vidijo alternativo. Le če bi demokratično voljeni oblastniki bili še za vsebinsko demokracijo. Gospodarili tako, da bi denar, namesto za prestižne atomske poskuse, pre- usmerjali v izboljševanje bivanja. Doživeli sm‘o bosanski mir, mir v sveti deželi (morda celo na Irskem). Takšen kot je, je boljši od vojne. Sicer pa se praksa globalne zunanje jiolitike pre/počasi spreminja. Se odločajo sila in močni. Recimo, Velika Italija se izživlja v iredentistični fantastiki in “nesebično ovira” Majhno Slovenijo v demokratično libertarni Evropi. In vendar bi pred letom malokdo verjel, da bodo na Irskem in Poljskem odločili proti RKC. Da bo neznan študent protestiral pri papežu, ker je ta dal roko bosu Andreottiju. Da bodo v nemških deželah, Nemčiji, Avstriji in Švici, po stoletjih verniki spet libertarno povzeli “Cerkev smo mi, hočemo soodločati v njej”. Da pa bodo znanilci evangelija ob svežih sapah ne le na Poljskem in Irskem, temveč tudi na južni polobli še naprej raje trmasto za institucionalni dogmatizem kot za vero. Da bodo še tokrat preslišali klic časa, poglabljali razkol med državljani, namesto da bi “pasli jagnjeta in ovce”. Kdo od pluralističnih demokratov bi bil verjel, da bodo “nepolitična” vlada, "tehnik” Dini in “diktator” Scalfaro bolje skrbeli za Italijane kot petdesetletna ne/tržno korumpirana, večdesetstrankarsko pregnana in požegnana demokristjanska diktatura z zavajajočim imenom. Predčasne volitve v Avstriji so demantirale predlagatelje in tiste, ki brez lastnih programov le kritizirajo, kar so naredili drugi. Vendar Avstrijci hkrati niso bili za alternativni izhod (denimo za vlado socialistov, liberalcev iz Foruma in zelenih). Volili so varno, ohranjujočo, konzervativno že preizkušeno dobro staro rdeče-črno koalicijo (čeprav se lahko ob sestavljariju vlade še kaj zalomi). Komuniste v Rusiji premnogi odklanjajo in se po tihem vesele Žirinovske-ga, za protiutež. Saj se ne ve, kaj bo na predsedniških volitvah junija. Da bo 1996. tako zelo drugačno? Kako naj prav vladajo in kako naj “sladke pojejo Lesničniki in prave Devičniki”. Trendi so opazni. Gingrichi, Berlusconiji, Haiderji, naši preseženi neinventivneži iz pre/ poznopomladanske opozicije ne bodo nič spremenili na bolje.
priročen način jemarija, a tudi prizadene največ državljanov. V skupinah, ki predstavljajo mikroekonomsko kapilarno stabilizirajoče družbeno ogročlje, kjer se zaradi številčnosti zbirajo velika sredstva, gre tudi za veliko število ljudi. Ti postajajo pohtično vsak dan tehtnejši, že kar evropski družbeni dinamit. Ne bo moč v nedogled trošiti skupnih sredstev za gradove v oblakih. Za družbeno neplodne projekcije, pri katerih apolitično gluhonemo vztrajajo inertni tehnokrati in birokrati, brez posluha za eksistenčno usodno družbeno ravnovesje.
Treba bo (speti) poskrbeti za vse.
Milan Samec
Zapisi iz bližnje tujine (1)
TUJINA
Nikoli si nisem mislil, da bom v zrelih letih živel v tujini. Da bom ostal tujec v tujini, da bom postal tujec v domovini. Nisem se odselil daleč - komaj v najbližjo tujino, dvsjset kilometrov od meje. Skozi svoja okna gledam na zahod. Iger sonce zahaja za dolenjskimi griči Pa tudi do slovenske pošte imam dvajset minut z avtomobilom. Najbrž sem edini Slovenec, kije izdal pesniško zbirko z naslovom Tujina, ne da bi natanko vedel, k^j pomeni živeti na tujem. V zbirko sem uvrstil pesmi iz Prage in Bratislave, iz Budimpešte in Varšave, iz Beograda. V teh mestih sem bil na maturitetnem izletu, v teh prestolnicah sem bil radoveden turist, človek na kratkih službenih potovanjih. Da bi me tujina sprejela, da bi bila nežnejša in domača, sem znance in prijatelje prosil, naj se pogovarjajo z mano v svojem jeziku, v materinščini: sam jih bom skušal razumeti, spremljati njihove razlage, razmišljaiija in stališča, pre-nikniti v ijihove vsakdanje probleme, odkriti češko zagrenjenost sedemdesetih let, slovaško nebogljenost, madžarski nacionalizem, poljski kompleks ter srbsko domišljavost... Hoditi, živeti med temi koordinatami in ostati svoj. izkušnja meje poučila:
Kadar iztegnem roko Kadar iztegnem prste na roki Kadar sem najbolj oddaljen od svojega srca Se na koncu prstov končam Za prsti je moja tujina Ko sem prišel prvič na Mednarodni filmski festival v Krakov, sem med člani žirije FIPRESCI naletel na simpatičnega madžarskega novinaija in pesnika. Najprej sva se oba šla »slepe miši« v polomljeni angleščini, in ker sva bila brez besednega zaklada in fraz, sem ga ogovoril v osnovnošolski madžarščini. Besede sem izgovaijal počasi, vendar s pravilnimi akcenti, daje mojemu sogovorniku vzelo sapo. Povlekel me je za rokav za prvo mizo in se razjokal. Vsak človek v tujini, ki zna madžarski, je del našega
ODVETNIK DRŽAVE IN
^"NACIONALIZACHA
Državni zbor je na zadnji lanski seji izglasoval triletni moratorij (in revizijo) za nekatere denacionalizacijske zahtevke. Začasna zamrznitev (in revizija) denacionalizacije velja za pri ere, ko naj bi (ali je že) en upravičenec dobil vrnjenih več kot 200 hektarjev površin, ko mu je za po vojni nacionalizirano premoženje tuja država že izplačala odškodnino ali je bil do nje upravičen in ko je bilo šele v denacionalizacijskem postopku uradno ugotovljeno, daje imel ob nacionalizacijijugoslovan-sko državljanstvo. Zakon, ki je (vnovič) razdelil poslance in javnost, naj bi bil - je bilo slišati njegove zagovornike - neke vrste popravni izpit, kajti če bi denacionalizacija tekla še naprej kot doslej, bi tujci utegnili postati lastniki veq]ih površin gozdov in drugih zemljišč, kot meri Prekmurje. Tuji veleposestniki bi bili lastniki pravi-
mu organu predložil vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka”. 0 tem, ali so bili po avstrijski meddržavni pogodbi Attemsovi upravičeni do odškodnine, pa torej niso denacionalizacijski upravičenci, o čemer govori že omepjeni 10. člen zakona o denacionalizaciji, v delni odločbi iz Slovenske Bistrice ni zapisane niti besede, zato je po mnenju nekaterih pravnikov vsaj sporna.
Še en vidik denacionalizacije razkriva delna odločba slovenskobistriškega upravnega organa. V postopku so namreč.poleg vlagatelja zahtevka za denacionalizacijo, dediča razlaščenih in že umrlih grofov Attemsov, njegovega pooblaščenca in predstavnika Gozdnega gospodarstva maribor sodelovali tudi predstavniki sklada kmetijskih zemljišč oziroma njihov zastopnik - Javno pravobranilstvo Slovenije. To pa je organ, ki naj bi bil odvet-
AFERA IBTZ RAZJASNJENA
Po nedavnem pričanju Milana Kučana pred puklasto komisij o in posledični tiskovni konferenci njegovega soigralca Janeza Janše smo se prijatelji enega in drugega spet kregali, kateri od njiju dveh govori re-
naroda. Ti si izgubljeni sin, ti si madžarski otok v tujem morju. Bog te blagoslovi, sin Goga in Magoga. Obljubil mi je, da mi bo poslal madžarske revije in knjige, povabil meje v Budimpešto. Vse do konca festivala seje družil z mano, kot daje madžarski kralj, jaz njegovo žezlo. In res mi je nekaj let pošiljal časopise in svoje knjige, dokler ni nenadoma umrl v tujini. V Frankfurtu mu je na knjižnem sejmu postalo slabo. Nihče ga ni razumel, ko je s polomljeno angleščino in literarno madžarščino ha hropečih ustih razlagaj, da ima sladkorno bolezen, da potrebuje kocko sladkorja, a ker je govoril kar naprej, da ima »cukorbaj«, so Nemci okrog njega samo odkimavali in ga prepustili njegovi usodi. V tujini je težko že živeti, ktu šele umreti. A tujina je tam, kjer nimamo prijateljev. Včasih se zgodi, da tudi v domovini nimamo dobrih prijateljev, da imamo samo bližnje ali daljne sosede. Zato je tudi v slovenski. himni verz ali stih, ki se ga pogosto spomnim. Kdo ve, komu je hotel pesnik sporočiti, da »ne vrat, le sosed bo mejaki«. Za tiste, ki so ostali doma, sem tudi jaz najbrž sosed in njihov mejak. V duši in srcu Slovenec, Slovenec iz bližnje tujine. Pogled čez plot na svoje na svojem je včasih morda bolj zanimiv, objektiven in dobrohoten kot življenje iz oči v oči, življenje, ki prinaša s sabo tudi nesporazume, nerazpoloženje in netoleranco. Človek, ki živi v tujini, se lahko vedno vrne v domovino, tisti, ki živi stalno doma, se težko odloči za pot na tuje.
Jaz pa sem odšel čez mejo, v tujino, da bi si tukaj našel nove Prijatelje, doma pa ostal zvest svojim najbližjim. Da bi odšel in se nato vračal. Kot se na spro-hletje ali mladoletje vračajo štorklje oziroma štrki. Kot so se nekoč vračali prekmurski sezonci, moji strici in njihova sestra, moja mati. Kgjti če se ne bi vrnila pred šestdesetimi leti iz Chicaga, tudi mene najbrž ne bi bilo. Mogoče bi se rodil kot Američan, in Slovenija bi bila zame resnična tujina. Ker pa sem rojen doma, je zdaj zame ves svet razen Slovenije tujina. In iz te bližnje tujine bi se rad vračal s svojimi zapisi in vtisi, spoznanji in domotožjem. Saj se vrnitve domov nihče ne sme sramovati. In samo tisti, ki so bili po svetu, vedo, daje boljši kamniti dež doma kot zlati v tujini.
Branko Šomen
snico. Nekdo je povedal izvirno misel, daje resnica tudi v tem primeru samo ena in nas pri tem silno pomenljivo pogledoval. Pod to sugestivno močjo smo začeli omahovati. Rekli smo si, da bomo zadevo v miru premislili, saj oba igralca niti skupaj niti posamič ne zaslužita resnega prijateljskega prepira. Zlasti v teh dneh človeka ne mika, da bi sam ždel ob točilnem pultul Po izčrpnem branju vseh začasnih resnic o eni sami resnici in po več nočeh brez sna smo se spet zbrali, da pridemo do sklepa. Zaobljubili smo se namreč, da bomo zadevo končali še v tem letu. Ne rečem, da se niso kresale iskre in da ni bilo potrebno veliko brizganca, da smo jih gasili (padla je celo ideja, da bi zaprosili dotacijo iz proračuna). Tudi ne skrivam, da naša koalicija ni bila nekaj na robu razpada. Bilo je več bliskovitih obstrukcij, vendar so se vse končale po obisku intimnega in splošno uporabnega kotička. Pretežni del plenuma sem imel občutek, kakršnega pogosto dobite ob spremljanju dela parlamentarcev, ko se vam zdi, da imajo s sabo samo gradivo in direktive, da pa so morali razum v naglici pozabiti doma. A naposled seje vse izteklo v presenetljivo in soglasno ugotovitev. Ta ugotovitev ima seveda daljnosežen pomen, če vemo, daje t.i. afera JBTZ v resnici mati vseh naših afer. Moramo namreč spomniti, da afere ni, dokler ni razkrita, ni pa treba spominjati, kdo je naš največji izumitelj afer. Naših ugotovitev ne bom nizal po točkah, kajti kdo ve, če ne bo glede na razpoloženje teh dni prišlo še do drugostopenjske obravnave. Omejujem se le na povzetek:
Ni dvoma, daje Milan Kučan kriv. Vendar je treba njegovo krivdo pojmovati posredno. Kot predsednik takratne ZKS je poosebljal tudi njeno odgovornost. Se večl Poosebljal je njeno odgovornost za nazaj. V tem pogledu nanj naslavljamo očitek, daje partija Janšo
ovirala in spotikala v njegovem vzponu navzgor, čeprav je bil njen nadvse vnet aktivist. Kot najjasnovidnejši del družbe bi bila partija (t.j. Kučan) morala vedeti, da se z gorečneži ni mogoče zafrkavati. Odgovornost partije (Kučana) vidimo torej v tem, da ni bila sposobna stvari predvidevati in ustrezno ukrepati. Zaradi jasnosti navajam primer: Nekoč je neki občinski sekretar zapeljeval ženo komandirja milice. Da bi se izognili javnemu škandalu, so sekretarja poslali za leto dni na politično sorbono v Kumrovec...
kongresa KPS bodočnost slovenskega naroda namesto komunistov reševal Janez Janša s peščico zapeljanih somišljenikov, je moral vodilni center ukrepati, kakor jev tistem položaju najbolje doumel. Generalštab je bilo treba prepričati, da v Sloveniji poteka protirevolucija, ki seji komunisti ne znajo postaviti po robu. Predpostavka je bila logična: Protirevolucionarno jedro bo prejkone zaprto, neizogibna internacionalna pomoč slovenski revoluciji pa bo pod vprašaj postavila tudi tedanjo vodilno garnituro v republiki. S tem pa bo ponovno omogočeno, da komunisti prevzamejo usodo naroda v roke injo naposled tudi rešijo - seveda tako, da Janšo še enkrat zlorabijo in ga po končani uporabi zavržejo.
kakšno dolžnost v zveznem obrambnem aparatu - mordakar v kabinetu
ambicijiMbUotadoSčeno.”
Kaj bi bila morala naredi- Objektivna krivda Milana ti politična oblast? Janšo bi Kučana je tako po naši sod-bila morala skadrovati na bi nedvomna. Toda ker ni šlo kakšno dolžnost v zveznem za osebne naklepe, temveč za obrambnem aparatu - morda precej štorasto izpolnjevanje kar v kabinetu obrambnega zgodovinskega poslanstva, je sekretarja ali načelnika ge- treba biti pravičen tudi pri neralštaba. Tako bi imeli pra- odmeri odgovornosti in kaz-vega človeka pri samem izviru ni. Pošteno bi bilo, da Kučan zla, a tudi njegovi ambiciji bi sproži postopek Janševe reha-bdo zadoščeno; Ce bi ga po bilitacije v ZKS, kar pomeni, naključju razkrinkali, kar pa da mu avt0matično pripada-se verjetno ne bi zgodilo, saj g(.ag brez prekinitve in za-preverjeni kadri niso sumljivi,	dovoljiva funkcija v Združeni
bi ga po takratni navadi lepo listL Težava sicer lahko na-premestili na kakšno drugo na- stopi, če bo zahteval tudi vi-logo m zadevo pometli pod pre- položaj v Organizaciji. Toda progo. Vrhovmstvo ne bi v no- kolikor Kučanove zvitosti ne benem primeru tvegalo skan- precenjujemo, lahko verjame-dala, saj bi tako priznalo, da m0 da za tak primer še je neumno m nesposobno. kakgno paraielno.
Zaradi ene same zgrešene Bistveno je vsekakor spoz-faidrovske poteze vodstva ZKS ^ daje t.i. afera JBTZ čisto i6 ?°rnat Jn^aD svoje ambicije	navJadnaJ kadrovska zdraha
ntC	edl:	znotraj partije. S tem pa je
nega pozna m obvlada (“Ce nisi dokončno ™Pšla na teren z&i-z nami, si proti nam”). S tem
seje sprožil usodni tek stva-	ocitno me
ri. Ker je vse kazalo, da bo v zgodovinarje).
nasprotju s tezo čebinskega	Martin Ivanič
“Zaradienasama
V
SSO^^SSS^SSBSiaa.
stvari, JC&fjg vs& k&zsdo d&bo v nasprotju $ tBZO ČGbioskB^B koii£rQSU
KPS bodočnost slovenskega naroda namesto komunistov reševal
w <w'.	j
Tgtn&m Tofi oa b naSninn	anfniSli&nilcfTtr /p tnnvftl vnfiilni
.	-......_ : 1, «T m .	_	m _......._ ..

centerukrepa ti, kakor je vVistempolozajunajbolje doumel. ”
lil

“Zakon, kije (vnovič) razdelil poslance in javnost, naj bi bil -je bilo slišati njegove zagovornike - neke vrste popravni izpit, kajti če bi denacionalizacija tekla še naprej kot~ doslej, bi tujci utegnili p ostati lastniki večjih površin gozdov in drugih zemljišč, kot meri Prekmurje. Tuji veleposestniki bi bili lastniki praviloma na obmejnih, nacionalno in obrambno najobčutljivejših območjih Slovenije. ”	____________________
loma na obmejnih, nacionalno in obrambno najobčutljivejših območjih Slovenije.
Po 10. členu zakona o denacionalizaciji ne bi smeli vrniti po drugi svetovni vojni podržavljenega imetja tistim upravičencem, ki so dobili ali so imeli pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države. Ko so poslanci utemeljevali predlog zakona o moratoriju (in reviziji), so med drugim tudi dokazovali, da je šla praksa drugo pot. Pri tem so se sklicevali tudi na primer iz Slovenske Bistrice. Tamkajšnja upravna enotaje septembra lani izdala delno odločbo, s katero je Ferdinandu Maria Ignatzu Moritzu Attemsu vrnila 14,081.893 kvadratnih metrov nepremičnin na Pohorju. To premožepje je bilo podržavljeno avgusta leta 1945. Upravni organ se v svoji delni odločbi sklicuje na ugotovitev, da “odškod-nina za zaplenjeno premoženje ni bila niti določena niti plačana, o čemer priča potrdilo finančnega ministrstva Republike Avstrije in komiteja za zaščito jugoslovanskega premoženja v inozemstvu, ki ga je upravne-
nik države in naj bi torej ščitil pjene interese. Če so nekateri denacionalizacijski postopki res sporni ali so bili celo nezakoniti, ali to pomeni, da ima država slabega odvetnika?
Vprašanje je retorično, kajti ni problem v tem, ali je državni odvetnik dober ali slab, ampak v dejstvu, da država svoje javno pravobranilstvo angažira ali ga ne. Če je namreč Javno pravobranilstvo Slovenije po svoji funkciji včasih zastopalo premoženjske pravice in koristi družbenopolitičnih skupnosti in (poenostavljeno povedano) skrbelo, da država ni prepoceni prodajala in ne kupovala predrago, zdaj nastopa kot državni advokat samo, če ga država, dasiravno je pjen organ, za zastopanje pooblasti za vsak primer posebej. Tak položaj javnega pravobranilstva pa je -brez hudega pretiravanja -nekaj podobnega, kot če bi pohcistom pred vsakim merjenjem hitrosti vozil z radarjem država napisala pooblastilo, da to lahko počnejo injo torej smejo zastopati.
Mirko Munda, Večer
ZA NOVO
otroci jo potrebujem01 .j/vŠPnVV	prispevajte
)£ PO SVOJIH MOČEH!
Žiro račun: 50101-654-41037. </obija^°	Hvala.
Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina.

Nedvomno gre pričakovati, da bo Italija kot predsedujoča v EU uvrstila vprašanje pridruženega članstva Slovenije na dnevni red Evropske komisije v času svojega mandata. Podpis asociacijskem sporazuma lahko pričakujemo že v prvi polovici letošnjega leta.
GEOPOLUICAITALIANA
»Geopolitika, nauk o vplivu geografskih dejavnikov na politiko, izšel je iz politične geografije. V nacistični doktrini je imela geopolitika posebno mesto kot teorija ‘življenjskega prostora’ in je služila upravičevanju nemške imperalistične politike.«-Leksikon Cankarjeve založbe, 1988, str. 317. Oče te “vede” je nemški geograf Ratzel s svojim delom Politisčhe Geographie (1887). Geopolitika je v 20. stoletju postala ideološka osnova nacizma. Osnovno sporočilo geopolitike je, da so kultura in imperialistični potenciali nekoga odvisni od geografskega položaja in rase nekega naroda. Takšna ideologija je Evropo v 20. stoletju pripeljala do nekaj vojn. Tudi vojna na Balkanu je posledica idej Velike Srbije, Velike Hrvaške in morda tudi Velike Albanije.
Balkanske krize nikakor ne gre reševati skozi prizmo geopolitičnih interesov vpletenih narodov in njihovih sosednjih držav. Še preden seje ustavilo krvavo dihanje na Balkanu, smo že priča poskusom reševanja te tragedije z istimi sredstvi, ki sojo povzročila - z novo geopohtično opcijo. Nesreča pri tem je, da se v reševapje konflikta vkijučuje so-sediija Italija. Italijanska revija za geopolitiko (!!!) Limes ponuja novo skupnost Evro-slavijo. Vse bi bilo v redu, če ne hi pri tem projektu sodelovala Italija s svojo geopolitično (beri fašistično!) doktrino. Njen urednik Lucio Caracciolo sploh ne skriva, da gre pri tem projektu za udejanjanje italijanskih interesov na Balkanu (Dnevnik, 2.12.1995). Čemu Evroslavija? Za Italijo pomeni ta projekt Siljenje lastnega življenjskega prostora. Kot osnova ji ne služi maastrichtska Evropa, temveč nova italijanska geopolitika. Združena Evropa je mrtvo truplo, ki ga Italija noče več videti. Redni bralci Limesa smo v prejšnjih številkah lahko opazili, daje Italija užaljena, ker v projektu maastrichtske Evrope ni dobila takega deleža, kot sije želela. Želela pa je predvsem kos Balkana in s tem pot do Vzhoda. Tej težiiji je bila podrejena njena vloga pri De Michelisovi Pentagonali in sedaj pri Evro-slaviJi. Njene geopolitične težnje so nedvomno rezultat upora nemški vlogi v srednji in vzhodni Evropi. Zemljevid predvidene razdelitve Bosne po daytonskem sporazumu kaže, da glavno vlogo zopet igrajo ZDA, Rusija, Velika Britanija m Francija. Situacija je podobna okupacijskim conam Nemčije in Avstrije po drugi svetovni vojni. Jasno je, da Italije ne more biti poleg. Države, ki so si najboij prizadevale za razbitje Jugoslavije, pač ne sodijo v mirovne enote.
Urednik Caracciolo pravi, daje Italiji najboij ustrezala celovita Jugoslavija. Kakšno sprenevedarje! Italiji ustreza natačno takšno stanje, kot je sedaj. Postopno spreminjanje njihove vzhodne meje je stalnica italijanske zunanje politike. 0 odnosu do Slovenije pa tole. Nepodpisani uvodnik predzadnje številke Limesa (3/95), z naslovom I Balcani di dentro, navaja, daje po javnomnenjskih raziskavah 33-44 odstotkov vprašanih Italijanov za spremembo njihove vzhodne meje. Avtor (najverjetneje sam Caracciolo) je komentiral pisanje tržaškega n Piccola (19.4. 1995) o igjavi slovenskega zunanjega ministra Thalerja, daje ob obali med Trstom, Nabrežino, Sesljanom in Svetim Križem po vojni ostalo 120 tisoč Slovencev. Pisec pravi, da so takšna stališča Slovenije in Hrvaške dokaz, daje tržaška meja meja z Balkanom ter da se s takšnimi stališči obe državi samoizključujeta iz Evrope.
