13
Naši dopisi.
Iz Ljubljane.  — Deželni zbor kranjski bode moral po vsem, kar se čuje, sklenjen biti v prihodnjem tednu. Dela ga pa še čaka mnogo in važnega.    Finančni,   gospodarski in upravni odsek  delajo  razun ur javnih sej dopoludne in popoludne skoraj nepretrgoma. — Finančnega odseka   čaka še dokonečna rešitev proračuna deželnega zaklada,   kateri se pa ne more skleniti,  dokler niso rešena   vsa  pomenljivejša   denarna   vprašanja.    Tudi   pri proračunu   zemljiščno-odveznega   zaklada   storjen  je  bil dokonečni  sklep še le včeraj.    Upravni   odsek   peča se uže v dolgi  vrsti   sej  samo   i novim  statutom za ljubljansko mesto.  — Gospodarski odsek tudi rešuje uže v več sejah predlog gosp. poslanca Detel e o novi cestni postavi in  se bo imel pečati s tem predlogom še nekaj časa, akoravno je. Kakor čujemo, načeloma sklenil, sedaj še ne predložiti deželnemu zboru načrta postave, temveč to delo odložiti  do   prihodnjega   zasedanja,   vendar   pa dati deželnemu  odboru  vodila  za preosnovo cestne postave,  vrh   tega  pa  nalog,   da v prihodnjem   zasedanji predloži tudi načrt  postave  o uvrstenji vseh cest v deželi,  dalje pa  tudi  natančni pregled potrebščine in pa zaloge za ceste, ki nastanejo za deželo vsled premenjene postave.
Vrh tega pa ima gospodarski odsek rešiti več imenitnih predmetov, kakor: vprašanje poduka o sadje-reji na ljudskih šolah, osnovo vodne komisije, postavo o vre j en j i teka hudournikov pri Kranjski Gori, predlog o spremembi močvirske postave in konečno še več manjših predmetov.
Tudi odsek za postavo o razdelitvi pašnikov ima rešiti velevažno postavo, katere rešiti — pa kakor čujemo — čas ne bo več dopustil, ker obširni postavi še ni preskrbljen slovenski tekst.
—  O premeščenji vinorejske šole s Slapa na Dolenjsko predložil je deželni odbor svoj predlog v minulem tednu in predlog bil je oddan združenemu gospodarskemu in finančnemu odseku. Ta izvolil je v pre-tresavanje vprašanja petorico, v kateri so gospodje: O. Detela, Faber, vitez Gutmannsthal, dr. P o-klukarinšuklje. Ti gospodje zbrali so si za načelnika dr. Poiilukarja. Pododsek imel je svoj prvi razgovor v ponedeljek večer v navzočnosti deželnega inženirja Vičelnain v obče se je pri tem razgovoru pokazalo soglasje petorice s predlogi deželnega odbora, pa razgovori še niso doguani in sklenili ste se pred vsem še dve novi poizvedbi. — Sploh so razmere ugodne za dolenjsko vinorejsko šolo.
— Imenovanje. Gospod Franc Trene, okrajni sodnik v Metliki, imenovan je za namestnika državnega pravdnika v Celji.
—  Državni poslanec, tajui svetovalec Franc grof Coronini imenovan je za predsednika orientalskega muzeja na Dunaji.
—  V Marijanišči ponovila se je dne 7. t. m. predstava ^Živila Avstrija", h kateri so bili še posebej povabljeni vsi deželni poslanci. Dvorana v Marijanišči bila je natlačena gledalcev. Prestava zastopnikov različnih dežela avstrijskih v narodnih nošah, katere so predstavljali krepki dečki z Marijanišča, bila je prav lepa in domoljubna, tudi petje in muzikalno spremljanje predstave bilo je s podobami na odru v lepem soglasji. Vso predstavo spremljalo je občinstvo z živahno pohvalo.
—  Snega padlo je minulo soboto in nedeljo zopet nad čevelj debelo, tako, da je prav dober seninec.
—  Vpokojenje. Predsednik deželne sodnije celovške gosp. Viktor pi. Vest vpokojen je vsled bolehnosti in izrekla se mu je povodom tega Najvišja zadovoljnost za velikoletno, zvesto in vspešuo službovanje.
—  Novi c. k. namestnik dalmatinski baron Cornaro imenovan je tudi za c. k. tajnega svetovalca.
—  Na mesto umrlega dr. Grlaserja imenovan je za general-prokuratorja vit. Cramer, za general-advokata, na mesto tega pa dvorni svetovalec Schrott.
