V SREDO DNE 8. MAJA 1929 OB 20. URI
V DVORANI FILHARMONIČNE DRUŽBE
KONCERT
NAJPOPULARNEJŠIH AMERIŠKIH KONCERTNIH PESMI
IZVAJA GA OPERNA IN KONCERTNA PEVKA GOSPA
PAVLA LOVŠETOV A
PRI KLAVIRJU: KONSERVATORIST MARIJAN LIPOVŠEK
SPORE D:
I.	1.) John Pr in die Scott: Iz zbirke »Svetih pesmi«: PRIDITE,
2.) Roger Quilier:
3.) Roland Farley:
4.) Frank La Forge:
11.	1.) Pearl G. Curran:
2.) Ethelbert Nevin:
PRAVIČNI. . . (Sv. Mafevž XXV. 34.-36.) POJDEM NA POLJE . . .
NOČNI VETER
Iz Shakespearjevega »The Tempesi« 1. dejanje:
PRIDITE NA SVETLI PROD OB ZORI ROŽNI VENEC
3.) Charles Wakefield Cadman: NE KLIČE ME VEČ!
ODMOR
Se pojejo v zamorskem dialektu
III. 1.) Zamorske duhovne pesmi (»Negro spiri/uals«, zbral H. T. Burleigh):
a) HARD TRIALS (Težke misli)
b) DEEP RIVER (Globoka reka)
c) OH, DIDN'T IT RAIN (Vesoljni potop) j
2.) Iz zbirke indijanskih pesmi: FROM THE LAND OF THE SKY
BLUE WATER
3.) S {arom ek sik anska ljubavna pesem : MARCHETA
4.) INDIJANSKI LJUBAVNI KLIC
IV. 1.) Haydn Wood:	VSO BOŽJO NOČ . . .
2.) Pearl G. Curran: NOCTURNO
3.) Pearl G. Curran: KAJ JE PESEM?
PRIDITE PRAVIČNI!
(Come, Ye Blessed)
Iz zbirke »Svetih pesmi«, Sv. Matevž XXV.: 34-36.
Takrat poreče Kralj:	Lačnega ste me nasitili,
Na desno stran stopite k Njemu!	Žejnega ste napojili me,
Pridite k Njemu vi pravični,	Prišel sem tujec, sprejeli ste me,
Moj oče pripravil kraljestvo je vam	Nagega oblekli, bolnega ste obiskali	me,
Prav od početka vsega sveta.	Bil sem v ječi, vi prišli k meni ste.
Torej! Pridite k Njemu, vi pravični,
Moj oče pripravil kraljestvo je vam Prav od začetka je sveta.
Pridite k Njemu, vi pravični,
K Njemu v raj.
ŠEL Z OČETOM BOM ORAT.
(I will go vvith my father a ploughing).
Joseph Campbell.
Šel z očetom orat bodem	Sel z očetom sejat bodem
K morju tja v zeleno polje.	K morju tja v rdeče polje.
In še krokarji1, vrane, galebi	In še vrane in škorci, galebi
Tjakaj z mano polete.	V jatah z mano polete.
Potem krotkim konjičem peval	Tam pel pridnim bom sejalcem
Bom s škrjančkom, ki v zraku žgoli.	Z malo tičko, ki v glogu ždi.
A moj oče bo pel o pliigu	Modri oče bo pel o setvi,
To pesem, ki lemež slavi.	Ki takrat jo vse slavi.
Šel z očetom bom žet tjakaj K morju! na rumeno polije.
In gosi in otroci in vrane
V	jatah z mano polete.
Tam prepeval bom trudnim ženjicam,
Ki žge solnce jih vnoče ves dan,
A moj oče bo pel slavo kosi,
Ker trud je veselo končan.
NOČNI VETER. (The night wind).
Eugene
Veter skozi noč buči Bu-u-u,
Žalostno se to glasi,
Pretresa s čudnim strahom Vsakogar ta skrivnostni* odmev.
To je zvok, ki iz spanja Drami glasno očitajoč.
Prebdel sem v bolestni tej grozi
Field.
Mnogokrat ves obupan od zlih Podob sam bridko jokajoč.
Noč, ah povej, zakaj ihtiš Dolge mučne ure z menoj?
In strahotna noč mi odgovori: Bu-u-u.
PRIDITE NA SVETLI PROD. (Come unto these yellow sands). Shakespeare, The tempest, Akt I., Sc. 2.
Pridite na svetli prod,
Stopite v kolo!
Spretno se prestopajte,
Ostali naj pripev pojo.
Čuj, psi lajajo,
Hej, že čujem petelinov glas.
OB ZORI (DAWN).
(Feril Hess.)
O	dete, vstani, je že	dan!	Ti dan si moj!
Od solnca hrib je že	obsjan,	Poživljaš kakor jutro mlado,
Razlito je povsod zlato,	opajaš me kot mavrica,
V	poset življenje gre novo.	ki v barvah bajnih se smehlja.