In takšna država bo delala Evroslavijo! Z oživljanjem geopolitike (beri: fašizma!), rušenjem združene Evrope, spreminjanjem meja in zanikanjem lastne fašistične in genocidne politike do Slovencev nam kroji usodo narod, ki je preživel hladno vojno kot tamponska cona in so mu njegov razvoj in mafijo plačevale svetovne velesile. Njihovo preživetje je bila zasluga Jugoslavije, ker ni spadala za železno zaveso. Sami avtorji prispevkov v Limesu ugotavljajo, da brez Tita ne bi bilo Italije z demokracijo, temveč bi ji vladal komunistični režim. KPI je financiral KGB z dolarji, natiskanimi v Moskvi (Francesco Cossiga, Limes 3/95), da ne omenjamo mafijskega in drugačnega, množičnega podkupovanja politikov vseh strank. Narodi na prostoru bivše Jugoslavije smo plačali davek hladne vojne. Razpeti med obema taboroma smo bili prisiljeni igrati dvojno vlogo: med demokracijo in med komunizmom, med germansko-romansko genocidnostjo in slovansko neenbtnosljo ter neučinkovitostj o.
Evroslavjja je torej projekt italijanskega prodora na Balkan. Ne gre ga enačiti z združeno Evropo, ker je ta ideja mrtva, kot je mrtva ideja večnacionalne in enotne Bosne. S koncem vojne v Bosni je končana tudi ideja združene Evrope. Namesto združene Evrope smo dobili na Balkanu Veliko Srbijo, Veliko Hrvaško in verjetno Veliko Albanijo, na Zahodu pa je poleg Velike Nemčije nastala
ideja Velike Italije, da o Franciji kot novi evropski supersili niti ne govorimo (Domi-nigue Moisi: Chirac of France, Foreign Affears, november/december 1995). Evroslavija torej ne pomeni nič drugega kot novo zaostrovanje na Balkanu in poseg sosedinih držav v delitev plena. Slovenija je vedno bolj ogrožena. Kateri narod nam v takšnih situacijah edino lahko pomaga?
Nemoč slovenske zunanje politike pri vključevanju v EU in predvsem v reševanju bilateralnih odnosov z Italijo je razumljiva. Navidez nemogoče zahteve Italije bi vseeno kazalo pretehtati in najti skupno pot v priho-dpje tisočletje, v Novi svetovni red. Pri razmisleku o tej skupni poti je potrebno upoštevati nekatera dejstva:
-	vprašanje lastništva tujcev nad nepremičninami je vprašanje, ki ga bo dolgoročno treba rešiti,
-	Slovenija mora jasno definirati lastne nacionalne interese v Italiji,
-	dolgotrajni poskusi rešitve bilateralnih odnosov z Italijo so postali dejanski spor, zaradi nesposobnosti slovenske zunanje politike, zato je treba sprejeti dejstvo, daje rešitev možna le z novimi pogajanji in s podpisom novega bilateralnega sporazuma, ki bo nadgradil dosedanje mednarodne pravne akte.
Nedvomno gre pričakovati, da bo Italija kot predsedujoča v EU uvrstila vprašanje pridruženega članstva Slovenije na dnevni red Evropske komisije v času svojega mandata. Podpis asociacijskega sporazuma lahko pričakujemo že v prvi polovici letošnjega leta. Ob ponujenem projektu Evroslavije, ki predvideva tudi rešitev »slovenskega vprašanja«, predvidoma februarja, Slovenija ne bo imela veliko izbire. Ali pridruženo članstvo pod italijanskimi pogoji ah vključevanje v Evropo skupaj z državami bivše Jugoslavije. Na videz zelo zoprna dilema, ki pa seje vendarle ne bi smeli preveč ustrašiti. Rešitev problema je mogoča s slovensko diplomatsko pobudo, ki naj bi izhajala iz naštetih izhodišč. Pomembno je, da ločimo reševanje bilateralnih odnosov z Italijo od podpisa asociacijskega sporazuma z EU. V ta namen mora Slovenija sprejeti deklaracijo o dokončni ureditvi odnosov z Italijo. Vsebovati mora zagotovila, da bo Slovenija podpisala takšen sporazum z Italijo, ki bo omogočil rešitev vseh odprtih medsebojnih vprašanj, ob pogojih reci-procitete, predvsem pa bo uredil:
“Evroslavija je torej projekt italijanskega prodora na Balkan. Ne gre ga enačiti z združeno Evropo, ker je ta ideja mrtva, kot je mrtva ideja večnacionalne in enotne Bosne. S koncem vojne v Bosni je končana tudi ideja združene Evrope. Namesto združene Evrope smo dobili na Balkanu Veliko Srbijo, Veliko Hrvaško in verjetno Veliko Albanijo, na Zahodu pa je poleg Velike Nemčije nastala ideja Velike Italije, da o Franciji kot novi evropski supersili niti ne govorimo (Dominigue Moisi: Chirac of France, Foreign Affears, november/december 199S). Evroslavija torej ne pomeni nič drugega kot novo zaostrovanje na Balkanu in poseg sosednjih držav v delitev plena. Slovenija je vedno bolj ogrožena. Kateri narod nam v takšnih situacijah edino lahko pomaga?”_
-	vprašanje nepremičnin italijanskih državljanov v Sloveniji,
-	vprašanje nepremičnin slovenskih državljanov v Italiji,
-	vprašanje vzajemnih ekonomskih interesov,
-	vprašanje statusa obeh marjšin.
V ta namenje potrebno oblikovati mešano pogajalsko skupino, ki bo evidentirala interese obeh strani. Popis interesov bo osnova za oblikovanje mešanih ekspertnih skupin za posamezna področja, ki bodo pripravile delovna besedila ločenih mednarodnih pogodb. Pri reševanju vprašapja lastnine nepremičnin je potrebno oblikovati poseben skupni nepremičninski sklad. Ob upoštevanju obojestranske zainteresiranosti za vzpostavitev novih možnosti na tem področju lahko vzajemno pristanemo na možnost nakupa nepremičnin na tistih območjih, ki jih skupno priznamo za območja interesov. Nakup bi bil mogoč zgolj preko omenjenega sklada, ob pogoju vzajemnosti. To pomeni, da bi lahko zainteresirani italijanski državljan kupil katero koli nepremičnino v Sloveniji, če bi sklad evidentiral adekvaten interes slovenskega državljana v Italiji. Tak pristop bi lahko veljal do polnopravne vključitve Slovenije v EU in bi praktično predstavljal možnost ponovne slovenizacije tistega dela slovenskega etničnega prostora v Italiji, ki gaje prizadejal italijanski fašizem. Na tak način bi onemogočili nekontrolirano razprodajo slovenske Istre, Krasa, Notranjske in Soške doline ter omogočili evropski način reševanja problemov. V projekt bi nujno morah vključiti tudi Evropsko komisijo in zainteresirane finančne organizacije, ki bi s kreditnimi linijami omogočile nepremičninske transakcije. Če bi se predlagani model izkazal za uspešnega, bi ga kazalo uporabiti tudi za re-ševarje bodobnih problemov s sosednjo Avstrijo. Največja pridobitev takšnega pristopa pa bi bila dejanska in pravična in polnopravna integra-cjja Slovenije v prostor med Alpami in Jadranom.
Predlagani model bi kazalo ponuditi Italiji in EU kot dokaza resnega slovenskega namena za dokončno evropeizacijo. Eventualna italijanska zavrnitev pobude bi postala dokaz, da sosednja država hoče balkansko krizo izkoristiti predvsem za udejanjenje lastne geopohtike in revizije vzhodne meje.
Boštjan Horvat
Bosanski krvavi vrtiljak
IR AMERIŠKI NAČRT ZA BOSNO ENA SAMA CLINTONOVA PREDVOLILNA POTEGAVŠČINA?
Britanski novinar Noel Malckolm, avtor knjige “Zgodovina Bosne”, trdi, da bodo pripadniki sil Nato v Bosni in Hercegovini največ časa preživeli v svojih barakah in ob steklenici kokakole spremljali programe CNN. Ni popolnoma jasno, ha čem je britanski kolega gradil svojo teorijo. Na domnevi, da se bodo sprte strani kar hitro ustrašile številčne, močno oborožene in enako dobro izurjene vojaške sile, ali pa meni, da so pripadniki treh vojskujučih se narodov in njihovi voditelji že dovolj utrujeni od dosedanjega, skoraj štiriletnega vojskovanja. Prve ure in prvi dnevi novega leta mu na žalost niso dali prav. Ameriških, francoskih, britanskih in drugih pripadnikov Ifoija niso iz urejenih šotorskih naselj pregnali samo poplave, dež, sneg in vse drugo, kar prinaša huda bosanska zima, temveč predvsem, številni incidenti, ki so se pripetili na skoraj vseh koncih postdaytonske Bosne in Hercegovine. V novoletni noči so pri-
Pravoslavni božič je za marsikoga minil v solzah
padniki hrvaške policije v Mostarju ubili mladeniča z vzhodnega brega Neretve, ker ni zaustavil avtomobila na kontrolni točki. Muslimani so se maščevali in ubili hrvaškega policista. Mostarje bil te dni tudi prizorišče novih raketnih spopadov. Hrvaški voditelji v Hercegovini zahtevajo od mednarodne skupnosti razdelitev Mostarja. Ozračje v mestu vse preveč spominja na tiste dneve leta 1993, v katerih seje začela krvava muslimansko-hrvaška vojna z že znanimi posledicami. K omilitvi položaja ni pomagal niti obisk hrvaškega predsednika Franja Tudmana v Sarajevu in ustanavljanje meddržavnega sveta za sodelovanje, čigar prednostna naloga naj bi bila utrjevanje federacije. Zaman so bili klici Hansa Košnika, evropskega župana Mostaija, in opozorilo, daje enoten Mostar edino zagotovilo obstoja federacije in s tem tudi - miru. Natovim vojakom ni ostalo nič drugega, kot da z oklepnimi patruljami preprečijo hujše spopade.
Daytonski mir je na hudih preizkušnjah, tudi ko gre za obnašanje srbske strani. V prvih dne tega leta so Srbi na magistralni cesti skozi sarajevsko predmestje Ilidža aretirali čez 20 Sarajevčanov. Za njihovo izpustitev je med obiskom v Sarajevu moral posredovati celo ameriški obrambni minister Wiliem Pery. Srbi so ujetnike spustili, nekaj dni po tem pa ujeli nove. Ob cesti skozi Ilidžo, ki naj bi bila odprta za ves promet, so Srbi zanalašč nastavili mine - pravijo, da “šolske”. Ali gre res samo za “šolske”, še nihče ni upal preizkusiti. Minska polja so že zahtevala žrtve v vrstah Iforja. V okolici Sanskega mosta so na Iforjevo enoto streljale neznane osebe. Napad je bil tako hud, daje poveljnik enote zahteval zaščito Natovih letal. Tokrat do resnejšega posredovanja letal ni prišlo. Varne niso niti
	
zračne poti. Natova letala, ki pristajajo na sarajevskem letališču, so vse pogosteje tarča strelov iz pehotnega orožja. Moti dejstvo, da podobno kot Unprofor tudi Ifor noče povedati, kdo so napadalci. Ni dvoma, da se bo s približevanjem roka, v katerem bi Sarajevo moralo postati enotno mesto, število incidentov množilo.
Vojna je pustila sledove tudi na bošnjaški strani. Tudi v njihovih vrstah so nezadovoljni s dayton-skim sporazumom. To so tisti, ki jim mir ne omogoča vrnitve v njihovo Srebrenico, Fočo, Višegrad, in ki možnost vrnitve na domača ognjišča vidijo samo v nadaljevanju vojne. Ti bodo zagotovo iskali zaveznike. Prvi med njimi so lahko mudžahldi iz islamskih držav. V osrednji Bosni seje že pripetil incident med mudžahidi in pripadniki Iforja. Ali bo bosanskim oblastem uspelo držati besedo, dano in podpisano v Daytonu, da bodo mudžahide vrnili domov? V intervjuju za sarajevski časopis Oslo-bodženje je bosansko-hercegovski predsednik Alija Izetbegovič dejal, da “ni nikakršnih obveznosti, ki se nanašajo izključno na prostovoljce iz islamskih držav. Obstaja določilo, ki predvideva odhod vseh tujih enot v 30 dneh od podpisa daytonskega sporazuma. Ta obveznost se torej enako nanaša na hrvaško vojsko, mudžahide in druge tujce.”
Potemtakem nič ne kaže - prvi dnevi tega leta in prve izkušnje Natovih vojakov ter stanje na terenu
^Osnovni pogoj za to, da bi Bosna nekega dne postala mirno in varno okolje za ‘pitje kokakole in spremljanje CNN programov’, je razorožitev vseh njenih vojska. Na Dunaju se je v prvih dneh tega leta začela konferenca o vzpostavljanju vojnega ravnovesja. Na pogajanjih pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi sodelujejo v prvi skupini predstavniki Bosne in Hercegovine, bošnjaško-hrvaške federacije in ‘republike srbske’, v drugi skupini pa skupaj z njimi predstavniki ZRJ in Hrvaške.”
NFD na dražbah
varno invesurmie JE v
RAZPRŠENOSTI NALOŽB
Nacionalna finančna družba je doslej sodelovala na treh ja-vnih dražbah in na njih kupila pakete delnic oziroma deležev 25 podjetij. Zanje ja porabila za
5.2	milijardi SIT certifikatov ali
18.2	odstotka zbranih certifikatov iz prve izdaje delnic. Nakupne cene so v povprečju presegle izklicne cene le za 1 odstotek.
Pri izbiri podjetij, katerih delnice oziroma deleže je in bo kupovala NFD, sledimo zastavljeni politiki varnega investiranja ter regionalni, sektorski in panožni razpršenosti naložb. Odločitev o nakupu in zgorryi ceni delnic oziroma deležev posameznega podjetja temejji na celoviti analizi vsakega podjetja, katerega delnice in deleži se prodajajo na dražbi. Pri tem NFD uporablja lastno metodologijo in obsežno bazo podatkov. Vsak predlog o nakupu obravnava Odbor za kapitalske naložbe. Kupljene delnice in deleži podjetjj so pravilom porazdeljeni med posamezne investicijske sklade NFD sorazmerno z njihovo velikostjo.
V strukturi naložb NFD so s
60.4	odstotka udeležena uspešna industrijska podjetja, med njimi Lek Ljubljana, Termo Škofja Loka, Mura Murska Sobota, Konfekcija Lisca, Tovarna sla-dkorja Ormož, Kladivar Žiri, Odeja Škofja Loka in drugi.
Na Štajerskem, Gorenjskem in v Ljubljani je NFD postala solastnica znanih trgovinskih Podjetij, med njimi so Poslovni sistem Mercator, Merkur Kranj, Živila Naklo ter Kovinotehna in Potrošnik iz Celja. Strukturni delež trgovinskih podjetij znaša
38.5	odstotka. Ostale delnice oziroma deleži NFD v podjetjih, ki opravljajo dejavnost prostorskega planiranja, gradbenega
projektiranja ter časopisno in založniško dejavnost.
Strokovne službe NFD spremljajo tudi vse poteke javnih prodaj delnic in deležev podjetij, ki delnice prodajajo v javnih prodajah, je NFD sodelovala že pri nakupu delnic 25 podjetij, pri čemer je doslej kupila delnice sedmih podjetij v skupni vrednosti 91,1 milijonov SIT. V javni prodaji je
INVESTICIJSKI SKLADI NFD
N..
Poročilo o vpisu prve in drme emisije delnic skladov NFD
ZBRALI ZA 33 MILIJARD SIT CERTIFIKATOV
VlAin^Kl E'\ ■ OR) NbM/
B	/
Celotni doslej zbrani kapital: 33 mrd SIT
NFD za gotovino kupila delnice podjetja Krka Novo mesto v vrednosti 40 miljjonov SIT.
V teh dneh NFD načrtuje tudi nakup delnic Droge Portorož, Fructala Ajdovščina in Loke Škofja Loka.
Sklad RS za razvoj je doslej organiziral 4 javne dražbe, na katerihje prodal pakete delnic in deleže 334 podjetij in za njih iztržil 40 milijard SIT. Delnice in deleži ponujenih počjjetjj so bili prodani povprečno 9 odstotkov nad izklicno ceno.
Nacionalna finančna družba je 18. julija 1994 začela z vpisom prve izdaje delnic svojih investicijskih skladov. Ob razpi-sujavne ponudbe je bila skupna vrednost prve emisije vseh petih skladov, s katerimi upravlja NFD, 24. milijard SIT.
Vpis je potekal na 120 poslovnih enotah družbenikov NFD po vsej Sloveniji. Zanimanje za vpis delnic je bilo večje od razpisanega kapitala, to pa je bil tudi razlog, daje NFD vpis zaključila predčasno. Delnice prve izdaje je vpisalo in vplačalo 111.796 državljanov Slovenije, ki so v sklade NFD vložili skupno 28,5 milijard tolarjev. Z javno ponudbo druge izdaje delnic je NFD zadela 10. julija 1995. Razpisani osnovi kapital 2. izdaje znaša 4.761.905 tolarjev (16,67 od-
stotka višine razpisanega kapitala v prvi izdaji delnic) za vse investicijske sklade NFD skupaj. Do 1. decembra 1995 je bilo vpisanih in vplačanih za 4,5 milijarde tolarjev delnic skladov NFD. Skupno so skladi NFD z obema izdajama do sedaj zbrali 33 milijard tolarjev kapitala. NFD si bo prizadevala pridobiti dovoljenje tudi za 3. izdajo delnic svojih skladov, ki naj bi bila razpisana prihodnje leto. Rok veljavnosti certifikatovje bil namreč podaljšan do 30. septembra 1996. S tretjo izdajo delnic bo NFD omogočila, da svoj certifikat varno naložijo tudi tisti, ki se doslej še niso odločili za naložbo ali pa so neizkoriščena certifikatska sredstva v javnih prodajah delnic podjetij dobili vrnjena na svoj račun.
NIHČE NE VE. ZAKAJ DEVIZNI TECA.il RASTEJO
Kot smo napovedovali prejšnji mesec, seje menjalniški tečaj za nemško marko zopet obrnil navzgor. Naj ponovimo, da gre za posledico medbančnega dogovora o najvišji obrestni meri za tolarske depozite, kije njihovo višino omejil na 7,8 odstotka. Tolarji se nezadržno selijo v marke. Odlok Banke Slovenije o omejitvi prodaje te valute pa igra zelo negativno vlogo: nekatere banke siLgo svoje komitente, naj konvertirajo tolarje v nemške marke kar na devizne hranilne vloge, kar samo generira učinke panike in ustvarja vtis primanjkovanja deviz. Menjalnice.ki takšnih storitev ne morejo nuditi, so prisiljene izplačevati tujo gotovino, kar z omenjeno _ omejitvijo. Takšno stanje sili menjalniške tečaje kvisu. V soboto je presenetila Abanka, kije prodajni tečaj za nemško marko dvignila na 98 tolarjev (nakupni je ostal na 91 tolarjih) in s tem dodatno povzročila paniko, ljudje tekajo od bank do menjalnic in sprašujejo, če je možno kupiti nemški denar. Dejstvo je, daje Banka Slovenije zapravila dobršen del zaupanja v tolar. Kar tako naprej!

fVs sliki v sredini: Hans Koschnick, ki se trdovratno upira razdelitvi Mostarja na bošnjaški in hrvaški del
Pa to tudi potijujejo, da bo držala optimistična teza britanskega kolega Malckolma. Popolnoma gotovo je, da bo kokakola ob spremljanju programa televizijske hiše CNN samo kratek oddih Ifoijevih vojakom med resnim delom, kijih čaka in zaradi katerega so tudi prišli v Bosno in Hercegovino. Razen če britanski novinar nima drugačnih podatkov, daje denimo ves ameriški načrt za Bosno ena sama Clintonova predvolilna potegavščina, ki nau bi se končala z odhodom 20.000 Američanov, potem ko bo v domnevnih spopadih Ifoija s katero od sprtih strani padlo več ameriških vojakov.
Ameriški go-homme bi potemtakem dokončno uničil ameriško politiko v Evropi in na Balkanu. Mogoče je, da si Britanci to tudi želijo kar še ne pomeni, na si Američani to lahko privoščijo.
Osnovni pogoj za to, da bi Bosna nekega dne Postala mirno in varno okolje za “pitje kokakole in spremljanje CNN programov”, je razorožitev vseh njenih vojska. Na Dunaju seje v prvih dneh tega leta začela konferenca o vzpostavljanju vojnega ravnovesja. Na pogajanjih pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Fvropi sodelujejo v prvi skupini predstavniki Bosne in Hercegovine, bošnjaško-hrvaške federacije in “republike srbske”, v drugi skupini pa skupaj z njimi predstavniki ZRJ in Hrvaške. Namen pogajanj je uresničitev načrta iz daytonskega sporazuma, to predvideva, da bo ravnovesje sil med omenjenimi državami (ZRJ, Hrvaška, BiH) 5:2:2 ter znotraj Bosne in Hercegovine 2:1 v prid federaciji. Ravnovesje v orožju naj bi na ta način prispevalo K ravnovesju strahu na Balkanu. Čuden način zdravljenja hudih bolnikov, saj še ni bilo slišati,
“V novoletni noči so pripadniki hrvaške policije v Mostarju ubili mladeniča z vzhodnega brega Neretve, ker ni zaustavil avtomobila na kontrolni točki. Muslimani so se maščevali in ubili hrvaškega policista. Mostar je bil te dni tudi prizorišče novih raketnih spopadov. Hrvaški voditelji v Hercegovini zahtevajo od mednarodne skupnosti razdelitev Mostarja. ”
da bi zdravnik zdravil hudega alkoholika na ta način, da bi mu količino alkohola zmanjševal samo do določene mere. Res je pa tudi, da demilitarizacije v vojno vpletenih držav in vojsk ni mogoče izpeljati brez hkratne demilitarizacije sosedov. Zato pritrjujemo tistim, ki menijo, da bi Bosna in Hercegovina morala ostati pod Natovo zaščito, vse dokler v njej in pri njenih sosedah ne zaživijo demokratski procesi in s političnega prizorišča ne izginejo Itranacionalistične sile, ki so vojno začele in v rjej sodelovale. Za k^j takega je enoletni mandat Ifoija prekratek, kaj pa šele mandat, ki nnj bi potekal ob “kokakoli in spremljanju CNN”.