—  Umirovljen je »začasno" sekcijski načelnik pl. Pozzi v naučnem miuisterstvu; tako pada mož za možem stara Stremayer-Conradova garda, po kateri Slovenci ne bomo jokali.
— V XII. seji deželnega zbora kranjskega  dne
11. t. m. obravnaval se je sledeči dnevni red:
1.   Branje zapisnika o IX. deželno-zborni seji dne 7. januarija 1886.
2.   Naznanila deželno-zbornega predsedstva.
3.   Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Avgusta Jaka, pomočnega uradnika pri c. kr. zemljišno-odvezni deželni komisiji, za podporo ali nagrado.
4.   Ustno poročilo finančnega odseka glede nasve-tovanega odpisa zaostalih predplačil zemljišno-odveznega zaklada za komisijske in mejostavbne stroške pri odvezi služnosti grajščine Poljane (k prilogi 14.).
5.   Priloga 48. — Finančnega odseka poročilo zadevajoče konečno vravnanje minima priklade na neposredni davek za zemljišno-odvezni zaklad (k prilogi 32.).
14
6. Priloga 49. — Finančnega odseka poročilo o proračunu zemljišao-odveznega zaklada za 1. 1886. (k prilogi L).
7.   Priloga 50, — Finančnega odseka poročilo o računskem zaključku zemljiščne odveze za 1. 1884. (k prilogi 2.).
8.   Priloga 59. — Finančnega odseka poročilo zadevajoče stanarinsko odškodnino šolskih ravnateljev na ljudskih šolah.
9.    Priloga 51. — Finančnega odseka poročilo o računskem zaključku deželnega zaklada za 1. 1884. in o glavnem pregledu gospodarjenja in premoženja deželnega zaklada in njegovih podzakladov za 1. 1884. (k prilogi 22.).
10.    Ustno poročilo odseka za letno poročilo o §. 11. marg. št. 1. letnega poročila glede slovenskega ura-dovanja pri deželnih uradih.
11.    Ustno poročilo gospodarskega odseka o popravkih na cestah, ki so v zvezi s cesto iz Grosupljega na Krko in o vzdrževanji te ceste (k prilogi 52.).
12.   Ustna poročila gospodarskega odseka:
a)  o prošnji okrajuo-cestnega odbora novomeškega za uvrstenje okrajne ceste Novomesto-Žužemperk-Krka med deželne ceste in za pobiranje mostnine na mostu čez Krko pri Bavti vasi;
b)  o prošnji okrajno cestnega odbora ribniškega za sprejem okrajnih cest Kočevje-Ljubljana, odnosno Kočevje-Žlebič-Rakek v deželno upravo ali za dovoljenje podpore;
c)  o prošnji županstev v Crnomlji in v Žužemperku, da se cesta iz Ljubljane čez Žužemperk v Črnomelj proglasi za deželno cesto;
d)  o prošnji županstva v ornomlji za uvrstenje ceste iz Grosuplja do Vinice med deželne ceste in za vpeljavo jieposrednje poštne zveze med Grosupljem in Črnomljem;
e)  o prošnji občine Bohinjska Bistrica za podporo za preloženje ceste iz Bistrice do tolminske meje;
f)  o prošnji občin Loka, Butoraj, ,Vmica za uvrstenje ceste Grosuplje - Žužemperk - Crmošnic-Crnomelj-Vinica med deželne ceste.
13.    Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora kočevskega , da bi se aktivni zastanki pobirali po c. k. davčnih uradih.
14. Volitev deželno-odbornega namestnika iz kurije mest, trgov, trgovske in obrtnijske zbornice.
Po prebranem zapisniku zadnje seje naznanja deželni glavar na novo razdeljene priloge in zboru d šle prošnje in dopise.
Pri točki 3. odbije se brez razgovora prošnja pomoč-nega uradnika A. J. pri dež. zemljišno-odvezni komisiji za podporo ali nagrado. Enako se sprejmo prav v smislu priloge št. 14. predlogi finančnega odseka glede nasvetovanega odpisa zaostalih predplačil zemljišno-od-veznega zaklada za komisijske in mejostavske stroške pri odvezi služnosti grajščine Poljane.
Točke 5. in 6. dnevnega reda ste se morali odstaviti, ker je v njih treba novega posvetovanja finančnega odseka vsled pomenljive napake, katera se je vrinila v dotične račune.
Točka 7. dnevnega reda rešila se je v smislu priloge 50. po predlogih finančnega odseka, enako tudi točka 8. v smislu priloge 59. po predlogu finančnega odseka.
