Ml
LITERARNO GLASILO MLADIH
MOJCA KUMERDEJ
VEČER I.
Ko zvečer zaide sonce,
st zapiska na koščeno piščal
čakajoč leva
morda ovna                      \
iz sosedne izbe
potihoma odhajajo notni metulfi
in vkamrt
ostajajo \e mehki kožuščki
odprtih netopirjev
razpetih nad knjižno omaro
poleg kamina stoji harfa
in vabi mimoidoče med smreke
v hišo norega ogljarja
črnobradega in
toplo temnega,
kovmrzlihdneh
se večkrat splazi skozi vrata
hiteč med drevje.
kjer poljublja smreka
in boža murvino listje
nasrce polagajoč
ga gnete med rokami
in postane mu toplo,
dassmehljajem
zaspi nasnegu
daleč proč od flavt
inmrzlekamre.
Na starih pobarvamh kolesih
se včasih vozijo mimo
in zrak postaja lažji in prijetnejši
kljub februarskemu dežju,
ki v sebi nosi še v snegu spočeto pomlad
in kot v pustnih torkih zelenega desetletja
ostajajo nekje vendarle isti in čisti
za nekatere sovražni,
pa za druge toliko bolj Ijubljeni.
M. G.
NOČ
Ležim na kamnitem obzidju stare kapelice. Pod menoj tiho šumi rnorje. Lahen vetrič mi mrši lase. Pihlja burin. V daljavi utripajo luči ladij, ki se počasi utapljajo za obzorjem ati pa izginjajo za bližnjim rtičkom. Močne obločnice z ribiških čol-nov prebadajo morsko gladino, ki se pod njimi zelenkasto svetlika. Prisluhnem daljnemu brne-nju ladijskih motorjev in pljuskanju drobnih va-lov. ki se zaletavajo ob obzidje. Prihaja plima. Na giadini odseva srebrnkast pramen lunine svet-lobe. Ozrem se v jasno nočno nebo. Utrinek leti čezenj. Njegov žar v hipu zamre. Pravijo, da ozna-nja smrt.
MAJA ČEŠNOVAR
PRAVLJICA O DRAVIDIH IN SINGALEZIH
Dišaio je po CHLOROPHYLLU. ki so ga velike borove patme metale okoli po zmrznjenem pe-sku. Sončni žarki so se Šepetaje lepili na popoto-vanje od Litije do Čateža (pa tud nazaj)
Spet smo bili kot doma. Okoli nas so se vrteli divji demont iz daljne starogermanske mitologije. Vita, nora svinja bradavičarka je lenobno stresia svojo mastno grivo in me prosila za ogenj. Potem je hitro. kakor je mogla odšibala v goščavo. Pri-hajale so čudne spake podobne opicam in bothi-cam na kotalkah in dvigovale prah. da so se nam solzile oči. (preklet jajc)
Okoii in posebej vzhodno od nas so se v tre-nutku razbohotile ogromne zelene čebule in ja-gode...
Potem je mavgli vprašat: MAMI. KOAJ BOM OBLEKEL DOLGE HLAČE, ZAKAJ JE OČKEC ZAPRT?
Mati pa mu je odgovorila:  DANES NIČ KO-
Ruzem
Kmalu je do nas prišel Ganimed, vsemogočni bog homosexualnosti in nam rekel, daje počitnic že konec in da nocoj poltcijske ure ne bo. zatose lahko vrnemo... Potem je ztožil pernata krila netopirja in molil molitev exatičnega ministranta. Tiho je letet, za soncem in vedeti smo, da ga nikoti veC ne bo.
SAŠO
Ribe so ribe
tabe so žabe
Race so race
jaz pa sem konj, ker jaham
METKA MEHLE
SLOVO (Sestri)
Vsejedrugače.
Sama sem v tej praznosti,
še včeraj si bilatu.
Dan umira,
prebuja se spomin na otroka,
na šepet v temi večerov.
nasolzice. nasmeh.
bose noge v rosnih travah,
male laži;
dneve, ko sva med borovci iskali
cvetja z& mamo.
Prvi nemirsrca.
Vseje bilo najino.
Zdaj je vse drugače.
Tvoja postelja je prazna,
na polici ni več knjig.
Le rjav medvedek,
spomin na tvojo tretjo pomlad.    .
Odnesel te jeval.
za njim je ostala bolečina.
In sledi nekega otroštva.
Vse je drugače - vse mi je tuje.
Tudi tvojt redki obiski in želja v očeh,
dabisevrnilonekaj,
vsakdan.
Ni lahko zavreči vsega tega.
Nihče noče razumeti,
da vse to zame ni bila igra.
Nekega dne
bo tudi moja posteija ostata prazna.