Aleksander Mlač
V svetuje znižanje obrestne mere zelo priljubljeno na kapitalskih trgih (trgi vrednostnih papirjev), ker neposredno sproži mehanizem pretoka denarja iz bančnih sistemov na trge vrednostnih papirjev. Če bi Slovenija premogla vsaj približen trg vrednostnih papirjev, bi namesto pretoka v nemške marke sledili pretoku v delnice, obveznice in kratkoročnejše vrednostne papirje. Pa ni takol Slovenija še ni razvila trga vrednostnih papirjev, ki bi mu zaupali mali investitorji. Namesto porasta trgovanja na Ljubljanski borzi lahko vidimo, daje promet z delnicami po praznikih izrazito padel. Učinkovit trg vrednostnih papirjev bi še kako koristil normalizaciji celotnega finančnega trga, predvsem pa bi se kapital selil tja, kjer je najbolj potreben, torej v gospodarstvo. Tako pa je še naprej v nesposobnih bankah in, žal, ponovno v nogavicah in verjetno ponovno v bankah, ki so na nasprotni strani Karavank, čemu je prišlo do takšnega stanja, še ni čisto jasno. Namig, ki smo ga dobili prejšnji teden od ministra za finance, kaže, da gre kljub vsemu za kratkotrajno posledico neke manipulacije z najemanjem enormnih kratkoročnih kreditov, povezanih s hitrimi menjalniškimi operacijami, ki lahko posameznim bankam, ki diktirajo menjalniške tečaje, grinaša enormne zaslužke. Ce je celotni menjalniški trg klonil zaradi neskončne želje (ali potrebe) katere od bank po hitrem, prednovoletnem zaslužku, potem smo lahko še bolj zaskrbljeni. V Sloveniji je na finančnem področju še vedno možno karkoli, ne glede na posledice.
Vedno bolj je zaskrbljujoče nenehno padanje cen delnic na Ljubljanski borzi. Slovenski borzni indeks je v času od prvega decembra lanskega leta padel za okroglih 15 odstotkov, kar je bolj slaba podlaga za nove delnice, s katerimi so začeli trgovati ta teden. Tudi dejstvo, da so z delnicami Kolinske že trgovali, kaže v nezaupanje investitorjev v Ljubljansko borzo. V kotaciji B bo možno vnovčiti prve privatizacijske delnice, s katerimi so do sedaj trgovali po ceni 1000 tolarjev.
Dnevno je zamenjalo lastnika okoli tisoč delnic. Pomembno je, da bo možno za privatizacijske delnice dobiti denar. Nekateri analitiki napovedujejo na začetku trgovanja celo nekoliko višji tečaj te delnice.
Sicer paje prejšnji teden minil v znamenju padanja vseh delnic, posebno pa delnic Dadasa. V četrtek je tečaj padel celo za 10 odstotkov, konec tedna pa so se tečaji umirili. Padali so tudi tečaji Finmedie in Mla-
vo dejstvo, da prevzemi podjetij ne bodo potekali tako gladko, kot sije lahko nekdo zamislil. Tudi v našem primeru, ko gre zat. i. “prijateljski prevzem”, s predhodnim dogovorom prevzemnika in ciljne družbe, je očitno, kaj se bo zgodilo, če bo cena delnice ciljne družbe ostala nespremenjena. Ta znaša natančno toliko, kot zanjo ponuja prevzemnik, normalno pa bi v takšnem postopku morala zrasti za približno 20 odstotkov. Ne gre samo za nedvomno izgubo ciljnega podjetja (Finmedie), temveč za očitno dejstvo, daje kupec te delnice zgolj Dadas, ki omejuje ceno na 27.000 tolarjev. Glede na dejstvo, da je vsebina tega prevzema ustvarjanje monopolnega položaja na nacionalno občutljivem področju izdajanja učbenikov, bi lahko pričakovali re-
			TEČAJI NEMŠKE MARKE V SLOVENIJI								
											
											
			r	T*]							
											
								1	■ 1	■ 1	B	 1	1
			a	• J	• 1	■	4						
	11	mi	■/					r«8	| Hilimn	J)	
	m		I							p'l.—i	■
											
											
19.12.	20.12.	21.12.	23.12.	29.12.	3.1.9«	5.1.9«	8.1.9«	9.1.9«
Slovenski borzni indeks SBI
Vrednost 3.1.1994 = 1.000
01.12.04.12.05.12.06.12.07.12.08.12.11.12.12.12.13.12.14.12.15.12.18.12.20 12.22.12.27.12.28.12. 3.1. 4.1.
dinske knjige. Če se spomnimo, da gre za povezane družbe, potem je očitno, da trg neugodno deluje na tovrstne pojave. Še vedno teče rok za Dadasov prevzem Finmedie, ki pa je že jeseni postala večinski lastnik Mladinske knjige. Če odmislimo, da gre za dokaj škodljiv pojav povezovanja podjetij za ustvarjanje monopolnega položaja (v našem primeru na področju izdajanja šolskih učbenikov), potem lahko ugotovimo zanimi-
akcijo države, ki bi z dodatnim povpraševanjem takšen prevzem čimbolj onemogočila ali pa vsaj bistveno otežila. Očitno smo še daleč od tega, da bi se tudi država začela obnašati v skladu z interesi malih ljudi in v ta namen začela uporabljati tudi nekoliko bolj kreativne prijeme. Razliko v ceni, ki jo sedaj plačuje Finmedia, bodo nedvomno jeseni plačali kupci šolskih učbenikov.
B. Krznar
V
Življenjska pot Francom Mitterranda
MAU VELIKI DRŽAVNIK
Po dolgotrajnem boju z rakom na prostati je na svojem domu v Parizu umrl 79-letni nekdanji francoski predsednik Francois Mitterrand. »Mitterrand je štirinajst let pisal pomembno poglavje v francoski zgodovini,« je po objavi novice o smrti svojega predhodnika izjavil predsednik Chirac. Že zjutraj seje pred pariškim stanovanjem zbrala množica ljudi, ki je hotela izkazati spoštovanje velikemu državniku.
Francijaje s smrljo Francoisa Mitterranda izgubila politika, kije državi vtisnil močan osebni pečat, in to so mu priznavali tudi njegovi najhujši politični nasprotniki, Na zunanjepolitičnem področju pa se je držal poti, ki jo je začrtal že de Gaulle.
Francoisa Mitterranda je vedno zanimala politična moč, hkrati pa sta bila zanj značilna pragmatizem in zamišljenost. »Idealje vedno boljši od resničnosti,« je dejal Mitterrand, ko seje 17. maja 1995 dokončno poslovil od najvišjega položaja v državi.
Stari možFrancois Mitterrand, vidno izmučen zaradi raka, pa je takrat pokazal tudi skromnost. »Tisti, ki izvaja oblast, ni nujno boljši od ostalih, je le primernejši za izvajanje oblasti,« je dejal v dolgem pogovoru z Nobelovim nagrajencem Filejem Wieslom. Zdelo se je, da skuša 26. oktobra 1916 v zahodnofrancoskem Jarnacu rojeni Mitterrand nazadnje še sam potegniti bistvene poteze svojega portreta. Tako naj bi piscu knjige o letih pod vichyjevskim režimom (1940 do 1944), kije Mitterranda poleti 1994 razkrila kot nekdanjega desničarja, sam posredoval bistvene podatke. »Imam mirno vest,« je francoski naciji nato dejal na koncu zelo čustvenega televizijskega intervjuja. »Nikoli se nisem spogledoval s skrajno desnico.«
Že leta 1943je namreč naskrivaj odšel v Alžirijo, kjer se je sestal z generalom de Gaullom in potem opravljal vlogo dvojnega agenta za odporniško gibanje. Mitterrandje bil leta 1946 izvoljen za poslanca, leto pozneje pa je v de Gaullovi vladi zasedel položaj ministra za vojne veterane in je bil z 31 leti najmlajši član kabineta. Pozneje je opravljal še nekaj funkcij v vladi (na začetku alžirske vojne je bil notranji, potem pa pravosodni minister), leta 1965 pa je prvič kandidiral za predsednika republike. V drugem krogu gaje porazil de Gaulle, vendar je mladi Mitterrand zbral 45 odstotkov glasov. Šest let pozneje je združil razdrobljene socialiste in ustanovil enotno socialistično stranko, leta 1974 pa je znova kandidiral za predsednika in bil spet poražen v drugem krogu. Pohod v Elizej se mu je končno posrečil leta 1981, tam pa je ostal do leta 1995, ko se mu je iztekel drugi sedemletni mandat. Bil je predsednik pete republike, kije vladal najdlje, njegovih štirinajst let na najvišjem položaju v državi pa številni upravičeno označujejo kot obdobje mitterrandizma, kije zaznamovalo osemdeseta leta v Franciji. V času njegovega predsedovanja seje v francoski politični terminologiji pojavil nov pojem kohabitaclJa, saj je predsednik štiri leta vladal s premieroma, ki sta bila drugačne politične usmeritve. Od leta 1986 do 1988 je vlado vodil sedanji predsednik Jacques Chirac, od 1993 do 1995 pa Edouard Balladur
Hudo bolni Mitterrand ni želel izzvati sočutja, kljub temu pa je javnost sproti obveščal o svojem zdravstvenem stanju, saj se mu je to zdelo v interesu predsedniškega urada. Ni se vznemirjal, ko je revija Paris-Match razkrila, da ima odraslo zunajzakonsko hčerko in daje bil še dolgo v stikih z njeno materjo. Zanj je bilo pomembneje, da seje trudil na pohtičnem področju - in da je lahko z mirno vestjo odšel s položaja predsednika. »Storil sem vse, kar je bilo v moji moči,« je nekoč poudaril. Po lastnih besedah pa je bil »že po naravi nezadovoljen«, zato je menil, da ni izpolnil vseh ciljev. Za večino prijateljev in nasprotnikov pa je bil predvsem skrivnostna oseba, ki igra svojo igro z zavestno nejasnimi izjavami.
Pogled skozi ključavnico
»Kakave so to besede, katere sem slišal? To niso prave besede. Bodimo, Višnjanje moji, pošteni z ljudmi. Saj veste, da imamo našega polža v veliki časti, kar je lepo in prav. Od njega, od našega polža, se čednosti učimo. On je pohleven, toliko hišo ima, dajo s seboj nosi, roge ima, pa ne bode, noge ima, pa ne kolovrati naglo, ampak lepo in počasi leze, kar je prav. Ob kratkem: nikomur nič žalega ne prizadene. Še mi taki bodimo, posnemajmo svojega starega polža, da se nam bo dobro godilo in nam bo dobro na tem svetu.« Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori
(CENTRALNI)
ORGAN SLOVENSKEGA NARODA
Ob Izteku lanskega leta nas je krog potrjenih političnih zabavljačev, ki se v tem času mudi v Svetovnem slovenskem kongresu, razveselil z novo domislico - Svetom slovenskega naroda.
Svet naj bi bil, kot smo razbrali iz časopisnih objav, nič manj kot najvišji arbiter družbenega in političnega življenja v državi, a hkrati tudi povezovalni dejavnik; sprejemal naj bi stališča in priporočila visoke statusne in moralne avtoritete na temelju vrednot, kot so suverenost, vladavina prava, človekove pravice, strpnost. In še več. Svet slovenskega naroda naj bi iniciral moralno-vrednostno prenovo Slovenije in »uveljavljal« moralno odgovornost nosilcev javnih funkcij. Do te točke pravzaprav ni nič takega; kar bi bilo vredno posebne pozornosti ali celo zavračanja. V demokraciji se smejo državljani in skupine državljanov - kajpak, v mejah zakona, kot bi zapisal Hašek - zbirati, združevati in delovati. Sfera civilne družbe ima v demokra-ciji izjemno velik manevrski prostor organizacije in imaginacije. Tako seje pred časom njegova visokost Anton Drofenik razglasil za nič manj kot slovenskega cesaija. In tudi omenjeni svet naj bi bil po trditvah predlagateljev organ civilne družbe, ki bi deloval z moralno avtoriteto njenih članov. No, tu se pa problem začne. Namreč, svet naj bi sestavljalo sedem članov, ki bi pokrivali »duho-vno-etični vidik, izobraževalno dejavnost, jurisdik-cijoin diasporo slovenskega naroda« in bi jih odlikova-1 a »statusna in moralna ne-dotakljivost«. Burkači iz Svetovnega slovenskega kongresa so menih, da lahko tak organ predstavljajo predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jože Bernik, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Tone Jerovšek, rektor Univerze v Ljubljani dr. Alojz Kralj, rektor Univerze v Mariboru dr. Ludvik Toplak in predsednik Republike Slovenije Milan Kučan (slednji je sodelovanje odklonil). Ge se sklicatelji, iniciatorji in predlagatelji niso šalili, smo trčili ob resen problem.
Prvi problem je ta, da si skupina ljudi, ki predstavlja precejšen del najvišjih političnih, kulturnih, znanstvenih, izobraževalnih in celo ustavnosodnih organov države in družbe prilasti sfero civilne družbe in potem kot definirano nadrejena moralna instanca (»statusna in moralna nedotakljivost njenih članov«) skuša nadomestiti oziroma preseči politične in pravne inštitucije sistema. Da bi lažje razumeli ambicije in možne implikacije takšne definicije spornega organa, se moramo
povrniti nazaj v čas komunizma. Kot je znano in splošno sprejeto, je partija (partijsko-politična oligarhija) do podrobnosti razdelala sistem vzporednega delovanja dveh principov regulative državnega in družbenega življenja, ki ji je omogočal, da je v interesu samoreprodukcije zaobšla vsakršno normo in regulativo, ki bi omejevala legalnost in legitimnost njenega počelja. Posvečeni položaj partije v bivšem sistemu se
je dalo najbolje dojeti, ko je leta 1988 iz ZKS izstopila zadnja večja skupina vplivnih intelektualcev. Takrat je univerzitetni komite ZKS v sporočilu zajavnost zapisal, da so kritike nelegitimnosti nesmiselne, saj je partija vedno delovala zgolj kotmo-ralična instanca. Številni kriti partije (in tudi mnogi partijci) so takrat zagnali vik in krik, češ da to že ni res, daje takšna ocena velika laž. No, globlji razmislek je pokazal, da laž sporočila razkriva naj gobjo resnico partijske moči in dominacije. Še več! Pokazal je, daje laž ravno v resnici sporočila. Poznavalci psihoanalize vedo, da z vidika analize ni inštance resnice in laži, oziroma, da je laž enakovreden anahtični
material. Freud je ta paradoks opisal v šali o dveh Judih, ki nenehno lažeta o smeri svojih potovanj, v kateri eden užaljeno reče drugemu: »Zakaj si mi rekel, da greš v Krakov, ko pa si v resnici šel v Krakov?« In tako bi lahko očitali partijskemu sporočilu v istem smislu: »Zakaj lažete, da partija deluje zgolj kot moralična inštanca, ko pa res deluje kot moralična inštanca?« In ključ prevare je res bil v
resnici sporočila: partija je res delovala kot moralična inštanca; vendar kot mora-Učna inštanca, ki bi nadomeščala ali presegala pravno-politično. In če bo Slovenija dobila obetani organ civilne družbe, bi Svet slovenskega naroda prevzel natančno isto funkcijo formalno nedefinirane ali konsekvent-ne moči, kot jo je v prejšnjem sistemu posedovala partija.
Drug problem pa predstavlja sestava spornega organa. Sporno ni samo vprašanje, ali je jjubljanski metropoht kot najvišji predstavnik slovenske RKC primeren, da nastopa v vlog omenjenega organa -to mora nadškof rešiti znotraj »hiše« - ampak veliko bolj dejstvo, da s tem slovenska RKC še enkrat brez zadržkov
sprejema ponujeno vlogo uradne Cerkve, ki je prek predstavnika v organu pristojna - kot smo prebrali - za vprašanja etike in vrednostne prenove. Ato še ni najhujše. Brez rezerve in brez razmisleka so se v organu prepoznali tudi predsednik SAZU, oba rektorja slovenskih uni- i verz in celo predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovence. S tem pa so našteti predsedniki pokazali, da dvomijo o državi in parlamentarni demokraciji države, ki jo vsaj posredno zastopajo. Omenjeni moge so postavljeni v organ kot predsedniki naštetih inštitucij; hkrati so postavljeni v organ kot moralni in intelektualni cvet slovenskega naroda. Morda so res, čeprav dejstvo, da so se pustih nategniti preverjenim političnim burkačem, ponuja zadosten razlog za dvom o tovrstnih kvalitetah. Pa vendar, če to drži, potem orne- ; njeni možje ne razumejo, da' parlamentarna demokracija ne temelji na moralnosti in pameti, ampak na legitimi-teti. V parlamentarni demokraciji torej lahko pride1 do predstavniške ali izvršne politične funkcije tudi, če ne posedujejo moralnih in intelektualnih kvalitet - včasih lahko pride‘do njih celo ravno zaradi tega, ker si nemoralen in neumen - ne moreš pa priti do omepjenih funkcij, če nimadegitimite-te, če nima‘mandata, ki ti ga neposredo ali posredno dajo vohvci. Omenjena družba je samo sebe postavila na piedestal krucialnega razsodnika brez mandata in brez slabega občutka.
Z vzpostavitvijo Sveta slovenskega naroda nam torej omergena gospoda servira sebe kot moralično prevaro -prevaro, kakršno smo prenašali skoraj pol stoletja. In četudi se zadeva ne bo posrečila, je perverzna in nevarna že kot ideja.
Vlado Miheljak (DNEVNIK)
Af. .	J..-,,-in ri-urri tiolavcki oredstavnUd' Sindikalni
zaupniki! Kadrovski delavci in pravniki v podjetjih!
Končno bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V založbi ČZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« je izšel
Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuje preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, navodil za vodenje volilnih in drugih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participa-cijski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, dogovor o medsebojnih razmerjih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil in odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 poglavij v 5 delih, ki nosijo naslov: 1. del - Predstavitev sistema delavske participacije, 2 del - Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del - Pristojnosti in način dela sveta delavcev, 4.
del - Avtonomna pravna ureditev delavske participacije z vzorci splošnih aktov, 5. del - Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona.
Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo brez njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolitev sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasneje tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novosti je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj. Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se z uvelja- • vljanjem zakonskega sistema delavske participacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij).
Cena priročnika je 6.900 SIT, naTočite pa ga lahko pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana.

Ra7mišljanje ob »znanstvenem poročilu« skupine zgodovinarjev o ključnih značilnostih slovenske politike v letih 1929-1955
VLOGA ZGODOVINE
(N*dJdjevinje s prejšnje številke)
Nadaljnje trditve namreč ne govore več o kolaboraciji, odgovornosti Katoliške cerkve in Političnih strank, pač pa o »protirevolucionarnem taboru«, o tem, da »gre pri OF v organizacijskem in programskem smislu za maskiran načrt komunistične stranke, da prevzame oblast in izvede revolucijo«... da »Cerkev ob nastajajoči državljanski vojni ne more ostati vsaj nevtralna...« (str. 58, 59). Prav gotovo je težko razumeti tolikšno nasprotje dveh stališč, ki naj tvorita vsebino enotnega »poročila«!
In to je v bistvu (ne glede na nekaj skromnih izjem) osnovni duh »poročila« v celoti. Zato ga tudi šibki izleti v pozitivno ocenjevanje OF ne morejo spremeniti.
Posamezne podrobnosti »poročila« na skoraj vseh straneh le potrjnjejo tako ustvarjen vtis (obramba kolaboracije), kar je le škoda, saj je bil namen, kot pravijo tisti, ki so poročilo naročili (slovenski parlament), da bo to osnova za objektivni pristop k ocenjevanju preteklosti, ki bo dobro služila za razne ukrepe, pa tudi za pravo spoznanje preteklosti, kinnj ga prejmejo mladi v šolskih urah zgodovine, ki da ne sme več le enostransko kazati resnice.
Bo to sedaj res boljša, če ne že povsem prava pot do resnice? Bojim se, da se s tem »poročilom« ustvarja le še večja zmeda, saj bo mladim ljudem skušalo dopovedati, da v Sloveniji ni bil največji greh kolaboracija z okupatorjem in povsem nekrš-cansko obnašanje same Cerkve, temveč je to bilo sodelovanje Večine Slovencev s »komunističnimi grešniki« in kaznovanje s smrtjo vseh, ki so se pečali z izdajol Je to tista nova morala, kije potrebna Slovencem ob iskanju poti v Evropo? In ali bo lahko brez posledic, potem ko Evropa (vsaj njen večinski del) še vedno, in danes celo vse bolj odločno, zavrača vse, kar je usmerjeno k obnavljanju fašizma, in ocenjuje za največjo sramoto, kar je bilo v preteklosti (in bo tudi v bodočnosti) spoznano kot kolaboracija?
Zato velja res temeljito razmisliti vse ocene, kijih ponnja
»poročilo« in pravilno ovrednotiti vse poizkuse, da bi v temeljih spremenili dogajanja v preteklosti - torej dali Slovencem novo zgodovino, ki bi dajala največje priznanje vsem tistim, ki so ovirali osvobodilni boj Slovencev in padali zaradi svojega sodelovanja z okupatorjem.
Predvsem bo treba razčistiti taka nesklaclja v »poročilu«, kot so npr. trditve: »...del strankarskega vodstva (SLS) je poskušal pripraviti ugodna tla za eventualno rešitev statusa Slovenije ob nemški okupaciji po slovaškem vzgledu...« (str. 22), pa dalje: »...Jasno je tudi, da na sodelovanje z okupatorjem, naj bi prišel od koderkoli, vnaprej ni bil nihče pripravljen...« (str. 31), in končno: »...da bi Slovenija v novo, okupacijsko stanje prišla s čim manjšimi človeškimi žrtvami in čim manjšo gmotno škodo, predvsem pa kot nerazdeljena celota, v tem smislu gre razumeti Natlačenovo pot v Celje na pogovore s predstavniki nemškega rajha...« (str. 41).
Ali ni očitno, da poizkus nekake nejasnosti, v bistvu pa popolno nasprotje v teh stališčih dovolj jasno govori, daje glavni namen politikov in Cerkve bil in ostal ohranjanje oblasti? Zakaj potem skušnjo zgodovinarji braniti tako politiko SLS in Natlačena? In kako lahko o tej aktivnosti sprejmejo zaključek: »V osnovi je šlo za protiokupa-torsko naravnanost (ali o tem res priča klanjanje Hitleiju preko nemškega ambasadorja v Beogradu ali pa Natlačenovo moledovanje v Celju?), predvideno na dolgi rok ter s predvideno pospešeno aktivnostjo pred koncem vojne...« (str. 57). Ali sam potek dognjanj med vojno in njen zaključek ni zgodovinarjem dovolj jasno pokazal, da vse to ni bilo mišljeno resno v smislu obrambe slovenskega naroda, pač pa res dosledno iskanje pomoči (pa četudi pri okupatoiju) za ohranjanje oblasti v Sloveniji in nad Slovenci, ki niso bili več pripravljeni slepo spoštovati avtoritete, kakor sta jih do tedaj učila Cerkev (župniki in kaplani) in SLS (dr. Korošec, dr. Krek, dr. Natlačen in drugi).
