Štajerske razmere. Leta in leta se bojuje štajersko učiteljstvo za zboljšanje gmotnega položaja. Kot bojno sredstvo za to opravičeno zahtevo si je stavilo učiteljstvo geslo: »V delu je naš spas!« V zadnjem času se spet vrše v raznih okrajih društvena zborovanja. Ker so padli z odgodenjem štajerskega deželnega zbora upi učiteljstva, išče to zopet nova pota za dosego svojih ciljev. Povsod se naglaša delo, delo in spet delo. Seveda se pri tem misli na delo učiteljstva v šoli in izven šole, kot se je to sedaj vršilo. Na zborovanju učiteljskega društva za celiski okraj pa se je še poleg tega priporočalo, da naj se bede nikakor ne vlači v javnost. S tem se menda hoče reči: Učitelji, skrivajte, da ste ubožni in lačni. To smo delali že leta in leta. Delali smo v šolj do svojih skrajnih moči, izven šole po raznih društvih smo se ubijali, zraven pa stradali, samo da smo se stanu primerno oblačili, plačevali prispevke v dobrodeltie namene itd. Tako naj delamo še sedaj? Ne, tako ne več! — Izpolnjevali bomo svoje dolžnosti v šoli, delali tudi po svojih močeh izven šole, a denarja za dobrodelne namene in za različna društva ne bomo več dajali, ker ga lačnim od ust trgamo in tudi bede ne bomo več skrivali na čast štajerski deželi. Naj vidi ljudstvo, razloček med deloni in plačo! Saj se zgodi pogosto, da reče celo kak omikanec: »Bežite, bežite, sai ni tako hudo, Vi pač hočete zvišanje plač.« Da, ti sodijo po zunanjosti, ne vedo pa, da je ta zunanjost pristradana, ne hodijo gledat na naše mize, ne vidijo v naš prazen želodec, ne čutijo slabosti naših živcev. Še bolj pa je preprosto kmetiško ljudstvo prepričano o dobrih plačah; saj ono sodi gmoten položaj učiteljstva po učiteljevi suknji in učiteljičinem klobuku, vrhutega je pa še nahujskano po klerikalnih časopisih proti učiteljstvu, in tako je skoro vsa javnost od analfabeta do najvišjega doktorja prepričana o dobrih ali vsaj povoljnih učiteljskih plačah. Merodajne osebe nas poslušajo z nasmeškom na licu in kažejo dobro voljo, v resnici pa ne storijo nič ter si mislijo: »Da le delaš, boš se že potolažil, saj imaš idealno delo za svoje bojno sredstvo, po kakem bolj radikalnem sredstvu pa itak ne posežeš. Za take reči pa je naša koža že dolgo in dovolj debela.« Slovensko učiteljstvo pa mora sedaj ko so naši nemški tovariši pričeli precej radikalno akcijo, ko se oni ne sramujejo pokazati, da nimajo več časa in denarja za delo izven šole, tudi nekaj storiti, ne pa vedno peti staro pesem: delo, delo in spet delo, zraven pa še zakrivati revščino. To se nam zdi nekako malodušno, da ne rečemo kaj drugega. Pri tem se nekateri boje, da bi trpelo učiteljstvo na ugledu. Temu ni tako! Na ugledu si človek škoduje, če stori ali zakrivi kaj sam z namenom in prostovoljno. Tega pa, da sem poleg svojega truda ubog učitelj, nisem zakrivil sam. Uboštva se sramujejo samo lenuhi, ki se zavedajo svoje krivde. Lenuhi naj uboštvo zakrivajo, vestnim učiteljem pa tega ni treba, ker so si v svesti, da jim je delodajalec — dežela — odtrgal zaslužek. S tem, da nastopimo tudi na zunanje tako kakor smo v resnici, bomo tudi ljudstvo prepričali, da lažejo tisti, ki govore in pišejo o sijajnih učiteljskih plačah. Tisti pa, ki mislijo, da bo učteljstvo po dosedanjem res idealnem načinu doseglo času primerno povišanje plač, se pa motijo. Le poglejmo zgodovino zadnjih desetletij, kako so različne stranke in stanovi dosegli svoje upravičene zahteve. Niso jih dosegli z resolucijami, prošnjami in zahtevami — ker za take reči je svet dandanes gluh — dosegli so jih z dejanji, v največjih slučajih s štrajki in v mnogih slučajih s krvavimi žrtvami. Žalostno ie. pa resnično. Kri mora teči potem pa gre! Učiteljstvu seveda ne priporočamo, da bi šlo razbijati šipe in s pestjo začelo prepričavati javnost in vlado o upravičenosti svojih zahtev, vendar pa bi lahko našlo kako bolj radikalno sredstvo. N. pr. Zakaj se mlajše učiteljstvo ne oblači tako kakor mu dovoljuje plača? Zakaj ne bi vložili taki učitelji, ki nimajo nobenega postranskega zaslužka, prošnje, da se jim izpregleda § 126. ter dovoli, da gredo v počitnicah delat v rudokope itd., da si prislužijo denar za obleko, da je ne bo treba jemati na up? Če se dežela in država ne bo tega sramovala, se tudi učiteljem ni treba, sai delo in uboštvo ni sramota. V iami bodejo zaslužki 3 do 4 K, v šoli pa zaslužijo 2 K 33 vin. Mlajše učiteljstvo mora poseči po bolj radikalnih sredstvih. Zatorej svetujemo: 1. Izpolnjuj svoje dolžnosti v šoli in izven šole strogo natančno. 2. Glej, da bo tvoj značaj neomadeževan, da boš vzor v vsem in povsod. 3. Svoje bede ne zakrivaj, ker je nisi zakrivil satn. Mlad učitelj.