Pri točki 9. dnevnega reda poročila finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1884. oglasila sta se k besedi gospoda dr. vitez Bleiweis in pa baron Apfaltrern. Prvi predlagal je, kar je uže svoj čas deželni zbor sklenil, naj se v letnem poročilu imenoma navedejo vsi oni deželni  uradniki,   ka-
terim so se dale remuneracije in podpore z dostavkom svote in pa vzroka, da je potem zboru mogoče presojati o delovanji in plačevanji uradnikov. Baron Apfaltrern je temu predlogu pritrjeval, pa se je pritoževal, kaka da so stroški deželnega zborovanja tako visoki.
Konečno sprejeli so se predlogi iiuančnega odseka z dostavkom dr. Bleiweisovem.
Pri točki 10. sprejela se je marg. št. 1. §. 11. letnega poročila na znanje brez razprave.
Ustno poročilo gospodarskega odseka o Grosupeljski cesti priloga 52. sprejeli so se nespremenjeni po soglasnem predlogu deželnega odbora, enako tudi pri točki 12, a, b, c, d in f predlogi gospodarskega odseka, o katerih je poročal g. Faber.
O prošnji točka 12. e). Občine Bohinjska Bistrica za podporo za preloženje cesta na Nemški Rovt do Tolminske meje poročal je dr. Po ki uk ar in se je sprejel predlog gospodarskega odseka.
Točka 13. dnevnega reda se je odstavila. Za namestnika deželnega odbornika pa je bil izvoljen dr. A. Mosche.
—  Iz 10. seje deželnega zbora kranjskega. V današnji seji prišle so na vrsto samo sledeče točke :
1.    Branje zapisnika o XII. deželno-zborni seji dne 11. januarja 1. 1886.
2.    Naznanila deželno-zbornega predsedstva.
3.    Ustno poročilo upravnega odseka v prošnji okrajno-cestnega odbora Kočevskega, da bi se njegovi aktivni zastanki pobirali po c. kr. davkarskih uradih.
4.     Ustno poročilo gospodarskega odseka o §. 3. A, marg. št. 23. letnega poročila o premijah za divje zveri.
5.    Priloga 65. — Poročilo finančnega odseka o prošnjah učiteljev Radoljškega, Kranjsku-Loško-Tržiškega, Logaškega, Litijskega in Postojnskega okraja in učiteljev na ljudski šoli v Kočevji za zboljšanje plač.
6.     Priloga 71. — Poročilo finančnega odseka o plačah učiteljic na dekliških ljudskih šolah ljubljanskega mesta.
7.     Priloga 68. — Poročilo finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1. 1886. (k prilogi 7.)
Uže to, da se je samo 6 toček dnevnega reda rešilo, kaže, da je bila razprava obširna. Pa bila je tudi jako zanimiva, izrekoma pri 6. točki dnevnega reda, v kateri se je šlo za neko pravdo, katero je provociralo poročilo finančnega odseka zoper deželni šolski svet. Tu se je pokazal čudoviti prizor, da je poročevalec Šuklje trdil, da je deželni šolski svet protipostavno ravnal, ko je sklenil v Ljubljani namestiti učiteljice in ne podučiteljic.
Gospod deželni predsednik in poleg njega poslanec G ras seli i sta nadrobno dokazala, da ima deželni šolski svet pravico , učiteljsko osobje namestiti in jim nakazati po postavi določene plače.
Pri glasovanji padel je predlog poslanca Grassellija, ki je bil v soglasji s sklepom deželnega šolskega sveta z 10 glasovi (za-nj glasovali so razen Grassellija še poslanci Svetec, Klun, Bleiweis, Poklukar, Murnik, Obreza, Stegnar, Sterbenec in Mosche). Potem pa so nemška stranka in pa ostali navzoči narodni poslanci pritrdili predlogom finančnega odseka. Obširna je postala razprava pri 7. točki o proračunu normalno-šolskega zaklada. Pri temu porabil je poslanec Dežman priliko, svoj žolč zliti nad deželnim predsednikom , ker ni potrdil sklepa ljubljanske hranilnice glede naprave nemške ljudske šole v Ljubljani. — Pa gosp. deželni predsednik ga je odločno zavrnil in enako tudi poslanca Luck-manna, ki je pritrkaval Dežmanu.
—  Navod. kako je napravljati podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.   Podružnica  se lahko napravi v
15
vsakem   kraji,   kjer se oglasi dvajset udov (§. 4 družbenih pravil).