Posebno je značilno za pisce »poročila«, kako skušajo razbremeniti odgovornosti za kolabo-
racijo predvsem Katoliško cerkev in seveda škofa Rožmana. Četudi je bilo vsej slovenski javnosti znano, da so Nemci takoj ob okupaciji izgnali iz Štajerske, Gorenjske in Posavja večino duhovnikov (»poročilo«, str. 35), da pa se duhovščina v ljubljanski pokrajini kljub temu »ogreva za sodelovanje z okupatorjem« (str. 39), škof Rožman ne le da ni zbral dovolj poguma, da bi obsodil delo okupatorjev, pač pa se je pri svojem stališču celo skliceval na Vatikan (str. 42) in je z vso ostrino nastopil zoper OF ter postal z ljubljansko škofijo idejni center domobranstva. S pastirskim pismom, pridigami in drugimi oblikami je skušal čimbolj ovirati razmah osvobodilnega boja. Zanimivo, da pisci »poročila« raznih nastopov škofa Rožmana sploh ne omerjajo, saj bi bilo preveč očit-
no, kolikšna je njegova krivda za podžigarge bratomorne vojne. Pač pa »poročilo« poudarja, da so skušali posredniki in odposlanci vodstva OF doseči, »da bi ob nastajajoči državljanski vojni Cerkev ostala vsaj nevtralna« (str. 59). Kdo so bili ti odposlanci, zgodovinarji sploh ne povedo, morda zaradi tega, ker bi morali ugotoviti, da so bili to le prenašalci pisem škofu, in tudi o vsebini pisem bi morali povedati kaj več, saj bi prav to bil dokaz, kako je bil škof od OF prav dobro obveščen o vseh dogajanjih, o posledicah, ki nastajajo zaradi njegovega delovanja, in opozorilih, ki so bila pravočasno naslovljena nanj. (So pod posredniki morda mislili zgodovinarji na L. Udeta, ki je skušal prevzeti nase vlogo apostola pomi-ritelja in je ponujal pomirjenje celo vodji domobranske obveščevalne službe, dr. Šmajdu? Izvršnemu odboru OF pa je po-nnjal svoje usluge za te razgo-
vore. Toda tudi on je kmalu spoznal zmotnost in neučinkovitost svojih posredovanj in se raje pridružil partizanom na osvobojenem ozemlju - glej o vsem tem knjigo L. Ude: Moje mnerge o položaju. (Ali pa morda na Staneta Mikuža, ki je res posredoval škofu pisma 10 OF in Krščanskih socialistov oziroma Kocbeka.)
So se zgodovinaiji vsemu temu izognili, da ne bi bilo treba govoriti, kaj vse bi bilo drugače in kaj bi bilo Slovencem prihranjeno, če bi škof Rožman prisluhnil glasu OF in preprečil nastop domobranstva, ki so ga z vsemi silami pripravljali katoliški strankarji in z izrecno pomočjo Cerkve tudi uspeli. (Zakaj ni bil zgodovinaijem vzor škof Tomažič v Mariboru, kije za svojo škofijo zabranil prihod domobranstva?)
Da bi zmanjšali krivdo škofa Rožmana, pišejo zgodovinarji, daje odobril odhod dr. Metoda Mikuža k partizanom (str. 59), česar Mikuž ni povsem jasno potrdil svojim tovarišem. Povsem jasno pa je, daje škof odvzel M. Mikužu pravico maševanja, ker se ni vrnil v Ljubljano, in daje celotno vodstvo OF javno izobčil iz Cerkvel Zakaj zgodovinarji o tem ne poročajo, pač pa pravijo, daje škof »v naslednjem obdobju nekako samoumevno deloval znotraj protirevolucionarnega tabora, čeprav včasih bolj kot objekt kot pa subjekt« (str. 59).
Je to morda končni poizkus razbremeniti ne le škofa Rožmana, pač pa predvsem Cerkev odgovornosti, ki jo pisci »poročila« pripisujejo predvsem komunistični partiji?
Če nič drugega, je to trden dokaz, daje »poročilo« pisano za današnjo rabo, ko mora biti Katoliška cerkev v svojem poho-
imšp
.
pošteno odslikaval stvarno stanje.’
NOVOSTI NA AVTOMOBILSKEM TRGU -JANUAR
Kar 136 idej za leto ’96
Okoli 40 proizvajalcev, kijih poznamo tudi v Sloveniji, bo letos svojim potencial-him kupcem ponudilo kar 136 novih modelov. Zal nam prostor naše in vaše nove avtomobilske rubrike ne dovoljuje istočasno Predstavitev vseh letošnjih novosti. Zato vam bomo vsak zadnji teden v mesecu Predstavili novosti, ki so načrtovane za naslednji mesec. To pa pomeni, da vam bomo lahko tekoče poročali, kdaj bodo letošnje novosti na voljo tudi pri naših pooblaščenih zastopnikih.
Januarske novosti
Pri Alfa Romeu so začeli letošnjo prodajno sezono z novostjo, ki so jo poimenovali Alfa 145 1,7 16 V. Zal je treba ugotoviti, da tej italijanski novosti ni mogoče pripisati posebnih novih navdihov. Enaka ugotovitev bi iahko veljala tudi za BMW, ki pošilja na tržišče novo trojko 316 i, petici 518 i in 525 TD.
Morda bo največji prodajni hit januarskih novosti novi Chrysler -Voyager, kije bil med limuzinskimi kombiji že v stari karoserijski obleki najbolj prodajano tovrstno vozilo pri nas. Da ta trditev ni brez osnove, kaže podatek, da so pri slovenskem zastopniku Chryslerjevih vozil že razprodali prvo pošiljko novega modela Voyager.
Novi ford fiesti 1.25 i ni kaj očitati. Je Pa res, da ji ni mogoče pripisati izvirnega navdiha; pripisati ji je le to, daje “zrasla” 2a osem centimetrov in ostaja v svojem razredu na ravni dobrega avtomobila.
Pri japonski Hondi so se odločili za “obnovo” accorda, ki prihaja pred svoje kupce
v novi preobleki. Malo je verjetno, da bo nova lahko prepričal kupce, ki doslej niso bili privrženci tega japonskega proizvajalca. Kupci vozil Hjrundai so se lahko že lani prepričali, da Korejci mislijo povsem resno. Zasnovi nove Hyundai-jeve palete se sedaj pridružuje še nova lantrakombi. Pri italijanski Lancii z novo delto prav gotovo ne bodo prestrašili konkurentov, kar pa neveljazaMercedez-Benz, kibo z izpopolnjeno serijo razreda E prav gotovo pridobil še nek^j dodatnih privržencev. Za ljubitelje Renaultovih vozil bosta megane in megane coach le predhodnici letošnje palete novosti, ki jih pri tem francoskem avtomobilskem velikanu pripravljajo za svoje kupce. Za uspeh tega proizvajalca smo tudi Slovenci zainteresirani, saj bo novomeški Revoz toliko lažje vzdržal napad konkurence, ki je na dvomilijonskem slovenskem trgu vse večja.
Kakšne so novosti za mesec januar, kaže tabela.
Poteza 1A s črtico
Prvi uspešni koraki po sprostitvi uvoza starih avtomobilov z zmanjšanimi dajatvami že dajejo prve rezultate. Iznajdljivi slovenski podjetniki so “brihtno” potezo vlade, kije zmanjšala ckgatve za uvoz rabljenih vozil za celih 25 odstotkov (sedaj dajatve znašajo 33,5 odstotka), takoj izkoristili. Kar nekaj vlačilcev rabljenih vezilje že prešlo naše mejne prehode. Za predlagatelja take odločitve prav gotovo velja, da pamet ni žamet, ampak takšna pamet je slama. Žal pa je tudi res, da bodo to slamnato odločitev spet morali nadomestiti davkoplačevalci.
”LVU™
ALFA ROMEO
AUDI
BMW
CHRYSLER
CITROEN
DAEW00
DAIHATSU
FERRARI
FIAT
FORD
MARUTI
HONDA
HUNDAI
JAGUAR
KIA
LADA
145 Quadrifoglio x
3161
5181 525 tds Voyager x x
HiJet D
x
x
Fiesta
x
X
Lantra SW
x
x
X
LANCIA	Delta (F)
MAZDA	X
MERCEDES-BENZ	E 280/E 290 TD E420/E50AMG
MITSUBISHI	X
NISSAN	X
OPEL	X
PEUGEOT	X
PORSCHE	X
RENAULT	Megane Megane Coach
ROVER	X
SAAB	X
SEAT	X
ŠKODA	X
SUBARU	X
SUZUKI	X
TOTOTA	X
VOLKSWAGEN	T4VR6/TDKF)
VOLVO	X
du na polno politično In gospodarsko oblast v Sloveniji razbremenjena vseh grehov, ki ji jih pripisnjejo za najtežje čase narodne preizkušnje tisti, ki jih je vodila ena sama misel, misel na svobodo slovenskih Ijudil
Bolje, če je že prilika za spre-minjanje zgodovine, da vse grehe nosi komunistična partija, kije tako in tako sestopila z oblasti in s tem odprla pot tudi Cerkvi do toliko željenega spreminjanja zgodovine. To je sicer tragično za verodostojnost same zgodovine, še posebno pa za zgodovinarje, ki so pripravljeni tako brezobzirno spreminjati resnico o preteklosti.
Pripomb je seveda lahko še mnogo. Skoraj vsaka stranjih ponnja, ali zaradi nedorečenosti, zaradi ponavljanja trditev iz »Črnih bukev« oziroma dr. Pučnika kot predsednika parlamentarne komisije, ali pa zaradi že znanih domačih dokumentov oz. podatkov iz tujih arhivov, ki ponujajo povsem drugačne resnice, kot pa jih želi prikazati »poročilo«.
Vsekakor bi bili zgodovinarji, pisci »poročila«, bližje iskanju prave resnice, če ne bi le mimogrede zapisali ugotovitev na str. 78, temveč bi jo vzeli tudi za izhodišče svojih razmišljanj. Ko pravijo: ».. .oborožen odpor, ki seje v okviru Osvobodilne fronte slovenskega naroda razvijal od poletja 1941 dalje, je postopoma zajel vse slovensko narodno ozemlje ne glede na predvojne državne in nove okupatorjeve meje ter je trnja! neprekinjeno dotlej, dokler ni bil okupator končno pregnan z njega. Protiokupacljski odpor ali osvobodilni boj je sprostil velike energije Slovencev in izbojeval pomembne dosežke na vojaškem in drugih področjih, kar je upoštevala tudi protifašistična koalicija...« Če bi to bilo izhodišče »poročila«, bi ves prikaz dogajanj pošteno od-slikava! stvarno stanje. Pisci se ne bi izgubljali v iskanju argumentov za revolucijo in državljansko vojno (ko pravijo, daje komunistična partija »začela krepiti svojo vlogo in osvobodilni boj uporabljati in izrabljati tudi za uresničevanje svojih strateških ciljev, t. j. za prevzem oblasti in izvedbo socialistične revolucije...« ter da bi »lahko dogajanje v Sloveniji med vojno s stališča glo-
balnih in specifičnih rezultatov oz. z vidika objektivnih posledic označili tudi kot prvo etapo revolucije«-str. 79), pačpabimorali ugotoviti (na osnovi dokumentov in pričevanj), da se sicer nobena od temeljnih skupin ni odpovedala svojim elementarnim idejnim opredelitvam (komunisti revoluciji, krščanski socialisti nezaupanju do komunistov in Sokoli svojemu odporu do klerikalizma in lažnega katolicizma), pač pa so jih znale in uspele v času vojne podrediti skupnim interesom osvobodilnega boja. To je tudi predstavljalo glavno moč OF in njeno sprejemljivost pri res večini slovenskega naroda. Tega pa klerikalni in liberalni veljaki, še posebno pa katoliška Cerkev, niso bili sposobni (da bi vse podredili osvobodilnemu boju). Zato pa je vsa njihova dejanja od samega pričetka okupacije odrejalo že pred vojno znano sovraštvo do komunistov in do vsega, kar je pomenilo poglabljanje svobode in neodvisnosti človeka. Zato so tudi sovražili OF in vse, kar je pomenilo njeno prisotnost in prisotnost njenih idej v slovenski zavesti (kar je seveda pomenilo tudi ukinjanje njihove oblasti).
In ker se niso čutili dovolj močne, da bi sami obračunali z osvobodilnimi težnjami slovenskih ljudi, so se povezali z oku-patoijem. Bližja jim je bila domobranska prisega okupatorju in krvavi obračuni z aktivisti OF in partizani kot pa zaščita težko preizkušenega naroda, ki bi morda vodila k izgubi oblasti nad njim. In vendar se danes prav ti popravljalci slovenske zgodovine ponovno pomgajo za politično vodstvo slovenskega naroda! Žal jim skušajo nekateri zgodovinaiji s pisanjem navidez objektivnih »poročil« pri tem povsem zavestno pomagati!
V »poročilu« prikazana zgodovina ne more biti dolgega veka. Ostala bo le kot dokument in spomin, ki bo pričal, kaj vse so poizkušali branilci kolaboracije, da bi vendarle lahko uveljavili lažno resnico o pokorščini slovenskega človeka in izbrisali iz zavesti mladih pokolenj vse tisto, kar jim kot spomin na osvobodilni boj upravičeno utrjnje nacionalni ponosi
Zoran Polič
..	. n v Atrtrvnn.nnrttTnl ndon
Sjlnu41Mv^ vnanja,
No, pa speljimol
AKTUALNO

"............: .....................
Krvni davek lani manjši
Krvni davek, ki ga vsako leto zahtevajo slovenske ceste, je v minulem letu prvič po dolgem času padel pod številko petsto. Ta podatek nič ne pomeni tistim, ki so izgubili svojce ali prijatelje, na ravni statistike pa prav gotovo.
Da se tudi na tem področju nekaj dogaja, kažejo podatki smrtnosti na slovenskih cestah od leta 1991 do leta 1995.
Leto	Nesreče s smrtnim izidom
1991	410 mrtvih
1992	729 mrtvih
1993	735 mrtvih
1994	515 mrtvih
1995	413 mrtvih
Upajmo, da bomo ob naslednji primerjavi zapisali še manjšo številko. Lepo pa bi bilo, če nam je sploh ne bi bilo treba.
Politika je ena n£0bojj primitivnih človeških opravit V njej se neprenehoma godi proces izločanja, in to na očeh javnosti, ob pomoči medijev, ki navijajo za eno ali drugo stran. V politiki so odločitve »za« in »proti«, tudi za vojno in mir, za zapor in svobodo itd. Parlament je še najbolj podoben sodni poroti, politika sodnemu postopku oziroma pravdi, najbolj glasni politiki so podobni tožilcem in zagovornikom obtoženih. V tej politični proizvodnji odloča moč, dosežena na volitvah pa tudi moč in premetenost, ki ni dosežena na volitvah. Torej, kdor seje lotil politike, se mora zavedati, da se je lotil posebnega poklica. Tako kot v Cerkvi poznajo verne in neverne, poznajo v politiki »naše« in »njihove« (politike, člane strank in tudi volil-ce). V obeh sferah gre za pridobivanje in usmerjanje »duš« in obe sferi sta strogo hierarhično urejeni
kot nekoč državne ali družbene lastnine) tudi njihova last. In da se razumemo, ko te predmete razlikovanja pogledamo, pri aktualnih političnih oblastnikih ni razlik med pozicijskimi in opozicijskimi. Razlika je le v tem, da so eni do boljših dobrin prišli v izredno kratkem času - v času obstoja demokracije pri nas. Zato je seveda vpitje o socialnem razslojevanju z balkona opozicije, kakšnega Podobnika, Janše, Hvalice, Pučnika pa na drugi strani Peterleta, Geržine in še koga v slovenskem parlamentu le pesek v oči. Isto velja za slavospev borki za zaščito pravičnega lastninjenja nekdanjega družbenega
Pogosto, posebno danes, tudi
v Sloveniji slišimo trditve, da se Cerkev »meša v politiko«. Poleg teh pa ugovore, da se ne meša, da se ne sme mešati, ali nasprotno - da se s politiko mora ukvar-jati. Da se Cerkev ukvarja s politiko, ni nobenega dvoma. V svoji zgodovini je bila krščanska in še posebej rimskokatoliška Cerkev povezana z monarhi, dvori in aristokracijo. Tem je pomagala nadzorovati prebivalstvo. V zadnjem obdobju je Cerkev sprejela demokracijo, delovala pa je »nadstranskarsko« in prek strank. Povsem pokrila se s strankami ni nikoli, saj je želela ohraniti dobre odnose s posvetnim sedežem ne glede na barvo in stranko na oblasti. Slovenska cerkev n. pr. podpira krščansko demokracijo ali tudi SIS, vendar vseh »jajc« ne polaga le v njuno »košaro«.
Nekateri danes pravijo, da smo se v tistih »svinčenih« časih politikov bali in so zato politiki uživali strahospoštovanje. Da nikoli niso vprašali za račun in nihče si jim ga ni upal poslati. Družbeni položaj te elite je bil izrazito privilegiran. Imeli so na voljo brezplačne hiše, dobivali draga darila, njihove so bile tovarne in banke, letovišča in lovišča. Tako naj bi bilo nekoč.
Za nas tukaj in zdaj je pomembno in zanimivo, kako je z našimi oblastniki danes. V primerjavi z nekdanjimi so po vsej priliki še mnogo mnogo manj skromni, kar ima med drugim za posledico, da imamo drugi navadni državljani še mnogo mary, kot smo imeli nekoč. Nekoč so bili predmeti razlikovanja (in neznosne zavisti) telefoni, televizorji, avtomobili, služkinje, šoferji in udobnejša stanovanja. Danes so se te dobrine razlikovanja korenito spremenile (in minilo je reci in piši samo pet let). Namesto telefonov je razlikovanje prestiža kar lastništvo telefonskih in komunikacijskih sistemov, televizorje je zamenjalo lastništvo TV hiš ali pa časopisov, avtomobile je zamenjalo lastništvo tovarn, služkinje in šoferje so zamenjale podjetniške dejavnosti storitvenih dejavnosti, kijih mnogi uživalci plačujejo z denarjem davkoplačevalcev, in namesto le udobnih stanovanj so si novi oblastniki zgradili na ključ fenomenalne
premoženja s plačo nekaj ZEaetnih tisočakov nemških mark Sebi napolniti žepe in se nato boriti za »malega« in ogoljufanega človeka je sila primitivna in če hočete človeško nehumana gesta.
Na drugi strani pa so postale te dobrine (razlikovanja) za mnoge druge sodržavljane (oz. za večino njih) nedostopne za nekaj desetletij. Če smo imeli včasih srečo, daje pokojni predsednik pil škotski viski in smo ga zaradi njega lahko brez strahu pili tudi vsi drugi, danes te sreče nimamo. Danes novodobnemu oblastniku kot zgledu ni mogoče slediti in ga posnemati, ker ni materialnih pogojev za to. Preveč požrešen je sam in zame ostane premalo ali skoraj nič. Moj domet je še vedno viski, njegov pa zajeten kup lastniških delnic v tovarni, kjer izdelujejo ta viski.
In ta erozija je še kako preveč dobro vidna. Korupcija je postala način vladanja in pridobivanja politične moči. Slovenija počasi postaja
dvorazredna družba: razreda fevdalcev, veleposestnikov in tovarnajev, ki so to postali na račun minulega dela današnjega razreda certifikatskih tlačanov. Zato je še kako relevantno vprašanje, kakšen pomen ima demokracija, če eno garnituro karieristov in pohlepnežev nadomestiš z drugo. Rdeče direktorje (ki so ti vsaj zagotovili plačo in socialno varnost) s črnimi kapitalisti (ki te naženejo s podjetja kot tehnološki presežek ali pa ti dva, tri ali pa več mesecev sploh ne dajo plače. Če pa ti jo že dajo, je njena višina enakovredna trem deviznim dnevnicam privi-ligiranih Slovencev in Slovenk, ki radi polijejo po svetu, pa naj so iz gospodarstva, državni uslužbenci ali pa politični »eksistenčniki«).
In konec koncev nas je Slovencev premalo, da bi zapravljali talente in ustvarjeno bogastvo na tak način. Danes trošimo denar in ljudi, kot da smo Američani. Nekdanji Demosovi politiki so še kako zavajali slovensko javnost, ko so nam razlagali razpad svoje koalicije kot posledico spora zaradi koncepta privatizacijske zakonodaje. Tuje namreč vzrok večine današnjih tegob in problemov. Figo zaradi koncepta. Sloje za konflikt bistva zakona, kije bil kadrovske narave: ali bo Demos »rdeče« direktorje nadomestil s »črnimi«. Tuje seveda bilo trdo jedro Demosa z emigracijo nepopustljivo. Naj samo spomnim, daje bil Oman avtor znamenitega stavka: »Ni' važno, ali je pismen, važno je, daje naš.« Daje postal »naš«, pa očitno ni bil pogoj vbrezmadežnosti nekdanje rdeče knjižice, temveč v obljubi, daje »kupen* (politično kupljiv). Dalje, daje bil J. Janša avtor stavka »o labodjem spevu v medijskih hišah«, čeprav velja že nekaj časa za enega največjih priliznjencev novinarjem. Zato danes tudi lahko beremo čudne stvari, kot je bila tista prejšnji teden: »daje bilo moč glas člana sveta ene od takih hiš kupiti tudi za 30 tisoč nemških mark«, samo da se labodji spev ne bi dogodil. Itd. Itd.
In daje mera polna, opazim na moji mizi pismo, ki ga je spisal eden od novodobnih privilegiranih opozicijskih liderjev tik pred božičem, in se glasi: »Naslednje leto je pred poslanci slovenskega parlamenta predvsem ena naloga: storiti morajo vse, da bodo predčasne volitve čimprej. Nedelujoče sodstvo, razraščanje državne birokracije in korupcije, razsulo na zunanjepolitičnem področju (mednarodna izolacija Slovenije), poglabljanje socialnih razlik (nizke plače, brezposelnost), krepitev mafijskih struktur v političnem in gospodarskem življenju, so dosegli raven, ki predstavlja resno oviro demokratičnemu razvoju Slovenije. Predčasne volitve, na katerih bodo po vseh javnomnenjskih raziskavah sodeč zmagale stranke slovenske
vile in male graščine, ki so poleg udobnosti (tako
mogoče slediti in ga posnemati,
ker ni materialnih pogojev z, ' >m * v
pomladi, so nujnost, kajti le vlada, sestavljena iz r v: omenjenih strank, je sposobna in pripravljena taj reševati obstoječe probleme ter Sloveniji končno . zagotoviti mesto med resnično demokratičnimi, pravnimi, socialno pravičnimi in gospodarsko icl' uspešnimi državami Zahodne Evrope.«	Zf',
Morda bi piscu tega pisma še verjel, če pred sin približno osmimi leti njegov strankarski kolega izv ne bi na enem od večjih štrajkov, takrat še v času tv trdega in nečloveškega komunizma, delavcem u' govoril: »Dovolj imamo enoumja in izkoriščanja nas delavcev. Ko imajo drugod po Evropi dela-,te vci plačo za isto delo dva in več tisoč mark, moramo 'ra' mi delati v naši tovarni za povprečno plačo 1200 ih nemških mark. Tega se več ne gremo. Zrušiti je potrebno ta sistem, in če ga bomo, boste imeli b]j
v naslednjih dveh letih enkrat večjo plačo.« In j: navdušena množica »slabo« plačanih delavcev mu ^ je ploskala in sporočala gesla podpore.	.’
In zgodilo seje. Sistem je padel, veliki govor-'1 nik je postal veliki oblastnik demokratične države in prvi predsednik »bojda« delavske stranke. In a i kaj seje zgodilo z delavci izpred osmih let. Večina m jih je izgubila zaposlitev že v prvih dveh letih ^ nove države, tisti ki so še ostali, pa imajo danes povprečno plačo 500 nemških mark, torej namesto enkrat večjo, za polovico manjšo. In ve-1 liki delavski govorec (blebetač v pravem pomenu besede) v času komunizma: ima danes privilegirano poslansko penzijo in še naprej si hono- ~~ rarno služi dodatni priboljšek s tem, da soustvarja ^ tekste, kot je tisti zgoraj o predčasnih volitvah. » Nauk iz te zgodbe je lahko samo tak: »Ne zaupa)1 . prijateljem, ki so prehitro pozabili nate, čeprav 11 so si s tvojo pomočjo reševali kožo in se politično ‘ai povzpeli, danes pa te ponovno kličejo na pomoč. >n
t
Slovenci spoštujemo pogum, še rajši pa imamo ni
politike, ki nas pustijo na miru in nas ne vzne- jr mirjajo vsak dan z novo afero. Po njihovem bi a imela Slovenija vsak teden državno krizo; predvsem pa bi še naprej živela v ozračju ogroženosti, zaupnih informacij, tajnih dokumentov in zarot, b Za take politike sta dve možnosti: ali končajo na pokopališču političnih slonov ali nekaj časa preživijo |ai v opoziciji, kije zelo zdravilna za te vrste demo-, s kratičnih politikov.«	L
Sultan
Franček Rudolf:
Praktični fundamentalizem
R S T
Dogodki okoli “mostu na reki Savi” in dogodki iz Mostarja, “ki naj ne bi bil razdeljen na muslimanski in na hrvaški del”, postajajo bolj in bolj izgovor za prisotnost in naporno taborjenje vojakov velike, vendar revne države v Bosni. Ta država ne zmore plačevati biljerterjev v narodnih parkih in muzejih, še vedno si pa lahko privošči utrjevanje miru na Balkanu.