Le vstani, vse se že jasni!	Le vstani, dete, zdaj!
Od sreče duša mi gori.	Saj je že dan!
O	čuj me zdaj!	Saj je že dan!
Prišla ljubezen je s teboj,
ROŽNI VENEC (THE ROSARY.) (Robert Cameron Rogers.)
Vse one lepe srečne dni, ki užila kdaj sem jih s teboj, na rožnem vencu zdaj preštevam jih, na rožnem vencu štejem jih.
Za vsako uro jagodo
V	molitev zdaj spreminjam jo.
Množi se venec vsedotlej, dokler pri križu sem!
V spominih sreče in gorja Poljubljam jih ta zrna vsa.
V trpljenju tem sem naučila se poljubit — moj dragi — še tudi križ.
NE KLICI ME VEC (CALL ME NO MORE.)
(Nelle Richmond Eberhart.)
Nikar ne zovi me več na prod nizki Tjakaj, kjer mesec na nebu rdi.
Proč od obale bežim naj kot galeb,
Ki pregnan se ne vrne več tja.
Ne išči več me v svoji boli,
Ne kliči? me, ne zovi me!
Ne kliči več zdaj v puščavo mojo,
Najna ljubav odcvetela je!
Nikdar ne vrne ta raj se nama, Vzdihi tvoji so tudi zaman!
Ah! Ah!
Nikdar ne vrne ljubav se nama, Ne zovi več pod zvezdic svod me, Zvati nikar me več nazaj!
IIARD TRIALS.
(Mat. XXIV. 21.. Mat. VIII. 20.)
Been alis’ nin all de night long, Been alis’ nin ali de day,
Been alis’ nin ali de night long, For to hear some sinner pray.
Now ain’t dem hard trials,
TEŽKE MISLI.
(Mat. XXIV. 21., Mat. VIII. 20.)
Poslušal sem vso dolgo noč,
Poslušal sem) ves dan,
Poslušal sem vso dolgo noč,
Da bi slišal kakega grešnika moliti Ali niso to težke misli?
G reit tribulation?
Ain’t dem haird trials?
I’m boun’ to leab dis lan’.
0, de foxes dey hab holes in de
groun’,
An’ de birds hab nests in de air,
An’ ev’ry thing has a hidin’ place, But us po’ sinners ain’t got nowheire. Nosw ain’t dem hard trials,
Great tribulation? Ain’t dem hard
trials?
Fm boun’ to leab dis lan’
O, Methodis’ Methodis’ is my name, Methodis tili I die,
I’ve been receiv’d in de Methodis
church,
But I’U die on de ’ Piscopal side.
Now ain’t dem hard trials,
Great tribulation?
Ain’t dem hard trials?
I’m boun’ to leab dis lan’.
You may go disaway,
You may go dataway,
You may go fum do’ todo’
But ii you ain’t got de good Lord, Ina yo’ soul
Why de debbil’s gwine to git you sho, Now ain’t dem hard trials Great tribulation?
Ain’t dem hard trials Fm boun’ to leab dis lan’.
Ali niso to težke misli?
Jaz moram zapustiti to zemljo.
O, lisice imajo gnezda v zemlji,
Tiči gnezdijo v zraku,
Vsaka stvar ima svoj prostor,
Le mi, ubogi grešniki ga nimamo. Ali niso to težke misli?
Ali niso to težke misli?
Jaz moram zapustiti to zemljo. Metodist sem,
Metodist sem do smrti.
Sprejet sem bil v metod istovsko cerkev, Umrl pa bom kot Episkopalec.
Ali niso to težke misli?
Ali niso to težke misli?
Lahko greš po tej poti,
Lahko greš po oni poti,
Lahko greš od vrat do vrat,
Toda če nimaš pravega Boga v svoji duši,
Te bo vrag gotovo vzel.
Ali niso to težke misli,
Ko moram umreti.
DEEP RIVER.
Deep rdver,
My home is over Jordan.
Deep river, Lord,
I	want to cross over into campgiround. Oh don’t you want to go To that gospel feast,
That promis’d land,
Where all is peace?
Oh, deep river, Lord,
I	want to cross over into campground.
GLOBOKA REKA.
Globoka reka, moj dom je onstran
Jordana,
Globoka reka, Gospod jaz hočem preko reke v Tvoje taborišče. Nočeš k prošcenju v obljubljeno deželo,
Kjer je vse mirno?
O, globoka reka!
Gospod, jaz hočem tja v Tvoje taborišče.
OH, DIDN’T IT RAIN.
Fo’ty days fo’ty nights When de rain lcept afallin’,
De' wicked clumb de tree,
An’ for help kept acallin’,
For they heard de waters wailin’ Didn’t it rain Teil me Noah.
Some clim’d de mountain,
VESOLJNI POTOP.