Družbeno vodstvo (za zdaj osnovni odbor) ali njegov pooblaščenec skliče te ude na ustanovni podružnični zbor.
Tak zbor je vsaj 24 ur prej naznaniti politični gosposki, to je, v mestih, kjer je c. kr. policijska direkcija (na pr. v Trstu in v Gradci) tej, v drugih mestih, ki imajo svoj statut, njih magistratu, povsod drugod pa c. k. okr. glavarstvu.
Na ustanovnem podružničnem zboru izvoli se začasno načelništvo, to je prvomestnik, njegov namestnik, zapisnikar in blagajnik, ter ako je treba, vsakemu teh dveh po jeden namestnik. Potem se vsprejemajo in potrdijo podružnična pravila po načrtu. Tako je podružnica ustanovljena ter se nje ustanovitev s prošnjo naznani naravnost c. k. ministerstvu za notranje reči.
To prošnjo uloži, ali pooblaščenec družbenega vodstva (za zdaj osnovnega odbora) ali pa vsled zaprosa začasnega načelništva družbeno vodstvo za zdaj osnovni odbor).
Prošnji do ministerstva, ki ima kolek 50 kr., pri-lože se poddružnična in pravila glavne družbe, vsaka-tera vzpetih primerkih, ter se dene na vsaka kolek 15 kr. Če pooblaščenec uloži prošnjo, mora pridejati tudi svoje nanj se glaseče pooblastilo, ki ima kolek 50 kr.; družbeno vodstvo pa priloži zapros poddružničnega načelništva s kolekom 15 kr.
Če se pa hoče, da ministerstvo pravni obstanek kake poddružnice izrecno potrdi (§. 9 društvenega zakona od 15. novembra 1866), mora se te potrditve v prošnji posebej prositi in na jeden primerek poddruž-ničnih pravil dejati kolek 1 gld.
Naj se toraj vsak, ki hoče tako prošnjo kot pooblaščenec uložiti, obrne pred do družbenega vodstva, da mu pošlje pravilno pooblastilo. Ako je pa želja, da se poddružnična ustanovitev c. kr. ministerstvu naznani po družbenem vodstvu, naj začasno načelništvo temu izreče to željo v dopisu, ki ga podpišeta vsaj začasni prvomestnik in tajnik in mu priložita vsprejeta pravila v petih primerkih.
Ako ministerstvo v štirih tednih po uloženem naznanilu poddružnice ne prepove, ali, ako ono pred odgovori, da je ne zabranjuje (§. 7 društvenega zakona od 15. novembra 1886), sme poddružnica začeti svoje delovanje.
Opomniti je še, da je tudi treba poddružnične načelnike v treh dneh potem, ko so za trdno postavljeni, kakor tudi vsaki poddružnični zbor najmanj 24 ur pred naznaniti ravno tisti politični gosposki, kakor je zgorej rečeno za poddružnični ustanovni zbor.
Konečoo se nujno opominja, da naj se vsaka poddružnica, ko je po ministerstvu dovoljena, oziroma ne zabranjena, precej naznani družbenemu vodstvu, da jo dene v svoj izkaz
— Živinski potni listi iu zvedenško ogledovanje živali. Občine smejo v smislu ministerskega ukaza z dne 22. julija 1882. št. 17.677 za živinske potne liste, oziroma dotične tiskanice le po 2 kr. odškodnine tirjati. Ker pa mnogo občin s tem iz raznih vzrokov ni moglo stroškov za izdelovanje teh listov poravnati, zato so prosile , da bi se jim dovolilo takso 5 ali 10 kr. pobirati. Vsled teh prošenj je deželni zbor sklenil zakon o vpeljavi občinske takse za zvedenško ogledovanje vsake živali, predno se izda za njo živinski potni list. Ta zakon dobil je Najviše potrjenje in je razglašen v deželnem zakoniku št. 9, izdanem 19. junija 1885.
Na podlagi tega zakona z dne 26. marca 1885. in pa zakona od 3. decembra 1868. L, dež. zak. štev. 17, smejo občinski odbori skleniti,   da  se razun 2 kr. od-
škodnine za živinski potni list še taksa od 1 do 8 kr-za zvedenško ogledovanje živine pobirati sme.