V em spet zasledimo vsak dan nove in nove vestičke o Kosovu, o razmerah med Albanci iz Albanje in Albanci s Kosova in seveda o razmerah med Srbi in Albanci na Kosovu in o razmerah med Srbi iz Srbije in Albanci s Kosova. Tema, ki smo jo v nekdanji državi poslušali desetletja, in za reševanje tega problema tudi ogromno plačevali, je enako živa kot nekoč.
To ni edina tema, kije vstala od mrtvih po mnogih letih.
Italija ima-pripombe na slovenski odnos do ezulov in danes, ko je zavladal mir, tudi na hrvaški odnasrdo ezulov.
Srbija in liaija se v zadnjih letih dobro razumeta. Splača se pomisliti, k^pmata ti dve državi skupnega.
Srbija je biki, del turškega imperija, v zadnjem stoletju se je osvobajala, se najprej na pol, potem povsem osvobodila in leta 1913 je okupirala Kosovo, pokrajino, kije bila stoletja prej srbska.
(Na začetku našega stoletja je Francija okupirala Alžir, ki je bil, tako kot Kosovo, turška posest. Vendar Francija nima več Alžira.
Srbija ima še vedno Kosovo.)
Italijaje bila zaveznik Avstro-Ogrske, torej naš zaveznik, vendar je na sredi prve svetovne vojne prestopila na stran Francozov in Angležev in napadla Avstro-Ogrsko, torej tudi nas, Slovence. Ta agresija jo je sta-
la milijon človeških življenj. Nemci pa so nam prišli na pomoč. Vendar zaman. Po prvi svetovni vojni sta si Francija in Anglija razdelili številne bogate nemške kolonije. Kolonializem je trajal do šestdesestih, sedemdesetih let... Danes so že vse te afriške države samostojne. Vendar Italijaje po prvi svetovni vojni osvojila tudi ozemlja, kjer so živeli Slovenci in Hrvati: Primorje, Istro, otoke, Dalmacijo.
Italija se je v prejšnjem stoletju šele združevala. Tako kot Srbija. Vojskovala seje s Francem Jožefom, torej z Avstro-Ogrsko, torej tudi z nami. Avstro-Ogrska je bila država več narodov in jezikov, in tako tudi država kar velikega dela Italijanov. Podobno kot Srbi v zadnjih letih, so tudi Italijani v prejšnjem stoletju vodili osvobodilni boj proti Avstrijcem (tudi Slovencem), in uspelo jim je same sebe in svoje sonarodnjake iz Avstro-Ogrske spraviti v združeno Italijo. Tako je bila potem Avstro-Ogrska bolj ali manj revnejša za en narod, in sicer narod, kije vedno vplival na to multikulturno državo. In je zaradi tega kasneje samo še lažje razpadla.
Vse bi bilo v redu, ampak tu je še mesto Trst. Mesto Trstje stopilo pod pokroviteljstvo Avstrijcev že v enajstem stoletju. Tržačani so že vedeli, kaj jim narekuje geografija.
Geografija prav gotovo sovraži Tržačane: mesto, ki leži na skrajnem robu Balkanskega polotoka, po vsej geografski logiki pripada najmočnejši državi na Balkanu, to je Srbiji. Vendar kruti Turki niso uspeli priti do Trsta, Srbi pa so imeli preveč dela s Turki, da bi jim to uspelo. Obenem pa je Trst še ključno mesto za dežele Avstro-Ogrske.
Ne bi omenjal tega dejstva, ampak od novega leta je Slovenija
članica CEFTE. Se pravi članica trgovinskega združenja tistih držav, ki so nekoč bile del Avstr o-Ogrske, potem del vzhodnega bloka, zdaj so pa, za razliko od Slovenije, že pridružene članice Evropske unije. Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska, pa prištejmo še Avstrijo, so nekoč bile v isti državi kot Trst in Istra in vse te države so Trst imele za okno v svet.
Trst in njegova okolica, tisti del proti izlivu Soče in še naprej proti Benetkam, je tisti konec Evrope, kije nujno potreben prej naštetim državam, zdaj državam Cefte, da komunicirajo z Mediteranom.
Če je Franc Jožef spustil iz rok Benečijo in Furlanijo-Julijsko krajino in če je Kraljevini SHS spolzela iz rok Koroška in tudi Trst, potem ne pomeni, da države Cefte (kamor zd^j spada tudi Slovenija in ki so pridružene članice Evropske unije, Slovenija pa ne) ne potrebujejo določenega prostora za komuniciranje s Sredozemljem.
Če se hoče Italija pogovarjati o prisotnosti v nekaterih prostorih Slovenije in Hrvaške, potem je čas, da se začne pogovarjati z Avstrijo, Češko, Madžarsko, Slovaško in morda še Ukrajino o tem, zakaj sije na vsak način hotela privoščiti strogo nacionalno državo. (Primorci natančno vejo, kako zelo strogo nacionalno.)
Avstro-Ogrska je razpadla, ker se je preveč zaposlovala z notranjimi evropskimi problemi: če bi že pred nekaj sto leti Avstrijci preselili Dunaj kam v okolico Ogleja in če bi Madžari preselili Budimpešto v ustje Neretve ali pa vsaj v Split, potem bi danes ne bilo sitnosti ne z relacijami Srbi in Bosanci in Srbi in Kosovaiji, ne z relacijami Italijani Slovenci in Italijani Hrvati.
Uspešna država mora imeti glavno mesto kje na morski obali. In če Slovenija hoče postati Hongkong ali Singapur vzhodne Evrope (držav Cefte in še nekaterih drugih), potem potrebuje najprej Trst in prostranstva proti Benetkam in potrebuje tudi Hrvaško z vso obalo. Nerodno rečeno, Slovenija kot Slovenija lahko svoje dragoceno življenje indijanskega rezervata živi tudi brez Trsta in Dalmacije. Vendar Slovenija kot Singapur (in samo takšna je lahko koristna Avstriji,
. Madžarski, Češki, Slovaški, Poljski itd.) ne more biti z uničujočimi mejami odsekana od točno teh delov obale, na katerih so vedno živeli tudi Italijani. Pa so jih Italijani sami s svojo brezumno agresivnostjo, s svojimi osvajalnimi vojnami, ne nazadnje z neprestanimi zločini prepodili. Popolna podobnost s Srbijo.
Še danes bi lahko Srbi živeli v Kninski krajini. Še danes bi, konec koncev, lahko v miru živeli tudi v Sarajevu. Kdo je kriv?
Prav taka politika, kot je bila nekoč italijanska.
Partizanska osvoboditev Ljubljane je bilo važno dejanje. Se važnejše je bilo osvajanje največjega slovenskega, prav gotovo pa najpomembnejšega slovenskega mesta: Trsta. Trst je osvobodila Jugoslovanska armada. Niso ga dali Italijanom samo Francozi in Angleži, ki so seveda natančno vedeli, zakaj je to potrebno, ampak jim gaje dal tudi Josip Visarionovič Stalin. Stalin je točno vedel, zakaj Jugoslavija ne sme imeti evropskega mesta in zakaj Slovenci ne smejo imeti evropskega mesta, ker je v tem mestu skrita možnost samostojnosti prej naštetih držav: Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške, Poljske...
Kar govori Suzanna Agnelli, je samo ponavljanje Stalinovega vzroca ureditve Evrope. Suzan-
na Agnelli samo prisega na Evropo, kakršno je uredil Josip Visarionovič Stalin: ni čudno, da se potem italijanska zunanja ministrica tako dobro razume s Slobodanom Miloševičem. Srbski režim je tipična izpostava ruskega skrajnega nacionalizma na tisti točki Evrope, kjer se klanja vedno tudi začnejo.
Z drugimi besedami: če danes nimamo fronte na Soči, pa se je tudi vojna v Bosni unesla, je jutri še vedno čas za spopad med Srbijo in Kosovom.
Države, ki obdržijo osvojena ozemlja, se ne morejo in ne morejo pobrati. Odkar je Italija osvajala na račun Avstro-Ogrske, torej tudi in predvsem na račun Slovencev in Hrvatov, se ne more pobrati.
Odkar je Srbija osvojila Kosovo in si nakopala na glavo tam-
L >
kajšnje Albance, pač preživlja
del tistega, kar je pred njo pre EF življala Turčija, ko se je osvo- Jjc bajala Srbjja...	rit
Za osvobajanje so potrebni ij,
nacionalizmi in za nacionaliz-
me so potrebne vrednote, kon-
»j:
zervativnost, ohranjanje starih
družbenih vzorcev, ne nazadnje p tudi poudarjanje vere, in sploh >ti ne nazadnje: negovanje vojaške lk< tradicije tudi v praksi.	ja
Članice Evropske unije se nQ kruto motijo, če mislijo, da je i(, problem vključevanja Slovenije ku
na relaciji Italija-Slovenija. Ravno
tako se članice Evropske unije
kruto motijo, ko se navdušujejo nad mirotvorcem Slobodona® ec Miloševičem.	sj
Če Italija in Srbija ogrožata
Evropo, ju je pač potrebno umi-
riti, razstaviti, osvoboditi nepra- * vilnih osvajanj, civilizirati, bolje)Z’ prej kot kasneje.
Evropo je z geografskimi iz- ta mišljotinami mogoče ohranja- M ti še danes ali jutri. Ne pa poju- )y trišnjem.
Države CEFTE, Trst in Hrvaš-; ^ ka morajo na vsak način biti v . isti zvezi, za istimi mejami. Ista r* država ni potrebna. Ista valu- !el ta pa bi bila nadvse primerna. N Kaj vse še spada k Hrvaški,, [a o tem pa bi končno lahko in0r morala odločati Evropa, ne samo Srbi in Rusi.	.P
Pustiti blebetati Italiji in pu- * stiti blebetati Srbiji o krivicah, p ki so sejima zgodile, je prejkoslej ah smešno. Popuščati obema pa še Jjj bolj.	ilk
Srbi in Črnogorci (ZR Jugoslavija) že štiri leta pre-1« prečujeo turizem na Hrvaškem 4j in v Sloveniji. Še nekaj gene-jej racij otrok ne v Avstriji, paČQ> pa na Slovaškem, Češkem,,^ Madžarskem, Poljskem bo zra- , slo brez Mediterana. Strašen u in nepopravljiv zločin. Ker Sre-fn dozemsko morje pa je misel-Kv ni vzorec.	iai
SOUPRAVLJANJE DELAVCEV JE IELOČUIVI DEL INDUSTRIJSKE IEMOKRACIJE
I Prt'8ramskem dokumentu II.
| 'resa ZSSS smo zapisali, da I luPravljanje delavcev eden | ^embnejših projektov Svo-| "a sindikatov, ki mora nor-1 Vn° in dejansko pripeljati na 1ll’ da bosta vpliv kapitala in |' dela na sprejemanje naj-| etl'bnejših razvojnih in dru-^ zaposlene pomembnejših,
, 'lev uravnotežena. Soupra-s Jje delavcev na podlagi dela °a v podjetniški praksi uvelja-z ' Vseh z zakonom določenih 0 !ah in načinih, povsod, kjer l, Polnjeni zakonski pogoji, o rdosego teh ciljev pa je nujna 3,3 strokovna usposobljenost • d ,Slndikalnih zaupnikov, kakor j lzv°ljenih članov svetov de-a ^v- Pri tem moramo izhajati a ^nske ureditve soupravljanja, neti pogoji za uresničevanje o 'javljanja v posameznih po-d 'h časovno sovpadajo s pro-® njihovega lastninskega Q P''kovanja in po kateri je sou-u Janje le pravica delavcev, za »uveljavitev pa je potrebno *-'1 določene postopke, katerih 0 ec je sindikat. Posledica tega n a imamo danes že v mnogih
podjetjih izvoljene svete delavcev, v mnogih pa bo sindikat zbore delavcev in volitve šele moral izpeljati .Temu primemo smo tudi pripravili različne izobraževalne seminarje. V tej številki DE je objavljen razpis za dva seminarja, od katerih je prvi namenjen predsednikom sindikatov in sindikalnim zaupnikom v podjetjih, kjer še nimajo izvoljenih svetov delavcev, drugi pa članom svetov delavcev in sindikalnim zaupnikom v podjetjih, kjer sveti delavcev že delujejo.
Na prvem seminarju se sindikalni zaupniki seznanijo z vsebino zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, nalogami, ki jih izvaja sindikat pri razpisu in volitvah sveta delavcev, ter z načinom sodelovanja med sindikatom in svetom delavcev. Seminar poleg strokovnega gradiva in predavanja zajema tudi praktično delo udeležencev pri sklicu in izvedbi zbora delavcev, sestavi sklepa o razpisu volitev ter volilnih postopkih. Njegov cilj je sindikalne zaupnike usposobiti za izvedbo teh opravil.
Drugi seminarje namenjen čla-
Vei znaš, več veljaš...
nom svetov delavcev in sindikalnim zaupnikom v podjetjih, kjer je svet delavcev že izvoljen. Cilj tega seminarja je uspešno delo ob dobrem sodelovanju s sindikatom. Na tem seminarju ne gre le za razlaganje določb zakona, temveč predvsem za usposabljanje na posameznih vsebinskih področjih, ki so v pristojnosti sveta delavcev, vključno s pripravo strategije delovanja, pogajalskih tehnik in vzpostavljanja novih odnosov med delom in kapitalom. Pri seminarju uporabljamo kombinirane metode izvajanja: predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje
IEKORDI OB JUBILEJU
i	je sicer že stara, a v času inventur še vedno aktualna: v sredo,
y ‘apetnbra 1995, so v Gorenju Gospodinjskih aparatih v Ve-v "izdelali v programu Kuhalni aparati 14-milijonti kuhalni o 'at! Ce k temu dodamo, da so tudi v drugih dveh proizvodni ,r?Sramih dosegli zavidanja vredni številki - julija 8-milijonti
j. | ^Kušiini stroj, novembra pa 15-milijonti hladilno-zamr-
11111 aparat potem lahko mirno trdimo, da je lansko leto minilo anienju rekordnih dosežkov.
b takšnem uspehu direktor o	Kuhalni aparati Iztok
Jadični skrival zadovoljstva • seveda izrekel priznanja n Jl^tim, ki v proizvodnji šre-lk°v delajo že cela tri deset-- L ''To smo naredili in to je nas izzjv za prihodnost; še a	če upoštevamo dejstva,
* , na trgu vse b°'jza-5' Je; Konkurence je vedno več P ' Isk na ceneje vse večji.
5. . vsemu pa imamo dovolj i- rJa 'n moči. In ker tudi v h ^losti ni bilo vselej lahko 6	na trgu’ sino lahko op-
11 j'1- Štirinajst milijonov naših 6 ‘kov nam mora biti spodbu-e "a bomo lahko vzdržali to e n° tudi v prihodnosti,« je e -dal ob tej priložnosti.
0	p°tjebila naporna; veliko-e sto morali stisniti zobe, ne-c okrat prihajati na delo tudi D fi/Jah,« paje med drugim
"dal vodja proizvodnje Ku-i- r” aparatov Adi Hudarin, v Jja krajši slovesnosti podelil e postna darila. Dobili sojih:
1 Sedovnik, Jože Golčman,
7y J® Lipovšek, Ana Kač, Ma-l’ "teško, Marija Šmon,Aloj-
1	Majcen, Jože Činžar, Šte-3- Kodrič, Alojz Hleb, Mar-v1 Lrabner, Alojzija Mesa-a /yUca Bajsič, Avgust Re-i !*k, Fanika Kumer in Izi-
i.	Novak.
n lak^no pozornostjo so torej l0 orenju Gospodinjskih apa-. Pospremili 14-milijonti šte-1 i n s tem celotno dosedanjo ej dh °^n'*0 ve"k'h gospodi-
hudi konkurenci prebrodi štiri leta ponovne rasti in proizvodnje.
Po besedah generalnega direk-toij a Gorenj a Gospodinj skih aparatov Jožeta Staniča bo v prihodnje spopad s tujo produktivnostjo neizogiben. Vendar je prepričan, da so v Gorenju sposobni
vlog in izdelava gradiv na vzorčnih primerih itd. Izvajalci so izkušeni sindikalni delavci .Ti so se dodatno usposabljali na posebnih semi-naijih, ki smo jih s sofinanciranjem Pharo vega programa za demokracijo izvajali s strokovnjaki Zveze nemških sindikatov DGB. Število udeležencev tega seminarja je omejeno na največ 30 in ga bomo v skladu s potrebami tudi ponavljali. Zato je primemo, da za posamezne seminarje prijavite del članov sveta delavcev, tako da se jih v določenem obdobju lahko udeležijo vsi člani.
Milan Utrosa
takšno bitko tudi dobiti. Seveda s prizadevanjem vseh zaposlenih. »Že doslej smo velikokrat dokazali, kaj vse zmoremo za uresničitev in potrditev ideje Gorenja,« je poudaril v svoji novoletni poslanici sodelavcem, objavljeni v glasilu Informator, ki je v začetku decembra prestopil prag 30-letnega rednega izha-janja...
Hinko Jerčič
Takole so zaposleni v Gorenjevem programu Kuhalni aparati »proslavili* dokončanje 14-milijontega štedilnika...

••'C-'--. •••.•
■e t l aParatov v Gorenju zao-na več kot 37 milijonov J1*0 v...
3 ]?orn '995 pa seje izteklo ^leto obstoja Gorenja, saj Lg |?80v začetek štejejo 5. april i,, .° Je Poverjeništvo za lo-i- °'/"lustrij0 in obrt takrat-n 'Ukrajnega ljudskega odbora e' r'96 izdalo odločbo o usta-
1 iaV^krajno'T°v'ns',cega P°' 0 Gorenje s sedežem v kraju
Gorenje. Podjetje je leta 1958 prevzelo proizvodnjo štedilnikov na trda goriva iz Šempetra, se leta 1960 preselilo v prostore starega rudniškega jaška v Velenje in leta 1964 odprlo prvo lastno tovarniško halo na današnji lokaciji Gorenja vVelenju. Leto dni pozneje so že sestavili prvih 5.600 pralnih strojev (začetek oktobra 1965), po dveh letih pa zgradili še svojo drugo tovarniško halo (za proizvodnjo pralnih strojev). Njej je sledila nova tovarna za proizvodnjo hladilnikov, ki sojih prvo leto (1968) izdelali 8.000. Že naslednje leto pa so v novi tovarni začeli obdobje intenzivnega sodelovanja z domačimi in tujimi partnerji. Skokovit razvoj seje nadaljeval do leta 1983, ko je Gorenje doživelo naj večje težave. Tudi po letu 1991 seje moralo opreti na lastne sile in v
e; organizatorji za
RAZPIS IZOBRAŽEVALNIH SEMINARJEV
SEMINAR I:
NALOGE SINDIKATA PRI URESNIČEVANJU ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU
Ciljna skupina: sindikalni zaupniki v gospodarskih družbah, kjer še niso izvoljeni sveti delavcev
Seminarja se lahko udeležijo člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
Kraj: Domsindikatov, Ljubljana, Dalmatinova4, sejna dvorana v VI. nadstropju Čas: 25. januar 1996 ob 10. uri
PROGRAM SEMINARJA
-	uporaba zakona ter oblike in načini sodelovanja delavcev pri upravljanju
-	naloge sindikata pri razpisu in volitvah svetov delavcev
-	način in pogoji za delo sveta delavcev
-	pristojnosti sveta delavcev
-	sodelovanje med svetom delavcev in sindikatom Nosilec: član predsedstva Sveta ZSSS Milan Utroša.
Zaključek seminarja: predvidoma ob 16. uri.
Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 19. januarja 1996. Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi strokovno gradivo, znaša 5.000 SIT za posameznega udeleženca.
Prijavnici za seminarje treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji (kopija virmana).
Kotizacijo nakažite naŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50100-678-47511. Na virmanu pod rubriko namen nakazila pripišite “Seminar I”, sklic na številko 06.
Odgovore na dodatna vprašanja in pojasnila lahko dobite pri Vandi Rešeta, tel. 061/316-489.
SEMINAR II:
UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE
Ciljna skupina: člani svetov delavcev, sindikalni zaupniki Seminarja se lahko udeležijo člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
Kraj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gradnikova 1 Čas: 5., 6. in 7. februar 1996
PROGRAM SEMINARJA Ponedeljek, 5. februar 1995 od 10. do 13. ure
Tema I:
NAČIN IN STRATEGIJA DELOVANJA SVETA DELAVCEV Nosilec: Milan Utroša, član predsedstva Sveta ZSSS od 13. do 15. ure - odmor od 15. do 18. ure
Tema II:
VLOGA IN NALOGE SVETA DELAVCEV NA PODROČJU STATUSNIH IN KADROVSKIH ZADEV TER REŠEVANJA SPOROV Z DELODAJALCI
Nosilec: Gregor Miklič, član predsedstva Sveta ZSSS Torek, 6. februar 1996 od 9. do 12. ure.
Tema III:
SOUPRAVLJANJE DELAVCEV TER VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Nosilec: Lučka Bohm, svetovalka Sveta ZSSS od 12. do 14. ure: odmor žod 14. do 18. ure
Tema IV:
VLOGA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČ TER PRI OBRAVNAVI GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE Nosilec: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje
Sreda, 7. februar 1996 od 9. do 12.30 ure.
Tema V:
KOLEKTIVNE POGODBE IN SOUPRAVLJANJE Nosilec: Metka Roksandič,.rtrokovna delavka Območne organizacije ZSSS Podravje od 12.30 do 14. ure: odmor od 14. do 17. ure:
Tema VI:
VODENJE SEJ SVETA DELAVCEV, ODNOSI IN KOMUNICIRANJE Nosilec: Ciril Urek, sekretar Območne organizacije ZSSS Zasavje
Metode dela: kombinirane: predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje vlog, grafoskop.
Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 26. januarja 1996. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 25 prijav; če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar, ki bo od 26. do 28. februarja 1996. Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, znaša 17.000 SIT za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji (kopijo virmana).
Kotizacijo nakažite naZR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50100-678-4751 L Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar 11”, sklic na številko 07.
Stroške za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom in dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem, delodajalec.
Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v SIC Radovljica, je treba to navesti v ustrezni rubriki na prijavnici.
Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 4500 SIT).
Odgovore na dodatna vprašanja in pojasnila v zvezi s tem seminarjem lahko dobite pri Vandi Rešeta na telefonsko številko 061/316-489.