VARIACIJA
japonska gospodična drobi Čez šest mostov v tanko zeleno panoramo prikloni se perunika evropejskemu gospodu misli mu sprepleta
B. H.
V mraku včasih dežuje med lučmi dežuje na skale
dežuje naskrivnosti
V mraku včasih megla zaduši kakšen jok
kakšen pramen svetlobe
TATJANA BAŠIN
HROŠČI POTUJEJO
Vidiš
tam medstebelci
živijohrošči.
Toda nekega ponedefjkasose usedli na preprogo dabi obiskati prijatelje na oni strani meje.
Tam ni tišine jehrupin padanje bomb je smrt.
Nihče neprižge luči
ali ima iskrice vočeh
tu ježalost
tu so htadna meglena jutra
sirenetulijo            *"
jokajo
in neKdo bežl
skozt vse prepreke
vsvobodo.
Tisti nekdo dviga
upanje
miru
upanje sanj
in žeija.
Kdo ve
kjetisti
ki uravnavausodo
ki čara nemir
ali umirjenost,
Hrošči potujejo so kurirji soborci vnemiru tovariši ki rešuj ejo in spuščajo dih upanja.
Kdo ve kjezačnetteti kdo ve zakaj se niti
usode pretrgajo in jih morašstrniti v eno samo misel SVOBODA.
Kdo ve kaj hočejo in2ahtevajo.
NASVETI KAR TAKO
Nikoli ne povej tistega
česar ne razumeš
nikoli nejoči
predtistimi
ki jih nepoznaš
in naše! boš
zaklad
med topoli in mahovjem
izdajaj sebe v eni izdaji
nedaj duplikata
v arhivu stvarnosti poiŠči
zgodovino norčij
klovnovin
imel boš
soncevdlaneh
imel boš svojo
tiho vilo pomočf
razumet božsebi
neznano Čarovnico
smehain joka
imel boš razumevanje
zatistega ki jebiizu
je daleč
sanj
KARA
SLUTNJA
Nekoč boš zasovražil nebo v mojih očeh ker bo na njem preveč svetlečih zvezd kaj bošstorilz njimi
Nekoč boš potrga* vse bisere v mojih laseh in z odporom gledal lesketajočo sled ki bo ostala
kaj bi znjimitakrat
ko bodo v tebi vse steze potemnele
Trgal boš niti Ijubezni v mojih dlaneh
besno
ker veš
da je v njih edina moč
ki je ostala v moji štbkosti
v nemoči življenja
kaj bi z mano
ki mejeavgustslučajno
privedel na tvojo jaso
HočeŠ uničiti luči v meni ker si jo prižgal mimogrede nehote
nezaradisebe... Zaman
Ne moreS
Ker nočem nočem
KATARINA TOŠ
ŠANI
sezul bom plašč obul bom krila zategniisi klobuk skuštrat si obrvi odpel očala stresel led iz oč\ odprl hišnepredale sezakotalil doceste odletel do mesta do Ijudi in potem bom tak kot bi že dolgo moral biti
SLUTNJA
Skozi rešetke pronica bela svetloba.
Roke grabežljivo praskajo po hrapavem, htadnem
zidu.
Zaprt sem.
Živvmrtvi ječi.
Zaprt sem, ker vem. Zaprt, Ijudje, ker vem!
Leta hite v neskončno čakanje nečesa. Prst! so
marljivi.
Rijejo za spoznanje filoveštvu.
Živirn, vecno bom živel.
Poznam prihodnost slehernega bftja, boječega se
za lastno
prihodnost obstanka.
Jaz vem, Ijudje!
Pravijo mi strah.
BRANKA SOTOŠEK
Na dnu nekega predala leži mesečna vozovnica.
Ne, ni bilo žalosti v tisti nebeSki modrici
pod nespretno puljenlmi obrvmi.
Ne obžaiovanja. ne otožnostf.
Dalanam jeroko,
vrgla kovanec v avtomat, ki se je zavrtel naprej.
Zajčkasmo kupili;
v naglici, z mislijo, kako bomo jutri pisali
francoščino.
Na klopi je ostaia vozovnica za šestico,
nekaj besed
in tisti
spomini.
MARE
NEURESNIČENA LJUBEZEN
Vsaj enkrat še, zvezda, mi zamigljaj, noč radostnih sanj, moj sijaj, ne prevesi se v dan, da glavč obračal zaman bi-za nj6.
Ko da sem neviden, gre mimo mene, prijazne besede ne sprejme nobene. A čakal bom, čakal, saj morda ji bo čas tudt k meni obrnil obraz...