Ogledovanje živine se pa more izročiti navadnim strokovnjakom , ker gre le za to, da se pri navadnih zdravstvenih razmerah domačih živali izreče, da je živina, za odpeljavo odločena sploh zdrava ter da se v njenem stajališči ne nahaja nobena nalezljiva živinska bolezen. Postava tedaj ne tirja, da bi zvedenško ogledovanje živali morali izvrševati živinozdravniki, temveč ona se spolouje tudi takrat, če to izvršujejo navadni strokovnjaki, katerih je gotovo v vsaki občini več. Občinski odbori tedaj lahko pooblaste za zvedenško ogledovanje živine in izdajo živinskih potnih listov domače strokovnjake, ki imajo svoje gospodarstvo in jim je kot živinorejcem na tem ležeče, da je promet se živino neomejen in da je živina v občini brez kužnih bolezni.
—  »Bosniens Gegenwart und micliste Zukunft" je
naslov brošuri, katera ima v kratkem na svitlo priti v zalogi F. A. Brockhaus v Lipsiji (Leipzig) iu kateri bo cena 2 marki. — Na ogled došle so nam štiri prve pole zanimivega tega spisa in uže iz teh posnamemo, da je neimenovan pisatelj z zvedenimi očmi opazeval ljudske in gospodarske razmere v Bosni, dokonečno oceno knjige pridržimo si za čas, ko nam doide popolna. Za sedaj pa smo si v dolžnost šteli opozoriti svoje čitatelje na zanimiv spis, ki bo gotovo dobro došel vsem zavednejšim krogom po Slovenskem.
— »Ljubljanski Zvon" prinaša v L zvezku t. 1. naslednjo vsebino: 1. Gorazd: „Tat". — 2. Josip Stare: »Prvi sneg". Povest. — 3. Svoj mir: „Tri prelje". — 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih 26. »Hudobica." - 5. Josip Jurčič: »Slovenski svetec in učitelj". Zgodovinski roman. L »Straho-mer in Grimislava". — 6. Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine. I. Zabave v stari Ljubljani. — 7. Dr. Fr.   J.  Celestin:   Vissarion Grigorjevič Belinskij.   —
8.  Anton Funtek: „Pri gozdnem križu".   Pesem. —
9.  Anton Funtek: „Ptiču". Pesem. — 10. Andrej Fekonja: O početkih slovenske književnosti. — 11. Tinca: »Roža in metuljček". — 12. Ivan Kovač: »Na domu in grobu Romejeve Julije". — 13. »Carniolia" slikarja Janeza Šubica. — 14. Književna poročila: Dr. Janko Bab ni k: I. Dr. Fr. S. Krauss: ;;Sitte und Brauch der Siidslaven". — 15. »Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. — Pisateljsko podporno društvo. — Matica slovenska. — Rudolfinum v Ljubljani. — Nesreča slikarja Janeza Šubica — Rogač. — Naznanilo.
—  Tedensko poročilo krajcarske podružnice »Narodnega Doma" v Ljubljani. Poročati nam je o novici, za naše podjetje prav ugodni, da smo v pretečenern tednu dobili šest krajcarskih knjižic razprodanih, tako, da jih imamo sedaj vsega skupaj 41. — 36. krajcarsko knjižico smo dobili pod štev. 252 (poverjenica g. M. B.) iz Ljubljane. Zanimljivo je, da so to knjižico deloma nakupili tamošnji gostje s tem, da so pri svojih gostilniških računih mesto natančnih zneskov plačevali višje okrogle svote iu dotični ;;plus" namenili »Narodnemu Domu". Tudi 37. knjižica pod štev. 331 (poverjenik g. dr. E. V.) je ljubljanska. 38. in 39. Jknjižico (pod št. 213. in 214. (poverjenika gg. dr. Fr. Š. in A. G.) smo dobili iz Mokronoga. 40. in 41. knjižica sta zopet ljubljanski krajcarski knjižici pod št. 241. in 351. Poslala sta nam jih gg. poverjenika dr. V. G. (v drugič) in E. L. (v četrtič).
V pretečenern tednu smo dobili tudi prve večje svote, nabrane na desetkrajcarske knjižice, in sicer: na knjižico pod št. XXXVII. (poverjenik g. J. B.) iz Trnovega pri Ilirski Bistrici 29 for. 50 kr.; na knjižico pod št. XXXVIII.  (poverjenik g. dr. V. G.)  59  forintov in
na št. XXXIX. (poverjenik g. dr. V. G.) 55 for. 40 kr., oboji svoti iz Ljubljane.
Lepo zahvalo vsem zavednim nabiralcem. Naj si bodo v svesti, da njih marljivo delovanje gotovo ne ostane brez vsacega koristnega vpliva.
16