ČLAN PREDSEDSTVA SVETA ZSSS Milan Utroša
mak mm mm mm mm mm mm*, m/m mm man mm:- mm mm* mm mm mm mm mm* im
PRI JA V NI C A za izobraževalni seminar
L NALOGE SINDIKATA PRI URESNIČEVANJU ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU, ki bo 25. januarja 1996 v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4
H. UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE,
ki bo 5., 6. in 7. februarja 1996 v SIC Radovljica
(OBKROŽI USTREZNO ŠTEVILKO PRED NAZIVOM SEMINARJA)
-	Ime in priimek:...........................
-	Datum rojstva:............Izobrazba:......
-	Naslov doma:..............................
-	Zaposlitev: - naziv in naslov družbe:....
- delovno mesto:...............
-	Član sindikata dejavnosti Slovenije:.....
-	Član sveta delavcev:	DA	NE
-	Telefonska številka: - v službi:...........................
-	OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen-a v SIC Radovljica:
DA	NE
. dne .
Žig in podpis odgovorne osebe:
VOJNI DOBIČKARJI IN DOBIČKARJI V MIRU
Staro leto seje končalo z ocenami, kakšno je bilo, in ugibanji, kaj bo prineslo novo, le-to pa se ni začelo nič drugače. V delih nekdanje Jugoslavije, vpletenih v vojno, je najbolj zanimivo ugibanje, kaj bo prinesel mirovni sporazum: mir in obnovo ali obnovljene spopade. Vsi kajpak računajo na prvo možnost. Nekateri pa tudi že računajo, kdo bo pri obnavljanju porušene BiH pospravil najbolj masten dobiček. Ekonomska politika, beograjski gospodarski mesečnik z velikim ugledom v razpadli Jugoslaviji, je nedavno zapisala, da bodo pogosto to prav isti, ki so profitirali že v vojni. Nekaj ironije je v tem, vendar - takšno je življenje, je še dodala.
Res pa je, da bo krog tistih, ki bodo zaslužili v miru, mnogo večji od kroga tako imenovanih vojnih dobičkaijev. Že sam prihod šestdeset tisoč vojakov Iforja v BiH, katerih plača se giblje od tri do pet tisoč do-laijev, povzroča, da se mnogim nabirajo sline v ustih. Z Unprofotjem so zaslužile v glavnem dajalke ljubezni. Ifor in mir pa skupaj ponujata možnosti za lahek in dober zaslužek mnogim: stanodajalcem, hotelom, gostincem, prodajalcem spominkov, uradnim spremljevalcem, prevajalcem, turističnim podjetjem, turističnim krajem, in to ne samo v BiH, temveč v vsej bližnji in ne tako bližnji okolici. Srbi s kančkom zavisti ugotavljajo, kako Madžari za prehod vsakega transporta Natove
vojske v BiH zaračunajo po sto dvajset tisoč dolarjev. Koliko šele bodo zaslužile luke, ki bodo nudile storitve Iforju... V letu dni, kolikor bo Ifor ostal na področju BiH, bo obrnil milijarde dolarjev, saj je znano, da vojske in vojaki ne skoparijo.
Drugi, mnogo večji del kolača se imenuje obnova (ne samo BiH, ampak tudi drugih bivših jugoslovanskih republik, ki so utrpele škodo zaradi minule vojne). Tu je krog zainteresiranih mnogo širši, saj se za pridobitev poslov zanimajo ne samo posamezna podjetja s celega sveta, pač pa tudi vlade posameznih, pretežno sosednjih držav. Te bi rade nadomestile vsaj del škode, ki sojo utrpele neposredno ali posredno zaradi vojne na Balkanu. Po-
Obnova v vojni prizadetih delov bivše Jugoslavije buri duhove in mami dobičkarje. Med njimi bodo tudi mnogi, ki so se okoristili te z vojno.
datki, ki jih te države objavljajo o škodi, nekajkrat presegajo vrednost njihovega izvoza v bivšo Jugoslavijo. Najbolj skromna pri temjeAl-banija, piše Ekonomska politika.Ta ocenjuje, daje utrpela za milijardo dolarjev škode. Druge države, od Romunije, Grčije, Bolgarije in še dalje do Ukrajine, ne omenjajo zneska, ki bi bil manjši od petih milijard dolaijev, sežejo pa tudi do trikratne vrednosti. Države, nastale iz bivše Jugoslavije, pa prijavljajo astronomsko visoke škode, BiH na primer sto milijard dolaijev. Vse te države bi se rade na neki način odškodovale, najraje s sodelovanjem pri obnovi, za katero se v svetu pripravljajo veliki zneski.
Seveda pa na ta način nihče ne bo v celoti nadomestil prizadejane škode. Posli pri obnovi ne bodo vezani na višino škode, ki jo je kdo v vojni ali zaradi vojne utrpel. Posel bodo dobili najbolj konkurenčni ponudniki: tisti, ki bodo lahko ponudili najugodnejše cene, imeli kreditno zaledje, zajamčili najkrajše roke in ponudili še druge, pri takih projektih običajne pogoje, kot je to v navadi pri projektih, ki jih vodi Svetovna banka za obnovo in razvoj, čeprav sama neposredno ne sodeluje v njih.Tako meni Ekonomska politika in zaključuje, daje že tako, da bodo med mirovnimi tudi mnogi vojni dobičkarji.
Tako je življenje.
GORENJE: IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA
LASTOVKA ALI PTICA STALNICA?
Bolj kritični poznavalci ocenjujejo lanski padec letne stopnje inflacije pod deset odstotkov za največji, pa tudi za edini pravi posamični uspeh v slovenski zgodbi o uspehu. Podoben uspeh smo zabeležili davnega leta 1977 in vzdržali samo eno leto. Lani je inflacija dosegla 8,6 odstotka letne rasti. Lani pa smo zabeležili še en nenavaden dogodek: deflacijo aprila, ko je inflacija bila za desetinko odstotka nižja kakor mesec poprej. Po mesecih se je lani inflacija gibala takole: januarja 1,1 odstotka, februarja o,9, marca o,5, aprila minus o,l, maja o,5, junija o,8 odstotka, julija o,3, septembra 13 odstotka, oktobra o,9, novembra 13 in decembra (ocena) o,6 odstotka. V enem letu so se najbolj podražila živila in živilski industrijski izdelki, za 17,1 odstotka, in storitve, za 16,4 odstotka. Zaradi tega ljudje ne verjamejo dosti uradnim statističnim podatkom o rasti inflacije, saj so se najbolj podražile ravno stvari, brez katerih nihče ne more biti.
Za letošnje leto pa so napovedi o inflacijskih gibanjih različne: vlada napoveduje še nadaljnje znižanje, in to na okoli 6-odsotno letno rast, medtem ko so mednarodne institucije, ki ocenjujejo gospodarska dogajanja v Sloveniji, bolj zadržane. Te napovedujejo desetodstotno rast inflacije. Bomo zvedeli, kdo ima bolj prav. Že čez leto dni.
Da vlada ne bo imela lahkega dela pri zmanjševanju inflacije, dokazujejo napovedi o novem valu podražitev, ki jih zahtevajo naftarji, elektrikarji, železničarji in poštarji. Ti so sicer že vse lansko leto dokazovali vladi (ki odloča
Kar je že pred časom napovedal Jože Stanič, generalni direktor Gorenja, seje zgodilo: tovarna velikih gospodinjskih aparatov ima iz lanskega rednega poslovanja negativen finančni rezultat. Vzroka sta dva: razkorak med menjalnim tečajem tolarja in domačo inflacijo ter povečevanje cen surovin in sestavnih delov. Goreiyu tudi ni uspelo povečati cen svojih izdelkov na svetovnem trgu, kar se mu je dozdaj vedno posrečilo. Pritisk italijanskih proizvajalcev na trg ob pomoči nizke vrednosti lire je bil prehud tudi za Gorenje, kije po velikosti osmi izdelovalec bele tehnike v Evropi in po kakovosti izdelkov v ožjem evropskem vrhu. Položaja ni bistveno popravil niti ustreznejši tečaj tolarja, ki se je zadnjega pol leta neprestano popravljal v korist izvoznikov. Ni pa seveda nikoli dosegel ravni, ob kateri bi izvozniki lahko nadomestili škodo, ki so jo utrpeli v zadnjih dveh letih zaradi močnega tolarja.
Gorenje Gospodinjski aparati je lani poslalo na trg novo generacijo štedilnikov, pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev, ki zadoščajo strogim evropskim ekološkim zahte-vam(nimajo več freonov, ki povzročajo tanjšanje ozonske plasti, poraba vode in čistil je mnogo manjša kot doslej) in so energetsko varčni ter še lepši povrhu. V razvoj teh aparatov, posodabljanje tehnologije in osvajanje proizvodnje je vložilo okrog 30 milijonov mark. Učinek se bo kajpak pokazal v naslednjih letih, saj v Gorenju menijo, da so v nekaterih pogledih in rešitvah prehiteli konkurenco za več let.
Lani so v Gospodinjskih aparatih izdelali skoraj milijon petsto šeste-deset tisoč vseh aparatov, osem odstotkov več kakor v letu poprej in nekaj manj od načrtovane količine. Na razmere na svetovnem trgu, tja prodajo 95 odstotkov svoje proizvodnje, se bodo odzivali predvsem z večanjem produktivnosti in racionalizacijo poslovanja, povečevanju proizvodnje pa se ne bodo odrekli. Marijan Lipovšek, šef Gorenjeve službe za stike z javnostjo, sporoča, da nameravajo izdelavo aparatov povečati za 6 odstotkov, produktivnost pa za osem. Cena za povečanje produktivnosti pa bo tudi
ZGODBE O USPEHU IN NEUSPEHU
Z debatami, ali je razvoj Slovenije kot samostojne države zgodba o uspehu ali ne, smo končali minulo leto in - začeli tudi novega. Debata kajpak ni končana, saj jasnega menja o tem, ali zgodba o uspehu je ali pa je izmišljena, ni. Ker pa je zgodba o uspehu (ali neuspehu, če hočete) sestavljena iz veliko posamičnih zgodbic, so se razpravljal-ci osredotočili še na vprašanje, katera od posamičnih zgodb je bila prava uspešnica in katera neuspešnica. Mnenj tudi med poznavalci in strokovnjaki mrgoli, mnoga so nasprotujoča, mnoga so jasno politično obarvana. Navaden državljan pa si kljub vsem strokovnim razpravam, zapisanim in povedanim na radiu in televiziji, ne zmore ustvariti prave slike. Razdvojen je, ne ve, kako naj se v bodoče vede do državljanov drugih držav. Ali naj spoštljivo sname klobuk pred Poljakom ali Čehom in jima prizna: res je, boljši ste,
čeprav smo na začetku dirke imeli nemajhno prednost? Ali pa naj se jima prizanesljivo nasmehne?Vrag si ga vedi, kaj je res. Zahodni analitiki razvoja bivših socialističnih držav Slovenije ne uvrščajo ravno v sam vrh. Pravzaprav se o Sloveniji v Evropi v kakršnikoli zvezi zelo malo ali nič ne govori. Ali je to dobro ali slabo? Iskanje odgovorov pri naši komentatorjih dogodkov paje brez pomena, če ve veste, kakšne politične barve je komentator (pri tem nimam toliko v mislih časnikarskih komentatorjev kot tiste iz vrst strokovnjakov in politikov). Odgovori bi vas zmedli tako, kot če bi kaj spraševali Bušmana, ne bi pa vedeli, da pritrjuje z odkimavanjem.
Kaj je torej zgodba o uspehu? Nanizanka številnih drobnih zgodb, o uspehih in neuspehih podjetij, posameznikov... To je zgodba o sreči, ki smo jo imeli ob razpadanju Jugoslavije in naši nerodnosti, da
Razmere na svetovnem trgu so vse bolj zahtevne in vprašanje časa je, kako dolgo bo Gorenje lahko ostalo samostojni proizvajalec bele tehnike ob čedalje bolj povezani konkurenci
je nismo bolje izkoristili in postavili temelje za nadaljnji trden razvoj. To je zgodba o tem, da smo imeli priložnost, da bi postavili na noge enostaven in učinkovit gospodarski sistem, pa ga nismo. To je zgodba o znižanju inflacije s stoodstotne letne rasti na 8,6-odstotno. In zgodba o petodstotni gospodarski rasti, ki za majhno državo ni nič nenavadnega. To je zgodba o uspehu enih na račun drugih. In zgodba o več kot 125 tisoč nezaposlenih, ki naj bi bila sploh najslabša od vseh posamičnih zgodb v zgodbi o uspehu. Ali pa tista o »katastrofalnem pravosodnem sistemu«, ali o slabih odnosih med vlado in parlamentom, ali o prekoračevanju pooblastil (predsednik države in državni zbor). Zgodbic torej, kot nas je. In tista, ki jo je pred dnevi naTV povedala neka obiskovalka, je prav tako enakovredna drugim.
»Zame to ni zgodba o uspehu,« je dejala. »Šest let sem brez dela in tačas mi je zavod za zaposlovanje samo dvakrat poslal ponudbo. Vmes sem iskala delo tudi sama, vendar za nas, starejše od 35 let, med delodajalci ni zanimanja.«
Kljub vsej trdosti pa vendarle le ena izmed zgodb v zgodbi o uspehu.
B. R.
190 delovnih mest, število zaposlenih naj bi se tako zmanjšalo za 3 odstotke. Prodajo izdelkov si nameravajo zagotoviti z za približno štiri odstotke nižjimi cenami, kar naj bi dosegli predvsem s konstrukcijskimi rešitvami in izboljšavami, seveda pa tudi z zmanjševanjem vseh stroškov, ki niso neposredno povezani z izde-lavnimi stroški.
V poslovnem sistemu Gorenje naj
bi letos dosegli enoodstotno profitno stopnjo in triodstotni donos na kapital, čisti dohodki od prodaje pa naj bi presegli 900 milijonov mark. Za naložbe in za vračanje posojil bodo tako letos ostala samo sredstva amortizacije, vsega okoli 30 milijonov mark. Zato bodo letos v Gorenju vlagali denar samo v take naložbe, ki bodo takoj dale učinke.
B. R.
o spreminjanju cen prej naštetih »izdelkov«), da jim dovoljene cene ne zadoščajo niti za preživetje, kje šele za razvoj. Vendar je bila vlada lani vseskozi kar dosledna pri brzdanju cen, o katerih odloča. V zadnjih lanskih mesecih je s preprosto računsko operacijo, podražitvijo električne energije v dveh obrokih, preprečila, da bi inflacija presegla desetodstotno rast. Vprašanje pa je, koliko časa se bo lahko otepala upravičenih dokazovanj, da infrastrukturne cene strukturno niso usklajene, da zaostajajo za rastjo drugih cen. Denar za infrastrukturo, če jo bomo hoteli imeti dovolj razvito za gospodarsko tekmo s svetovno konkurenco, bo treba zbrati, in način, da ga zberejo uporabniki te infrastrukture, se zdi kar smotrn. Pri tem je treba samo paziti, da se ne razvijejo monopolistične težnje, kar paje že samo zase dovolj težka naloga.
Vladaje že zasuta z zahtevki za zvišanje omenjenih storitev in energije ter nafte; vtis je, kot da ji je gospodarska infrastruktura hkrati z novoletnimi čestitkami in željami izročila tudi želje za povišanje cen. Delen vzrok za nove zahtevke je tudi spremenjeno razme-rje med tolarjem in drugimi valutami. Če bi v gospodarski infrastrukturi mogli storiti tako, kot so branjevke, bi se cene PTT, železnice, nafte itd. povečale že pred novim letom. Toda ta voz je treba poriniti preko kamna, imenovanega vlada, ki ima pred očmi veliki.cilj, komaj šest-odstotno letno inflacijo. Poleg tega vlada ve, da podražitve v »njenem sektoiju« vplivajo raje prej ko slej na gibanje cen drugih izdelkov in storitev. Kako pa rastoče cene domačih izdelkov in storitev vplivajo na gospodarsko stabilnost in trdnost domače valute, pa vemo.
Vlada se je torej že v prvih dneh novega leta znašla v primežu upravičenih zahtev po spremembah cen infrastrukturnih storitev, energije in energentov (nafte). Tik za tem, ko je ponosno razglasila, da smo v lanskem letu po dolgih letih dosegli inflacijo, nižjo od desetih odstotkov. Kaj bo objavila konec letošnjega decembra?
B. R.
Mg:
m* ]
sr:::—
cena je 10.000 SiT t+ 5% p. dO. MoSnost plaCila v dveh obrokih: pr« obprevzemu kn]ige in d-ugi s položnico naslednji mesec.

Od turizma milijarda tolarjev
GOSTJE PREMALO ZAPRAVLJAJO
V minulem letuje slovensko turistično gospodarstvo uresničilo svoj načrt in zaslužilo milijardo dolarjev. Dobro polovico je k temu prispeval odkup gotovine in čekov od tujcev, petino smo zaslužili s prodajo tujega blaga tujcem, skoraj dvanajstino s prodajo domačega blaga in storitev tujcem, enajstino pa so prispevale igralnice.
Značilno je, da kar dve tretjini tujskega turističnega prometa še vedno ustvarijo turisti iz štirih držav: Nemčije, Avstrije, Italije in Hrvaške. Med najbolj zastopanimi državami je število prenočitev v primerjavi z letom poprej poraslo pri Nemčiji -za 9 odstotkov, pri Belgiji - za 18 odstotkov, pri Hrvaški - za 3 odstotke in pri Veliki Britaniji - za 2 odstotka. V primeijavi z letom 1990 pa smo zabeležili kar 89 odstotkov več prenočitev turistov z Madžarske, za 56 odstotkov več iz Rusije in za 28 odstotkov več iz Avstrije. Obrnili pa so nam hrbet gostje iz Italije. V primerjavi z letom 1990 smo lani zabeležili pol manj prenočitev italijanskih turistov.
Eden izmed nesmislov v našem turističnem gospodarstvu pa je, da denarja, ki ga Slovenci namenjamo za dopustovanje doma, to je v svoji državi, ne evidentiramo.To pomeni, da so podatki o turističnem izkupičku dokaj nepopolni in daje dohodek te gospodarske dejavnosti v resnici večji, kot ga prikazuje statistika.
Sicer pa pri nas samo ugibamo, koliko prebivalcev Slovenije si sploh Privošči počitnice. Zato tudi ne vemo, koliko porabimo za dopust. Po zadnjih raziskavah statističnega urada, ki so bile opravljene leta 1993, gre na počitnice le vsak tretji Slo-v«mec, drugi pa svoj prosti čas pre-živijo doma. Dobra polovica tistih, ki gredo na počitnice, letuje doma, 40 odstotkov v tujini, ostali pa malo doma in malo na tujem. Vsak peti, ki letuje v Sloveniji, se odloči za oddih v kakšnem izmed slovenskih naravnih zdravilišč.
Medtem ko za domače turiste torej ne vemo, koliko si od svojih dohodkov odtrgajo za počitnice, pa smo izračunali, da tuji turisti porabijo v Sloveniji v povprečju po 90 nemških mark na dan. Najmanj zapravijo v gorskih krajih, le po dobrih 5 tisoč tolarjev dnevno, in največ v Ljubljani, le malo manj kot 20 tisočakov. Na drugem mestu po »zapravljanju« tujih turistov so naša obmorska letovišča (7 tisoč tolarjev dnevno) in na tretjem slovenska naravna zdravilišča (6200 tolarjev). Večina tujih turistov porabi v Sloveniji toliko denarja, kot načrtuje, mnogi pa manj.
Po podatkih statističnega zavoda so tuji gostje še vedno najbolj zadovoljni z naravnimi lepotami Slovenije. Precej pripomb pa imajo na naše cestne povezave, moti jih tudi nesorazmerje med cenami in kakovostjo storitev. Poleg tega precej
negodujejo nad slabimi možnostmi najrazličnejših nakupov, nezadovoljni pa so tudi zato, ker je pri nas še vedno premalo možnosti takšnega ali drugačnega razvedrila.
Iz teh ugotovitev bi se bilo do-
bro kaj naučiti. Vseskozi namreč tarnamo, da tuji turisti pri nas premalo zapravljajo, hkrati pa pozabljamo, daje dohodek, tudi v turističnem gospodarstvu, v veliki meri odvisen od ponudbe. Kdor veliko nudi,
ponavadi tudi veliko žanje. In ker je svetovna turistična pogača iz leta v leto obilnejša, se kaže še kako potruditi, da bomo s kakovostnejšo ponudbo privabili v Slovenijo večje število tujih gostov, ki imajo pol-
ne žepe in radi zapravljajo. V prihodnje se namreč ne nameravamo več zadovoljiti z milijardo dolarjev letnega izkupička od turizma. Naš novi cilj sta že - dve milijardi dolarjev.
/1. U.
Nove reklamne strategije
DIGITALNO SNUBUENJE KUPCEV
Odkar računalniki po vsem svetu zbirajo na kupe osebnih podatkov, je od vsepovsod slišati svarila o »steklenih ljudeh«. Na svoji življenski poti namreč za sabo puščamo široko digitalno sled - v ustanovah, ki izdajajo kreditne kartice, bankah, telefonskih družbah, na davčni upravi, v trgovskih hišah, ki pošiljajo blago po pošti, ali na zavodu za zdravstveno zavarovanje. Dovolj bi bilo, da bi se kdo teh podatkov lotil, jih zbral, povezal in analiziral, in že bi se mu ponudili nesluteni pogledi v navade porabniškega ljudstva. In v resnici so družbe, ki se ukvarjajo1 z reklamami, zavohale dobro priložnost. Njihova strategija se imenuje »database marketing«, kar pomeni, da se tržni strategi poskušajo s temi zgovornimi podatki kar se da natančno približati svojim kupcem. Doslej je bilo namreč vsako reklamno sporočilo predvsem veliko
tratenje denarja. Večina denarnih sredstev, namenjenih oglaševanju, je namreč uporabljena za pošiljanje sporočil po pošti. Večina od petnajstih milijonov reklamnih pisem, ki vsak dan pristanejo v nemških pisemskih nabiralnikih, neodprta pristane v smetnjakih. Dve- ali triodstotna odzivnost velja že za uspeh.
Kakšne naj bi bile nove reklamne strategije, je pokazal American Ex-press. V njegovi centrali v ameriškem Phoenixu hranijo podrobne podatke o porabniških navadah 35 milijonov lastnikov njegovih kreditnih kartic po vsem svetu. Gre za potencialno zlato jamo, ki jo dva zmogljiva računalnika nenehno prečesavata in v njej iščeta zanimive vzorce vedenja. Zveste kupce na primer, ki s plastičnim denarjem plačujejo v dragih restavracijah ali pogosto potujejo v tujino,
bodo snubili z natančno načrtovanimi akcijami. Tiste, ki denar zapravljajo v »žlahtni« veleblagovnici Harrods, bodo na prihodnjem računu vljudno povabili na tamkajšnje »nočno nakupovanje« (le za člane American Ex-pressa). Z natančno ciljanimi računalniškimi analizami obnašanja porabnikov bo po mnenju tržnih strategov takšne reklamne akcije mogoče omejiti na čedalje manjše ciljne skupine -vse dokler ne bodo končno pridobivali posameznih kupcev. Tehnično namreč nj prav nič težko iz 500-gi-gabajtne baze podatkov »prefiltrirati« posameznih porabnikov.