Štirideset dni in štirideset noči Je neprestano deževalo. Hudobni so plezali po drevesih iti na pomoč klicali, ker so slišali tuljenje valov. Ali ni grozno deževalo?
Ali ni grozno deževalo?
Some clim’d de hill,
Some started sailin’
An’ arowin’ wid a will,
Some tried swimmin
An’ 1 guess they’re swimmin’ still,
For they hean-d de waters roarin,
Didn’t it rain
Teil me Noah
Didn’t it rain.
Povej mi Noa!
Nekateri so splezali na gore, Nekateri so splezali na griče, Nekateri so zaceli odločno veslati, Nekateri so poskusili plavati.
In slutim, da plavajo še danes. Slišali soi bučanje vatov.
Ali ni grozno deževalo?
Povej mi Noe,
Mi ni grozno deževalo?
IZ DEŽELE SINJEMODRE VODE.
(From the Land of the Sky — blue Water.)
Iz dežele z nebeškomodro vodo dovedli so njo, Ujetnico prelepo, pogumno.
Nje oči sovražno žare.
Jaz prikradem do nje ob zori se s flavto laskajoč,
Za 'ažurno vodo žaluje,
Ne čuje me v daljo »roč.
MARCHETA.
(Staro-meksikanskä
Marcheta, spet čujem, ko kličeš me k sebi še enkrat v svoj sladki objem ...
Na ustih poslednji poljub še drhti tvoj, začarala z njim si srce...
Tužno brez tebe sedaj je Marcheta, v spominih živim samotar; po tebi vsa duša bolestno mi kliče oh, pridi, ne čakaj nikar!
ljubavna pesem.)
Zdaj v sanjah poljubljam obrazek tvoj mili, kot v davno minulih že dneh ... šepečeš besede mi tihe ljubezni kot v onih nezabnih nočeh.
Vrni nazaj se, Marcheta, predraga, saj ti si moj solnčni sijaj, samoten in mračen mi svet je brez tebe, o pridi', Marcheta, nazaj!
INDIJANSKI LJUBEZENSKI KLIC. (Indian love call.)
O-o, O-o!
V	nočni mir skoz gozd doni ljubavni klic. Čaka Indijanec, da dekle odzove se njegovo. Samcata laguna Zbuja v pomladi Prve drhteče nočne pozdrave,
Po oblakih luna vozi se deviška,
Da trosi bajne sanje z neba.*
V	času prelestnem, ko divna pomlad Pošilja ljubezenske misli nam v dar,
Začuje dekle ta poziv:
•Kadar kličem te: o-o!
Daj odzovi se: oho!
Pomen poznaš, veš, da klic je to
ljubavni moj. Če ne uslišiš me, žalosten bom čakal
dalje še.
Toda, če začujem odmev tako drag,
Kot odgovor mojemu klicu enak,
Vedel bom tedaj:
Ljubezen je prišla,
Ko bom samio tvoj In ti moja vsa!
PTIČEK POJE.
(A Brown Bird Singing.)
(Haydn Wood.)
Vso božjo noč droben ptiček sladko poje, poje samo v tišini pomladne noči'...
Rad bi, da tiha ta pesem pride k tebi, da čuješ jo samo ti, le ti...
Vso moč srce moje zapuščeno poje vso moč o ljubezni, ki nihče za njo ne zna, slajše tudi ptiček o ljubezni pel še ni rad bi, da tiha ta pesem pride k tebi, da čuješ jo samo ti, le ti.
Vso noč srce moje zapuščeno poje o ljubezni, ki nihče ne zna za njo...
TIHA KOC...
(Pearl G. Curran.)
Tiha noč...
Na globoko-modrem nebu žarijo zvezdice,
A tu v utici v mreži viseči, obdana od rož, o polnoči ti pojem svoj ljubeči spev...
Sapica nočna boža, v vejevju listi šume, in| lahno me pozibava v sladki ljubavni san.
In v srcu molitev vroča se zbudi, da večno ohrani te Bog le meni, dragi ti!
Ko jutro vstalo bo, obdano s čarom zarje, ah, mili moj, potem dan prišel je, ko boš ti samo moj!
KAJ JE PESEM?
(What is a song?)
(Pearl G. Curran.)
Želite znati, kaj je pesem?
Še jaz bi! znal to rad.
Težko na zemlji res se misel za pesem rodi. Ne misli, da pesem vsak je verz, ki vgla§ben je v zabavo le ljudem, za smeh, za ples ali petje pelo.
Ne, ne, saj prava pesem ni vse to!
Resnica dragocena v mislih javi se, in najde tam izxaz, potem nebeška melodija z resnico združi se v iskren objem.
In angeli pesem tako vzamejo in himno veličastno zapojo izmučene zemljane glas bi ta tolažil, dvigal jih v nebo — to pesmi je namen samo!
Pesmi sta prevedla v slovenščino gg. dr. France Lausche 'V Clevelandu in dir. Jos. Debevec v Ljubljani.
[tUks Hrovatini