MAJA ČEŠNOVAR
Zdaj se je zgodilo. česar sem se najbolj bala. Miška je odšla in ostala sem sama. Pred mano so se raztegovali mrzli kanali Ijubtjanskih ulic in za mano je počivala tiha samota. Kanali tistih ulic. ki s svojo piskajočo meglo in tišino ubijajo človeka. Ga razbijejo in umorijo. Izmozgajo. Ižžgejo. Stala sem sredi tragičnega čara in prvi jesenski dež je risal po obzorju velikanske zvonove in vrtnice, se nato za hip oklenil stare, prepredene Zoisove piramide in se končno usedel nad mrtvogladino Ljubljanice, ki je motna in gosta tekla skozi težak popofdanski mrak.
Da smrt iaže, si govorila. Ker si vedela, da se ne da umreti. Ker nikoli ne umreš. Ker samo izgineš. Vse te podobe živfjenja izginejo in pridejo nove. svetlejše in močnejše podobe, in tudi ti st po-doba, in ko zaide sonce, senc ni več - ker ti ostaneš, a življenje izgine. Tvoje življenje izgine in izginejo drevesa in polja in beroin (ki ga imaš v krvi) in solze in šiva, ki loputa z vrati, in izgine novoletna pravljica in rzgine dedek Mraz. ki je tedaj prihajal po ulici, in za njim izgine vseh enajst slepih deklic iz sirotišnice v moji stari Ljub-Ijani. Ko postanem bela tn sama, pridejo sence in mi govore in pojejo in potem odidejo, ko odprem oči. Miška mi gomazi po roki, aždaje imam v ustih in solze na steklenih kotobarjih časa. HEROIN V KRVI IN V GLAVI MOLK. Ples v možganih in tisočero kroglic v očeh. In zenice mi narastejo in svet postane velik in Šiva in miška sta napuh-njena v obraz in doni in pumpa v tilniku.
MILA MATIČ
NIČVREDNEŽ
Vidimte, človek,
sediš, spiš, Ijubiš in živiš.
SediŠ ob pogrnjeni mizi,
spiš v mehki postelji.
ijubiš nežna bela tetesa,
a neljubišteh deklet.
Inživiš.
Živiš za sebe. Človek,
in izkoriŠČaš (judi,
ki tudr sedtjo, spijo, fjubijo in živifo,
Ijudi, ki sedijo na tihi obali,
spijonatrdih tleh,
a Ijubijo Ijudi zalo,
ker jih imajo resnično radi.
Inživijo.
Ne za sebe,
živijo za tebe, človek,
ki jih biješ,
zatebe, človek,
ki jih sovražiš,
zatebe, človek,
ki jihmoriš!
Marjanca Vlktorija (in njen Ijubček):
I.aprtl
GOITANEC.
Khčavoiskrive deklice
Majčkeno utripanje kapijice.
Kje so tvoje dobre palačinke. NataSa?
Mislim, da besede izgubljajo svoj pomen.
Ubijajo se tdeali preteklosti.
(skrajni cajt)
Marjanca, If: 2.lanuar
Vsemogočni Gromovnik - režt nas vsega hudega.
(predvsemtelefiole)
Hudičevi ubadi grozno opikajo, ane Nata&a?
Marjanca:
3. nov«mb«r
»Nični tkoogabnega, kot jepraznapixnaod paitete.-
Tko je to reku, ko sva bta pri Nataši.
Pri palačinkah od NataSe.
Pri NataSimh palačinkah.
to so ble najboljše palafiinke, ki sem jih kdaj žrta.
Napolnjene s samo slastno krvjo.
Marjanca Viktorija in Viktor XI.:
4. maj
Hopel je negibno.
Tesnosb meni.
Mrtvo tn bledo.
In potem je prišlo - BLAŽENOST IN PEKLENSKA NEBESA.
Kot bi reka penečih vesoljskih prostranstev lila vame ko nama
je Natasa prinesta svoje dobre palačinke...
Stevardesa bombnika 747;
5. aprll
Pred mano so ležale trl.
Kakaroblites krvjo.
In nehko so se udale pod zobmi.
Zlitose je naposted v meni-vsatistačrnakri inslinain biažen
občutek
in tedaj so priplesale deklice z goltanci v rokah.
in Nata&a z novimi tremi palaCinkami.
Marjanca. II:                                                                       •
6. oktober OdlušČilo se je. Odvilo kakorfilm.
Oživele so sence in spake s sten.
OBUDILI POSRANl SPOMINI.
In poleg mene je zaklei on, ki ga še dolgo ne bo.
Nataša (z vprašanjem):
7. oktober
Kapljice so se potresale.
Gtasba. Muzika. Godba.
Zvok. Ropot. Srajne. JA2Z. DuSko.      Itd.
Ziato trobent se je lepito na stene.
Marjanca je ležala na sredi sama in gola
NA TREBUHU JE IMELA MOJO PAUAČINKO.
Nevemzakaj.
Viktor:
8. maj
-Nebenmu ne manka tok. da ne bi mogu postat sam st. tov.
Gromovnik.
Kermu največ rnanka je to itak že-.
je rekla Nataža.