Večina podjetij je od tega seveda še zelo oddaljena. »Zbirajo sicer vse podatke o kupcih, do katerih se lahko dokopljejo, od številke čevljev do barve las, vendarjih le pet odstotkov med njimi potencial, ki se skriva v teh podatkih,
uporablja,« pravi podjemiška svetovalka Kerstin Plehwe, ki se na te reči prav gotovo spozna, saj je bila zaposlena pri naj večjem izdelovalcu softvera in je tam za rabo usposobila neobdelane podatke. Še pred dvema letoma so registri kupcev nemške podružnice Microsofta »dremali« v vseh tridesetih različnih bankah podatkov. Kerstin Plehwe je vse zaloge pregledala, jih lepo razvrstila in jih dokočno združila v eno samo banko podatkov.
Od leta 1993 tako družba SAZ Marketing hrani podatke 1,6 milijona Microsoftovih nemških kupcev. Njihova najpomembnejša lastnostjo približno dvajset milijonov tako imenovanih transakcijskih podatkov. Že dve leti vsak telefonski klic in vsako dopisnico, ki jo dobi Microsoft, zapišejo na tako imenovani »konto dejavnosti«, ki deluje na temelju točkovnega sistema. Sistem pomaga prihraniti 45 odstotkov pisemskega papirja in ovojnic. V firmi SAZ Marketing dela 25 ljudi, ki skrbijo, daje Microsoft na tekočem s podatki. Na pomoč pa jim prihajajo že tisoči pomočnikov od zunaj - registracijski čarovniki novega računalniškega operacijskega si-
stema Okna 95. Kjerkoli ga namestijo, »čarovnik« preišče trdi disk in ugotavlja, koliko Microsoftovih programov je že ne njem. Potem uporabniku predlaga, naj podatke, ki jih je izsledil, prek omrežja Microsoft Netrvork pošlje na sedež podjetja. »Čarovnik« je, lahko bi rekli, popolnoma avtomatska različica dopisnice, s katero uporabnik registrira softver, le da pri Microsoftu upajo, da bodo uporabniki elektronsko različico pogosteje in ve-stneje izpolnili kot njeno sestro iz papirja. Podjetje pa ima tudi še velike načrte s svojimi bodočimi storitvami online (Microsoft Nettvork), zato je popolnoma jasno, da shranjuje ves promet v omrežju. Z vsemi zgovornimi podatki bo oddelek za trženje lahko načrtoval ciljane akcije.
Doslej podatkov ni bilo mogoče kar tako priskrbeti. Do njih je bilo mogoče priti bodisi po nezakoniti poti bodisi z natančnimi in mučnim zbiranjem od vrat do vrat. Teh naporov pa bo kmalu konec. Čim več poslov, transakcij in nakupov je mogoče opraviti s pomočjo računalniških omrežij, tem lažje je zbrati dragocene podatke o kupcih.
Povzel: A. U.
I
dx>xi.
Bona sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 1
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
A.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
1- BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb-tri spalnice, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini po 14.1.1996.
2.	ROGAŠKA SLATINA - privatna hiša, kuhinja, tri dvoposteljne sobe, TWC.
Cena za 4 osebe 50 DEM, za 6 oseb 80 DEM, turistična taksa ni vključena. 3' VELIKE BLOKE- počitniški dom s 105 ležišči, štiriposteljne sobe. Cena polnega penziona je 25 DEM. Popusti za skupine. Nekaj prostih ležišč za šolske počitnice v februarju.
4.	BLED - HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion 44 DEM, doplačilo za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let gratis, od 2 do 12 let 30% popusta. Zelo ugodni pogoji za seminarsko delo.
5.	ROGLA-garsonjera, 65 DEM dnevno-termini od 20.1. do 30.1.1996.
6- KOPE-garsonjera za 4 osebe, cena 52 DEM dnevno-termini do 18.1.1996. '• KRANJSKA GORA- garsonjere za 4 osebe, cena dnevnega najema 65 DEM. 8. RADOVLJICA - počitniški dom za ca. 40 oseb, dvoposteljne sobe, polpenzion 3.950 SIT, možnost za šolo v naravi.
9- KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri- ali štiriposteljnevsobe,TWC,polpenzion 39 DEM.
10. ČATEŽ-POČITNIŠKE HIŠICE - od 4 do 5 oseb, posamezni termini po 5.1. 1996, cena od 72 DEM dnevno.
^•MORAVSKE TOPLICE - bungalov za 4 osebe, v času po 12. januarju, eno-tedenski paketi-cena 54 DEM na dan.
12.	MORAVSKE TOPLICE-zasebna hiša, 2-, 3-in 4-posteljne sobe. Cene: nočitev z zajtrkom 1.700 SIT, polpenzion 2.600 SIT, polni penzion 2.950 SIT.
13.	PODČETRTEK - Atomske toplice - apartma za 4 osebe, prosto v marcu. Cena najema 65 DEM (vključuje 2 vstopa v bazen).
14.	POKLJUKA - DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI - spalnica, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 72 DEM.
15.	POKLJUKA - počitnjška hiša za 5 oseb, kuhinja z jedilnico, dve spalnici, kopalnica ,500 m od ŠPORT hotela. Dnevni najem 110 DEM.Prosto po 12. 1.1996.
16.	BOVEC - Kaninska vas - garsonjere oz. enosobna stanovanja, cena 55 oz. 72 DEM.
17.	VELIKA PLANINA - planinske koče za 4 ali 8 oseb, cena od 50 do 85 DEM. Prosto v prvi polovici februarja 1996.
18.	KRVAVEC- garsonjera, dnevni najem 50 DEM, ali apartma za 5 oseb, najem 70 DEM. Cene veljajo do 22.12.1995. Prosto od 22. do 28. decembra.
19.	RATEČE-PLANIČA-počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenziona 35 DEM, polnega penziona pa 41 DEM. Termini do 28.12.1995.
20.	NOVIGRAD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb. do 27. decembra, cena 45 DEM.
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Počitniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Krvavcu, Kaninu, Bohinju ali Kranjski Gori za vsa obdobja.
2.	Lastnike počitniških domov v slovenskem Primorju ali v hrvaški Istri, ki
bi dali objekte v najem, vabimo, naj nam posredujejo ponudbe za leto 1996.
B.	SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije ali kartako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih.
1.	ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb.
2.	OTOČEC- hotel Šport- posebni programi oddiha in rekreacije. Teniška igrišča, jahanje, čolnarjenje, gorska kolesa, ribolov, rafting, plavanje, plesne zabave in igralnica. Tridnevni program s polnim penzionom 200 DEM, štiridnevni pa 245 DEM.
3.	VIPAVA-ogled Vipavskega križa, Biljanskih vinogradov, grobnice Burbonov. Doživeli boste gostoljubnost domačinov in njihovih bogato založenih kašč in kleti. Po večerji odhod proti domu. Cena 2.500 tolarjev na osebo brez prevoza.
4.	KOČEVSKA REKA - prijazen izlet na nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo po želji skupine.
5.	GOSTILNA PRI TONETU - Breg na Ptuju, možnost nočitve za 24 oseb, odlična gostinskg ponudba tudi za večje skupine. Pokličite 062/772-376.
6.	LETUŠ-Šmartno ob Paki-gostišče PIRNAT-ugodni meniji za izletniške jkupine. Telefon 063/885-143.
7.	ŠPANIJA za mlade - LLORET DE MAR - cena polnega penziona 18 DEM. Termini od 1. do 30. aprila 1996. Primerno za maturantske ali sindikalne skupine, bivanje v večposteljnih sobah.
8.	KOČEVJE- MOTEL JEZERO -7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo.
C.	ORGANIZACIJA SEMINARJEV
Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno-ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena.
D.	SEJMI
1.	DUESSELDORF- BOOT- sejem čolnov, jaht in opreme - 20. do 28. januarja
1996. Odhod22.1.-cena 1190DEM.	'
2.	PARIZ- SEJMI MODE - sejem ženske konfekcije, konfekcija iz pletenin,otroška moda, moška in deška moda - od 26. do 30 januarja - tridnevni ogled 1030 DEM .
3.	FRANKFURT - PREMIERE - sejem papirja, pisarniškega materiala, daril, kozmetike, modnih dodatkov, frizerski pripomočki, od 27. do 31. januarja 1996. Odhod 28. l.-cena štiridnevnega ogleda 1190 DEM .
4.	MILANO - MODIT - mednarodni modni sejem - od 1. do 5. marca 1996. Avtobusni prevoz, tridnevni ogled sejma, cena 380 DEM .
5.	BERLIN-ITB-največja svetovna turistična borza - od 9. do 13. marca 1996. Odhod 9. marca,, Cena tridnevnega ogleda je 870 DEM .
6.	LONDON - KNJIŽNI SEJEM - OD 17. DO 19. marca 1996. Odhod 16. marca - cena 5 dnevnega ogleda je 1195 DEM .
7.	PARIZ-GRAPHITEC-tiskarski izdelki, pripomočki, merilna in programska tehnika, karton, barve - od 26. do 30. marca. Tridnevni ogled 980 DEM.
8.	BOLOGNA - LIBRO - razstava otroških knjig od 11. do 14. februarja. Tridnevni ogled 195 DEM.
E.	NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE
1.	Za več iet najamemo počitniški dom v slovenskem Primorju, na Gorenjskem ali v hrvaški Istri.
2.	Kupimo počitniško stanovanje v Strunjanu, Simonovem zalivu ali v Luciji pri Portorožu.
3.	Prodamo počitniški dom v Crikvenici.-.50 ležišč.
4.	Kupimo garsonjero v Kranjski gori - ČIČARE.
F.	REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC
G.	VELIKA POTOVANJA
( Evropa, Azija, Daljni vzhod, Srednja Amerika)
1. AVSTRALIJA in NOVA ZELANDIJA - petnajstdnevno potovanje z vsakodnevnimi ogledi prečudovite narave. Odhodi v februarju, marcu in aprilu. Cena 4980 do 5400 DEM.
H.	POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA
Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa.
I.	PUSTOVANJE
1. BENEŠKI KARNEVAL-17. februarja, avtobusni prevoz, cena 39 DEM. Skupine bodo nagrajene.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite.
Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
S prvim januarjem letošnjega leta je začel veljati poseben pravilnik o brezposelnih, ki po novem ločuje evidenco iskalcev zaposlitve od evidence brezposelnih oseb. Z novim pravilnikom bo Republiški zavod za zaposlovanje prečesal sezname vseh registriranih brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve in ločil resnične iskalce zaposlitve od fiktivno prijavljenih. Pregled naj bi opravili v naslednjih treh mesecih.
BREZPOSELNI V CENTRIFUGI
V pravilniku je natančno določeno,	poslitve in je pripravljen sprejeti ustrez-
kdo in pod kakšnimi pogoji se šteje	no zaposlitev in jo tudi aktivno išče.
za iskalca zaposlitve (širši pojem), kdo	Za brezposelno osebo pa štejejo tipa za brezposelno osebo (ožji pojem).	stega iskalca zaposlitve, ki ni v de-
Iskalec zaposlitve je tisti, ki se prijavi	lovnem razmetju, ni lastnik ali šolana zavodu za zaposlovanje zaradi za-	stnik podjetja, ne opravlja samostojne
dejavnosti, ni lastnik ali najemnik In ravno v tem grmu tiči zajec, kmetijskih in gozdnih površin. Sta- S strožjimi merili država na tihem tus brezposelne osebe je pomemben	računa, da se bodo znižali tudi izda-
za uveljavljanje nekaterih pravic, še tki za brezposelne, pa tudi stopnja zlasti za prejemanje denarnega nado- brezposelnosti sama. Dve muhi na mestila oziroma pomoči.	en mah torej. Škoda le, da tega ne
dosegamo raje z večjim zaposlovanjem brezposelnih.
S strožjimi merili naj bi preprečili fiktivno prijavo na zavodu za zaposlovanje tudi tistim, ki se v resnici šolajo ob delu ali delajo na črno. Pri tem mislijo predvsem na množico letošnjih študentov, ki so se izredno vpisali na univerzo, zraven pa so prijavljeni kot brezposelni, da so lahko socialno zavarovani, pri čemer ne gre za krivdo študentov, ampak številnih lukenj izobraževalnega sistema, kije lani odpovedal na celi črti. Na prste naj bi stopili tudi vsem tistim brezposelnim, ki delajo na črno in se nočejo redno zaposliti.
Po novem mora iskalec zaposlitve najkasneje v 14 dneh od ponudbe sprejeti vsako zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom, najmanj za polovico delovnega časa. Seveda pa mora takšna ponujena zaposlitev ustrezati izobrazbi iskalca zaposlitve, znanju in zmožnostim in ne sme biti več kot 40 kilometrov oddaljena od njegovega stalnega ali začasnega bivališča. Že lani so zaradi podobnih, nekoliko manj strogih kriterijev enostavno zbrisali iz evidence okrog 15.000 brezposelnih.
V pravnem neredu, ki valda v Sloveniji, seje država najprej odločila zategniti pas brezposelnim, ki so njene pomoči najbolj potrebni. Kot nam je povedala znana sindikalistka Vekoslava Krašovec, se v Podravju s statusom brezposelnosti okorišča le malo delavcev. Poostreni nadzor bi morali najprej uvesti drugje, denimo pri delodajalcih. Ogrom-
noje namreč primerov, ko delavce zaposlujejo le za tri mesece, nato pa jih preprosto vržejo na cesto, ne da bi za to kdo odgovarjal. Med novo zaposlenimi je več kot 60 odstotkov pogodbeno zaposlenih, ki niso so- ^ cialno zavarovani. A tudi to države ne moti.
Država enostavno prisili delavca, da išče dodatno zaposlitev, če hoče preživeti. Zato cvetijo siva ekonomija, delo na črno, nadurno delo.
Ne nasprotujemo urejanju evidenc na področju brezposelnosti, a brezposelnost je tako kompleksen pojav, da bi ga morali celovito urejati. Kajti ni pomembno le, da se delavcu ponudi delo, ampak da se mu ponudi tudi primemo plačano delo, da lahko preživi. Med brezposelnimi je kar 34 odstotkov takih, ki so stari nad 40 let in ne morejo dobiti dela, med njimi je vse več težje zaposljivih oseb, s katerimi se nihče resno ne ukvarja.
Nobena evidenca ne bo zmanjšala števila brezposelnih, le problemi se bodo na tem področju poglobili. Seveda pa se pri vsem temni moč izogniti tudi domnevi, daje takšno popravljanje evidenc brezposelnih v službi nekaterih političnih interesov, povezanih z znano zgodbo o uspehu, tako za aktualne notranje kot tudi zunanje potrebe. S strožjimi evropskimi merili se namreč število brezposelnih pri nas skoraj za polovico zmanjša in tako približa evropskemu povprečju, to je s sedanjih 125.000 na kakšnih sedem odstotkov aktivnega prebivalstva.
Marija Frančeškin
EVROPSKA SOCIALNA LISTINA DA.TODA...
Štirinajstega in 15. decembra je bil v KDIC mednarodni seminar Ministrstva za delo, družino in Socialne zadeve ter Direktorata za človekove pravice Sveta Evrope. Evropski in domači strokovnjaki so na njem pretresali vprašanje, kako prilagoditi slovensko zakonodajo in prakso, da bo Slovenija lahko brez težav podpisala in tudi izvajala t. i. Evropsko socialno listino.
Zahodnoevropska demokracija po drugi svetovni vojni temelji na spoznanju, da so človekove občanske, politične, socialne in kulturne pravice medsebojno soodvisne in nedeljive.
O tem, koliko je k temu globoko resničnemu spoznanju prispevala močna evropska demokratična levica, koliko pa sicer skromna, a zanesljiva socialna varnost ljudi za železno zaveso realsocialističnega sveta, nekaj časa ni ugajalo govoriti. Danes pa poznavanje teh dejstev postaja pomembno za lažje odločanje volilcev med desnico, centrom in levico v vsej Evropi, tudi v Sloveniji.
Zavest o tem, da sta socialni mir in mir med evropskimi narodi odvisna od upoštevanja mnogim politikom neprijetnega dejstva, daje socialna pravičnost zelo draga, socialna krivičnost pa naravnost pogubna, je že leta 1961 rodila t. i. Evropsko socialno listino.
Nastala je kot dopolnilo k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Dokument, dopolnjenje bil leta 1988, danes vsebuje 23 temeljnih socialnih pravic. Ratificiralo gaje 20 evropskih držav, med njimi vse, ki so članice Evropske skupnosti. Te države so se z Evropsko socialno listino zavezale k spoštovanju minimuma treh vrst temeljnih socialnih pravic. Med pravicami varovanja zaposlitve sodijo pravica do dela, do poštenega plačila, do enakega plačila za enakovredno delo, do enakih možnosti spolov pri zaposlitvi in napredovanju, pravica do svobodnega sindikalnega organiziranja, do kolektivnih pogajanj in pravica do stavke, posebna zaščita zaposlenih otrok, mladih delavcev, žensk, invalidov in ekonomskih imigrantov. Obveznost nuditi socialno zaščito vsemu prebivalstvu obsega dolžnost države, da vsem zagotovi varovanje zdravja, socialno in zdravstveno zavarovanje in dostop do brezplačnih storitev socialnovarstvenih služb.
Pomembna zaščita socialnih pravic izven delovnega okolja pa obsega pravice otrok, mladine, mater, staršev, družin, invalidov, ostarelih,
migrantskih delavcev in njihovih družin. Čeprav so med državami, ki so Evropsko socialno listino že podpisale, ne pa še ratificirale, tudi nekatere države bivšega realsocialističnega bloka - Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška in celo Romunija, pa je v ponujanju tega dokumenta tem državam in tudi Sloveniji skrit cinizem posebne vrste.
Podpis Evropske socialne listine namreč prihaja pred parlamente teh držav in tudi k nam, skupaj s predlogi mednarodnih finančnih institucij, kako naj sesujemo svoje pokojninske sisteme, svoje javno zdravstvo, svojo zaščito materinstva in starševstva, svoje otroško varstvo itd., češ da si vsega tega v svoji revščini in zaostalosti na odprtem evropskem trgu pač ne moremo več privoščiti. Ko je razviti in demokratični svet pomagal spreminjati ekonomske in politične sisteme nekdanjih socialističnih držav, je sicer upravičeno poudarjal nujnost spoštovanja človekovih občanskih in političnih pravic, pri tem pa je mednarodni kapital svojo ekonomsko pomoč prezadolženim državam tega dela Evrope vsakokrat posebej vezal na šok terapije, kakršnih bi si zahodnoevropski politiki ne drznili prodajati nobenemu od svojih lastnih volilnih teles.
Bistvo teh šok terapij je: bliskovit prehod na liberalni tržni kapitalizem, na monetaristično ekonomsko politiko (beri politiko, ki varuje koristi kapitala na račun množične brezposelnosti, nizkih plač in terja uničenje večine socialnih pridobitev prebivalstva v teh družbah).
V času od sprejema Evropske socialne listine je mednarodni kapital namreč razvil strategijo selitve v okolja, kjer se zaposleni še ne morejo enako učinkovito postaviti v bran za svoje pravice, kot so to znali in zmogli v razviti zahodni Evropi, Kanadi, Novi Zelandiji in še kje.
Kako taka strategija deluje, je mogoče najlepše videti pri t.i. azijskih tigrih, novoindustrializiranih državah, ki so preskočile stoletja v razvoju tako, da so njihovi tiranski režimi prisilili svoja ljudstva de-
setletja delati brez vsakršnega socialnega zavarovanja za bedne plače. Leve sile in sindikati razvite, demokratične Evrope niso našli dobrega odgovora na to strategijo, in tako so prepustili tudi “inženiring” prehoda iz realsocializma v demokracijo logiki MMF in Mednarodne banke za razvoj.
Zmedene in demoralizirane sile demokratične levice v državah v tranziciji pa same niso mogle doseči, da bi po prvih večstrankarskih volitvah praktično povsod na oblast ne prišli takšni ali drugačni Demosi. Ti so s svojo slepo pokorščino diktatom mednarodnega finančnega kapitala svoje prebivalstvo v nekaj letih spravili pod vsako dopustno mejo delavskega dostojanstva in minimalne socialne varnosti.
Slovenija je edina država na prehodu, ki se je temu scenariju vsaj deloma izognila. To je lahko storila, ker je Demos vladal prekratko, da bi sesul vse pridobitve socializma, ker je imela razmeroma visok dohodek na glavo prebivalca in dokaj odprto ekonomijo in ker njena leva, demokratična alternativa nikoli ni bila dramatično poražena in ni nikoli povsem izgubila kompasa in morale.
Žal pa gre zgolj za nebistveno izjemo, ki pottjuje žalostno pravilo: Evropa Socialne listine je mednarodnemu kapitalu dovolila, daje pred vrati najbogatejšega dela sveta ustvaril razburkano morje razvrednotene in obupane delovne sile, katere izkoriščanost in nemoč že začenjata s socialnim dumpingom nižati ceno dela v razviti Evropi sami. Evropska socialna listina je zlasti pri pokojninskem standardu, v zdravstvu in pri skrbi za socialno varnost brezposelnih, začela pokati po šivih.To je resnica socialnih bojev, ki pravkar potekajo na Švedskem, v Italiji in Franciji.
Švedski socialdemokrati, ki so lani zmagali na volitvah, so zaradi prezadolžitve, v katero je njihovo državo pahnila konzervativna vlada, danes prisiljeni sprejemati pogoje mednarodnih finančnih institucij in izvajati politiko uničevanja lastnih socialnih pridobitev.
V Italiji pod krinko tehnične vlade poteka nižanje že tako ne bleščeče ravni socialne varnosti upokojencev. Desna vlada v Franciji pa je pokazala, kako si velekapital zamišlja proračunsko varčevanje: nadaljeval bo neznansko drage atomske poskuse, rezerve pa odkrival v nižanju plač zaposlenih v javnem prometu, v šolstvu in pri standardu študentov! Vsaka podobnost z razmerami pri nas ni zgolj naključna!
Slovenija še ni podpisala Evropske socialne listine, čeprav je po lastni ustavi tudi socialna država. Tega ni storila, ker še ni potrebne
politične večine, ki bi bila sposobna začeti nujno potrebno reformo naše socialne države. Ni še občega družbenega soglasja, daje tako reformo treba zasnovati na partnerstvu spolov, na solidarnosti generacij, na socialnem paktu delavcev, države in domačega kapitala.
Združeni listi se Evropske socialne listine ne mudi podpisati, ker se ob sedanjem razporedu političnih sil upravičeno boji, da bi desnica in sredina minimume te Listine spremenili v edino za Slovenijo še možno raven zdaj marsikje višje postavljenih socialnih pravic ljudi. LDŠ se ne mudi,
ker bi podpis Evropske socialne listine oteževal Drnovškove načrte nižanja nekaterih socialnih pravic pod evropske minimume (pokojninsko in zdravstveno varstvo npr.) in povečeval moč sindikatov. SKD se tačas ukvarja z mnogo pomembnejšimi rečmi - s sedenjem na dveh stolih hkrati, opozicija pa i ma preveč dela z “aferami” in preštevanjem kosti.
Tako pristop Slovenije k Evropski socialni listini ostaja še ena izmed bistvenih stvari, ki bodo morale hočeš - nočeš počakati na volitve 1996 in na, upajmo, modre odločitve volilcev.
Sonja Lokar
Pri ČZP Enotnost je izšlo obsežno delo znanega pedagoškega in raziskovalnega delavca dr. Milana Divjaka z naslovom »Šola, morala, cerkev«.
Gre za del obširnega raziskovalnega projekta, ki obravnava razvoj laičnega, moralnega in družboslovnega pouka na Slovenskem od začetka do danes.
Knjigo lahko naročite po telefonu na 061/321-255 ali telefaksu 311-956
-J
Koga moti cenejši uvoz rabljenih avtomobilov
LOBI MONOPOLNIH ZASLUŽKARJEV
Državni zbor je tik pred novim letom sprejel zakon o carinski tarifi, s katerim je Republika Slovenija nadomestila podoben zakon, ki ga je podedovala od SFRJ. Gre za obsežno zakonsko materijo - 74. št. Uradnega lista obsega kar 527 strani gosto tipkanega teksta - s katero seje Slovenija na tem področju uskladila z določili Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) oziroma Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in drugih mednarodnih pogodb. Zakon prinaša nekatere pomembne novosti, javnost pa je bila po zaslugi avtomobilskega lobija nedvomno najbolj pozorna na ukinjeno odredbo o 25-odstotni taksi na uvoženo blago, torej tudi za rabljene avtomobile. Po novem znašajo dajatve za uvoženi rabljeni avto »le« 33,5 odstotka, medtem ko je potrebno za uvoz novih avtomobilov še vedno odmakniti 49 oziroma 57 odstotkov na njihovo neto vrednost. Različne dajatve gredo izključno na rovaš različno visokih davkov, saj je carinska stopnja enotna (27 odstotkov) za vse osebne avtomobile. Tej odločitvi seje takoj ostro postavilo po robu združenje avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev, ki brani monopolni interes svojih članov pred tako imenovanim sivim uvozom, kar je po svoje razumljivo. Nikakor pa človeku ne gre v glavo, da tej carinski določbi, ki gre v prid socialno najbolj tankim slojem prebivalstva, Ogrizeno nasprotuje peščica slovenskih, recimo jim, avtomobilskih novinarjev.
Po tistem, kar smo lahko prebrali aH slišali v slovenskih medijih, lahko nesporno ugotovimo, da pri udrihanju čez ta carinski ukrep med omenjeno peščico predstavnikov javnosti in avtomobilskimi trgovci praktično ni nobenih razlik. Ker pa med enimi in drugimi ni potrebne ločnice, ki bi opredeljevala sfero neodvisnosti medijev, lahko mirno govorimo o avtomobilskem lobiju, katerega sestavni del so na vso žalost novinarske profesije tudi novinarji. Stvar je slej ko prej zrela za razpravo na novinarskem stanovskem društvu. Poglejmo, zakaj.
Bralci se bodo najbrž spomnili, ha smo lani v našem časniku v nekaj nadaljevanjih pisali o delavcu po-hjetjaAuto Makar Dejanu Majkiču, ki je javnosti razkril goljufanje kup-cev in izigravanje homologacijskih Predpisov, ki si gaje dovolil uradni Zastopnik italijanskih avtomobilskih proizvajalcev v naši državi. Zanimiveje, da so šle razkrite nečednosti popolnoma mimo mimo vseh tistih, ki zdaj najbolj zganjajo vik in krik nad možnostjo cenejšega uvoza rabljenih avtomobilov. Je kaj čudnega potem, da so v podjetju Auto Makar Majkiča popolnoma neupravičeno in brezjavnega rompompoma spravili v postopek na disciplinski komisiji in v suspenz, ki velja še danes, ne glede na to, da je po-hjetjeAuto Makar kupil Avtocom-nterce. Avtomobilski lobi ima torej zelo dolge tipalke.
Pred dnevi smo lahko v osre-hnjem dnevnem časopisu ne prvič Ponovno prebrali večji podpis pod shko na transportnem kamionu na-j°Ženih osebnih avtomobilov z zelo indikativnim naslovom »Rabljeni avtomobili razburjajo javnost«. Kadar novinar ne opredeli te javnosti, običajno z njo misli na tisto najširšo in javnost v splošnem pomenu besede kot na skupek vseh javno zainteresiranih. Če pa je tako, o čemer najbrž ne gre dvomiti, potem seje le treba vprašati, katero javnost razburjajo rabljeni avtomo-Tiste, ki smo jo opredelili kot skupek vseh javno zaiteresiranih, Prav gotovo ne. Doslej namreč razen Protesta zelenih, ki gaje eden od bralcev označil za naivnega, nikjer nisem zasledil pisma, v katerem bi se avtorrazburjal zaradi možnosti cenejšega uvoza rabljenih avtomobilov. In nasprotno, kljub temu daje bil zakon o carinski tarifi sprejet že pred novim letom in daje 1. januarja že začel veljati, posamezni novinaiji vztrajno šibajo omenjeno določbo, kije več kot očitno velika kost v grlu trgovine z avtomobili, v kateri se obračajo veliki denarji. Če kdo, potem javnosti ne razbu-rja nihče drug kot ravno avtomobi-'ski lobi na čelu z mediji in novi-narji. Seveda človeku ni treba biti Posebej moder in obveščen, da bi ugotovil, v katerem grmu tiči zajec. Trgovina z avtomobili namreč ponuja lep kos pogače tudi sredstvom javnega obveščanja in novinaijem, 0 čemer zgovorno priča kopica novih avtomobilskih časopisov, prilog in mbrik, obvezno »opremljenih« s številnimi reklamami.Tu so potem se testni avtomobili, številna potenja po najrazličnejših sejmih ter druge takšne ali drugačne ugodnosti. Seveda to samo po sebi ni nič slabega in spotakljivega, dokler je med
proizvajalci in trgovci z avtomobili na eni in mediji in novinaiji na drugi strani ločnica, ki slednjim omogoča sicer deklarirano neodvisnost, s katero se prav vsi po vrsti trkajo po prsih. Nekaj popolnoma drugega pa je pod krinko neodvisnosti medijev rabota, ki seji spričo lastnih (finančnih in drugih) interesov v resnici žvižga interes javnosti, sicer bi storili vse, da se ustrezno znižajo tudi dajatve na uvoz novih avtomobilov, ne pa da se dajatve za uvoz rabljenih povečajo.
Slovenski avtomobilski proizvajalci in trgovci so skupaj z ramo ob rami z mediji in novinarji nenadoma postali veliki državotvorci
in policaji, ki so bolj od države same zaskrbljeni zaradi morebitnih mahinacij ter za proračunski primanjkljaj, ki naj bi nastal zaradi domnevno zmanjšane prodaje novih avtomobilov. Če je na dlani, daje carinski ukrep z odpravljeno 25-odstotno takso prav gotovo v interesu potencialnih kupcev, potem so slovenski avtomobilski novinarji edinstven primer medijskih profesionalcev na svetu, ki so bolj v skrbeh za interese države in njen proračun kot pa za hotenja ljudi, se pravi te iste in po njihovem razburjene javnosti, ki naj bi jo v resnici predstavljali. Seveda je tudi naj večjemu bebcu
jasno, da tu nekaj ni v redu oziroma da hudo smrdi.
Argumenti, s katerimi zganjajo ta premeten hrup, pa so zvečine na hudo trhlih nogah.Trditev, da se bo z možnostjo cenejšega uvoza postaral že tako zastarel slovenski vozni park, namreč nikakor ne vzdrži. Doslej je v ekonomski teoriji in
praksi še vedno veljalo, da vsaka davčna olajšava lahko le vitalizira strojno opremljenost posameznih gospodarskih dejavnosti. In doslej še nihče ni dokazal, da bi bilo z voznim parkom kake dežele kaj drugače. Sicer pa lahko tudi zgolj na podlagi zdrave pameti ugotovimo, da si vsak kupec želi v svoji
Z manjšimi dajatvami na uvoz rabljenih avtomobilov se bo število takšnih prizorov samo povečalo, kar na drugi strani lahko pomeni samo kakovostnejši vozni park in večjo varnost na naših cestah.
garaži boljši avto, kot gaje vozil doslej. In če bo pri nakupu »novega« vozila moral odmakniti državi 25 odstotkov manj davkov kot doslej, se ta razlika lahko pozna le v večji kakovosti kupljenega avta. Torej tudi nikakor ne drži ugovor zelenih, češ da bo uvoz rabljenih avtomobilov slabo vplival na okolje.Tembolj, ker je ta uvoz že tako in tako dosti omejen in ker se uvozniki morajo držati strogih homologacijskih predpisov.
Država ima tudi sicer na voljo dovolj instrumentov, s katerimi lahko vsak trenutek poseže v uvoz rabljenih avtomobilov in s katerimi lahko odpravlja morebitne neljube posledice. Ampak to naj v obče dobro dela država, ki je za to tudi pristojna. Nikakor pa ne moremo pristati na prakso, da bo njeno delovanje s takšnimi ali drugačni pritiski in za lase privlečenimi argumenti uravnaval lobi avtomobilskih trgovcev in »prodanih« novinarjev, ki jim gre predvsem za lastne finančne in druge koristi. In velika novica bi bila, če bi se poslej prav v tem oziru zgodilo kaj spodbudnega, kar pa bi res utegnilo razburiti javnost.
Ivo Kuljaj
☆ ☆☆☆☆☆ Količek nizkih strasti ☆☆☆☆☆☆
SLOVENIJA
Ribniški konjiček £ ^ 'J.OO
mm
KOSLAN
AAze
6/n>K L-DGAT&c
4207-18
De/o odlikuje skrb	e /n njene suverenosti	s/užbe
ne samo stroki, te	;aVnost ustrezno znanstven	činoma
SvathsSpnnas.	—*
dr. Andrej Anžič
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o).izvod(ov) knjige
avtorja dr. Adama Purga OBVEŠČEVALNE SLUŽBE (a 3.500 SIT + 5% prometni davek).
Naročeno pošljite na naslov:.................................
Ulica, poštna št., kraj:.....................................
Ime in priimek podpisnika:...................................
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju.
Naročeno, dne:..
Podpis naročnika:..
Humoreska
DiskobMikc
-	Že dolgo časa se nismo videli, smo nekam nevtralno začeli prvi novoletni pogovor, ko smo stopili v bife Bližnja srečanja posebne sorte.
»Seveda, ko stepa manjkali!* nam je očitajoče odvrnil tovariS Neposredni proizvajalec raznih strok, ki je skladno s pričakovanji že tičal za Sankom na svojem stalnem mestu in počasi žulil svoje pivo.
-	Pa ja ne boste rekli, da vi prav noben dan ne manjkate v tem bifeju! ?
»Za prmejš, da ne. Mi smo stalni gostje. Ves čas na položaju, kot vojska. Pa ne slovenska, tam ves čas nekaj menjujejo in nihče več ne ve, kaj ima delati. Sicer pa, če mi ne bi držali te naše Sankovske fronte, le kaj bi se Zgodilo z ubogim oštirjem ? Revež bi moral zapreti svoj lokal...«
-	Torej potem tudi vi ne bi imeli kam iti?
»Točno! Saj ne rečem, da je naše permanentno dežurstvo v Bližnjih srečanji zgolj človekoljubno do oštirja. Korist od te naše vigilije je obojestranska.*
-	No, če bi oštir zaprl ta svoj bife, bi šli pač drugam, ali ne?
»Najbrž. A daleč naokrog ni tako simpatičnega lokala. ..Inna drug lokal bi se težko privadili. Že če samo pomislim, da nas Bližnja srečanja ne razveseljujejo z glasbo... *
-	Kaj pa imate proti glasbi ?
»Načeloma nič! Le v lokalih bi morala igrati čisto potihem. Če pa bi oštir navijal kakšna diskojajca, bi se sploh ne mogli pogovarjati. Ali pa bi kričali drug na dru-
gega, da bi vsakdo mislil, da se kregamo. Saj bi bilo tako kot v našem parlamentu. Si želite kaj tako grozo, ?*
-	Prav gotovo da ne! Imate kar prav, da so b. srečanja ravno zato tako simpatična, ker gostov ne posiljujejo z glasbo .
»Saj, saj. Veste, zadnjič sem tako rekoč pomotoma vstopil v neki drug bife. Že z vrat me je skorajda vrglo ven, tako divje je treskalo iz zvočnikov. Kot bi se drlo pol Afrike hkrati. Pa sem mirno prosil okroglo natakarico, naj utiša tisti bum-bum. Najprej me ni slišala, ko pa sem rekel glasneje, me je pogledala, kot bi jo hotel posiliti...*
-In?
»Nič, in! Pihnila je kol breja mačka in se zame sploh zmenila ni. *
-	In kaj ste naredili vi?
»Jaz sem kar šel... *
-	Kaj pa natakarica, tista okroglo ritna?
»Nič. Nekaj je kričala za mano, pa je nisem razumel.«
-	Kaj pa ste pili v tistem bifeju?
»Pivo seveda. *
-	Pa ste ga plačali?
»Jasno da ne! Saj sem hotel, pa še sam sebe nisem slišal. In natakarica ni hotela utišati glasbe...*
-	Ja, zato je pa kričala za vami, ker pač niste plačali!
»Menda imate prav. Saj je tudi tekla za mano ven. *
-	Pa vas je ujela?
»Kje pa. Zunaj je bila prednovoletna gneča. Jaz pa sem se bal, da me hoče zvleči nazaj v njen disko... *
-	Oh dajte no, dajte! Kar po pravici povejte, da ste se naredili gluhega, da vam ni bilo treba plačali.
»Ne, ne. Tega mi že ne boste obesili. Pač pa ste mi pravkar dali idejo. Odslej bom zahajal tudi v bučne lokale. In če bodo še drugi gostje popili in nič plačali, ker pač ne bodo slišali, bomo počasi oštirje navadili, da so oni zaradi nas in ne mi zaradi njih. *
Bogo Sajovic
1 ^1]	HOROSKOP
X1 kozorog 	SJj	Napitek liberalca
Sedemnajstega januarja 1863 je bil rojen britanski državnik David Lloyd George. Bilje eden izmed najpomembnejših britanskih politikov, saj je bil ob koncu prve svetovne vojne ministrski predsednik vlade Njegovega veličanstva. V Dotvning Street 10 se je naselil leta 1916, ko je bila prva svetovna vojna na vrhuncu, premierski stolček pa je zapustil leta 1922. Torej je sodeloval tudi na versajski konferenci. Poleg zaslug za zmago v prvi svetovni vojni nosi tudi kos krivde za to, daje bil versajski mir takšen, da z njim premagani Nemci nikakor niso bili zadovoljni. To je potem tudi pripomoglo, da se je na nemškem krmilu leta 1933 znašel revanšistični diktator Hitler in Evropo in svet pognal v ponovno vojno, v dru-
go svetovno klanje, ki bi ga lahko ironično imenovali nekakšna poprava prve svetovne vojne.
Lloyd George pa kot ministrski predsednik ni žel le uspehov. Čeprav je bil zmagovalec v prvi svetovni vojni, se je prav z njegovim premierskim nastopom leta 1916 začela na Irskem krvava vstaja za neodvisnost. Irci niso imeli nikakršnega rešpekta do zmagovitih Angležev. Vstajo so ponovili leta 1918 in jo vodili vse do leta 1922, ko so razglasili neodvisnost. Istega leta je Lloyd George moral zapustiti premierski stol.
Lloyd George je bil iz preproste družine. Počasi seje prebijal navzgor, potem pa se spustil v politiko in se priključil liberalni stranki. Takrat sta si britansko politično prizorišče delili konservativna in liberalna stranka. Liberalci so pozneje izginili, zamenjali pa sojih laburisti.
Ko je David Lloyd George postal poslanec spodnjega doma in je v parlamentu rohnel proti konservativcem, se je neka dama razjezila in mu ogorčeno zabrusila:
»Če bi bila jaz vaša žena, bi vam nasula strupa v čaj !«
»In če bi bil jaz vaš mož, bi čaj popil!« ni bil nič kaj vljuden Lloyd George.
Od tedaj liberalci za vsak primer raje pijejo viski.
Deni
Janševa
priložnost
tico LDS ovce.Te pa se, kot je splošno znano, tudi ne morejo pasti naokoli kar tako - brez pastiija. Pri nas se namreč dogaja natanko to.
Slivnikove
DELAVSKA
ENOTNOST
RAZVELJA-
VITEV
SODBE
AVTOR:
BORUT
LEVEC
ZGODOVIN. POKRAJINA V SPANUI
STROJ,
NAPRAVA
SKRAJŠAN
PODPIS
VRLINA,
KREPOST
NAGRADNA
KRIŽANKA
SIMON
HOČEVAR
RIMSKI
VOJSKO-
VODJA
REKA V SEVERNI ITALUI
GOROVJE
V
SAHARI
TONČKA
ŠKAFAR
LAHEN
VETRIČ
PASTIRSKI
PES
KRAJ PRI POREČU
GRŠKI
DIDAKTIČNI
FR. IGRALKA (MAGNANI)
INDUSKA
BOGINJA
ZGORNJI DEL ZEM. SKORJE
ŠP. PISATELJ (EUGENIO)
POLJSKA
PTICA
DEL
KNJIGE
VOJAŠKA
TRGOVINA
TELOVADEC
CERAR
SMUČARKA
DOVŽAN
ROB
VINOGRADA
VARNOSTNI
SVET
PREBIVALKI
ASIRIJE
POJAV NA VODI
ŠVICARSKI
ARHITEKT
(ROBERT)
STOJALO,
STATIV
OŽINA NA MALAKI
BAJESLOVNO
BITJE
PRIPADNIK
0BR0V
SRBSKO
MOŠKO
IME
GRŠKA
ČRKA
PISATELJ
ČAPEK
PLAČILO ZA SEJO
ZOLAJEV
ROMAN
NABIRALEC
ZDRAVILNIH
ZELIŠČ
SINTETIČNO
VLAKNO
POLITIK
HASANI
NAZORJEVA
PESNIŠKA
ZBIRKA
AMERIŠKI
SLIKAR
(JOHNI
SMUČARSKI
KLUB
MUSLIMAN. 30BR0DELNA JANOVA

TVO V 1KI
PESNICA
ČERNAJEVA
GLAVNO
MESTO
SENEGALA
HRVAŠKI . I0G0METAS (ROBERT)
GR. BOGI NESREČ
PISATELJICA
FERBER
GORA V. KARAVANKAH
ANTON
DERMOTA
ZIDARSKA
ŽLICA
IT. LUKA OB JADRAN.
ALEKSANDER
?
»VASIUJ
TJORKIN«
PLEMENSKO
GOVEDO
BESEDA
BREZ
NAGLASA
MAJHNA
BUNKA
FRANCOSKI
FILOZOF
(ERNEST)
PRIPRAVIL:
SALOMONOV
UGANKAR
AMERIŠKA
OPERNA
PEVKA
(GERALDINE)
Janez Janša, šef SDSS, je ob desetletnici Mladininega Rolanja po sceni izpustil enkratno priložnost, da bi se končno na primerni (rolar-ski) ravni soočil s predsednikom države Milanom Kučanom. Tako je Janša potrdil staro Kučanovo tezo, da mora imeti politik poleg tistega v hlačah tudi kaj v glavi. Za Janšo je doslej veljalo, da ima vsaj tisto v hlačah, kar tudi poslej ni sporno. Le da tisto po mnenju Direkcije Rolanja ni spredaj, temveč od zadaj. S takšnimi pa se predsednik države, ki da kaj na svoj ugled, lahko meni samo prek Roza kluba. In še to zgolj zaradi videza demokratičnega spoštovanja aktualnega načela: vsi drugačni - vsi enakopravni.
tožbe
Danilo Slivnik, groteskni mag slovenskega žumalizma, je potožil, da, so se ga kolegi na novoletnem sprejemu pri predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku izogibali kot gar-javega psa. Samo eden da mu je padel v objem, pa še za tega je ugotovil, daje bil v rožicah. Slivnik je kot prodoren analitik kaj hitro izluščil razlog - novinarski kolegi so se preprosto bali družiti z njim in ga trepljati po rami. In sklep? Tega izluščimo nekako takole: medije spet obvladujejo prenovljene enoumne sile. Samo on, Danilo Slivnik, mož pokončne drže in neuklonljivega duha, kije bil vedno na pravi strani, se jim ni dal. Za crknit!
Mencingerjeve ovce
Dr. Jože Mencinger, direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani, opozicijskim politikom ne verjame nič bolj kot vladajočim. Prvi se mu zaradi neodgovornega trošenja poceni obljub zdijo kar precej nevarni. Če bi prišli na oblast, bi bila ta po njegovem mnenju precej podobna komunizmu, ampak ne tistemu iz osemdesetih let, temveč bolj staremu. Po Mencingerju so opozicionalci prepričani, da se da probleme reševati z zamenjavo ljudi in da so oni tisti pravičniki, ki bodo ljudem povedali, kaj je prav in kaj ne. Zaradi tega ima Mencinger že raje zdajšnje ZLSD in celo LDS-ovce, ki so bili člani, a v komunizem nikdar niso verjeli. Strinjam se s profesorjem, ki pa ga je treba le opozoriti, da so za kra-
Bauerjevo pero
Marjan Bauer - Miši, urednik Slovenskih novic, je na novoletnem srečanju pri predsedniku države Milanu Kučanu doživel še večjo prho kot Slivnik, ko naj bi ga gostitelj vprašal, kdo stoji za njim. Po logiki pač, daje predsednik države tak politični analfabet ali celo podgorski butelj, ki odgovora na svoje vprašanje ne bi znal poiskati v Miši-jevih modrih tekstih ali v političnem utripu »njegovih« Novic. Kajpak je potem tudi Miši svojim bralcem napletel slavospev v čast in večno hvalo dobrega imena in samosvojega peresa njegovega lastnika. O znameniti tiskovni tovarni za proizvodnjo političnih mrtvecev, kije pod njegovim modrim vodstvom delovala v osemdesetih letih na Dolenjskem, seveda ni črhnil nobene.
Kuli
Nagradna križanka št. 1/2
Rešeno križanko nam pošljite do 23. januarja 1996 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradn križanka št. 1/2. Nagrade za rešeno križanko so: (1.) - ura Etic Quar-tz, (2.) -5.000 SIT, (3.) - 3.000 SIT, (4.) -2.000, (5.) knjiga.
Rešitev nagradne križanke št. 58:
OSP, SAONE. LEA MASSAR1, IMRE, TIVOLI, KI AR, AN, TOR. HARFISTKA, IH, MZANAA, VIA MALA, STOL LEM, LEJ. IVOR, ORJOL CIPOT, NEJ, KOCBEK, DEV, SILOS, OTAKAR, AROMAT, ROV, LO, ONEK, IRANKA, DR, AZI, TROS, ADAM ANT, ROKA, EASTON, RABIN. NORMAN MAHER, TACA, ANAIS, AR-LAND, ISAR
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 58:
1.	Helena Juvan, Hafnerjevo naselje 99, 64220 Škofja Loka
2.	Alenka Flajs, Brezje 27, 68296 Krmelj
3.	Boris Borovina, Ljubljanska 9, 66230 Postojna
4.	Marica Košmerl, Hrib 16, 61318 Loški Potok
5.	Samo Ogorevc, Ul. bratov Učakar 108, 61107 Ljubljana
Nagrade bomo poslali po pošti.
Križanko pripravil
SALOMONOV
UGANKAR
'yrr^r~yt.
NAGRADNI SKLAD
Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad prispevala:
Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje za trgovino, proizvodnjo in stori-: Parmova 53,61000 Ljubljana - tel.: %	uu 1 /301 -787;Trgovina: HalaTivoli.Ce-
Z lovška25, tel.: 061/1315-155.V njej pro-If ' dajajo ure, zlato in ostalo; kozmetiko * Č' svetovnih znamk, igrače, audio-video Casucci, Lee, Legend in
Knjigo (otroška slikanica) Oblak, mlinar in pobeglo zdravje - Tomaž Vrabič iz Škofje Loke. Delo je njegov knjižni prvenec, kije vzbudil veliko zanimanje.
POZOR!
K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.