Zdaj sem vedla. zakaj je ona bog (palačink).
KER Jl MANJKATA OBE ROKI IN SE GOLTANEC.
Marjanca (začudena):
9. november
Onami jerekla. dajetozato. da nežre palačink. Indaseneobesi.
Z Viktorjem sva spoznala prevaro st. Nataše
in neresničnost njenih palačink.
Pa vseeno sva ostata z odprtim gobcem
oba - napoinjena s SLASTNO RDEČO MASO iz palačink.
1O.JUIIJ
V sobi z odprtim goltancem:
Od vrat je k meni prihajalo siadko bobnenje in grmenje
Potresalo ml je črevo.
Potresalo inžrto.
In po Natašini dobri palačinki je prlSlo:
H.september
Kritavoiskrive dekltce.
EVO Z JABOLKOM V ROKl.
SALOMA Z JANEZOVO GLAVO NA KROŽNIKU. (in spet):
TANASA S PALAČINKO
Tri ženske.
VeCne kuzle.
Neuničljive prasice-
(pogrezanje)
Viktor petnajstl:
12. seplember
Eva je šla proti meni-
Stegovata je kosmato šapo proti meni,
OptČji gobec ji je moiel iz vampe.
Satanovo jabolko se je spreminjalo in lezlo ja proti mani
Inona za njim.
In sam božji greh \i je bingljal iz uhtja.
In jabolko je bllo najprej Irobenta, potem pa en sam podrekan
greh.
EVIN GREH.
13. septembor
»Marjanca je vražievema.<
Viktor.
Viktorvan Morepencakes:
14. september
\z zvoka je zdaj prišla Saloma.   ,
Jezik je imela popast,
In prvič sem videl goltanec.
8ELGOLTANEC.
Močno okovje.
Hudoslaslni joSki.
Videt sem, da je ženska.
In spoznal. KAJ JE ženska.
Pomolila je krožnik k meni in Janez mi je pomežiknil.
Ta moč.
SALOMINAčistaMOČ.
Vlktor (brez purana): IS.avgust
Sesede so izgubile svoj pomen.
Zebejih,
Ker se zima tako vieče.
Kot Natašine palačinke.
Stopita je predme. tako. brez rok tn brez goltanca.
Samo z devetnajstimi palačinkami v Črnem zosu
In spet doživetje Gromovnika.
Slast pri boginji pafačtnk.
NATAŠINASLAST.
(tomoratedožvet!)
Zmagovalec Viktof Marjancin:
16. februar
Rdefie stopinje iz kuhinje.
Utrtpanje Janezovih oči.
Dojemspominov.
Izenačenje z bogoffl-
Spomini premazani z zlatom trobent in nadevom iz palačink
pa odhajajo in vidijo se njihove gole riti.
Za njimi pa kričavoiskrive deklice.
(istogole)
Utopiii smo idealepreteklosti.
KATARINA TOŠ
ČAKAJOČI
Plavam.
V kapljici vode z žilicami.
Razrvanost duše plava.
Plavablaznožabo.
Je upehana.
Povleče se na breg in pleše.
Pleše ples prosečega, čakajočega.   '
Z m/ahavim gibom prosi.
Za obstanek.
In embrio je utrgal cvet.
JASNOVIDEC
Moclra srajca ne sodi k zelenim hlafiam.
Človek negotovo ustvarja lastni padec.
Nikdar ni nosiločai.
Jasno je videl prihodnost.
\nbal seje/e. Tako prokfeto bal!
Imel je druiino z očali.
S črnimi stekli. Ni videl oči.
A videl je prihodnost!
Biljeedini.
In bal seje. Tako prokleto bal<
NAPAD
Vsakdo ]e komu norec.
LjudjeČutijo.
Kako dolgo še? Mise! hiti...
Školjka me sumijivo vabi v zatišfe objema.
Figof Negrem!
Obožujem sneg! Snežinke in puščavo!
Vročo, suho pužčavo s kačo.
Z malo, Ijubko in drobceno kačico. zvijajočo se
od potuhnjene sladkobnosti.
Kot čiovek.
Zvijase. Čaka.
In preži...
Bij ga, bij!
In mravlje so načele svet.
Zapoj, kdorživiš!
Tišina...
Ml - maj 1981, Številka 2 - priloga Zbora občanov-literarno gfasilo bežigrajske mladine-uredniški odbor: Tomaž Bole (giavnl urednik), MiloŠ Bašin (tehnlčni urednik in oblikovatec), Miro Šubelj, Neva šolinc. Ina Ros. - prispevke pošiljajte na naslov: ZKO Ljubljana - Bežigrad, Linhartova 13, Ljubljana, tel. 340-461 Int. 311                                            Vte fotograflje v te) Sievllkl ao delo Tomaža Skaleta.