124
burke so: „Palackeho trida č. 27", „Kulaty svet", „Di-vadelni vlak"; veseloigre: „Blazinec v prvnim po-schodi", „Jedenacte prikazani" (prevedene v več jezikov), „Bfinkalovy trampotv"; slike iz češkega življenja: „Rodinna vojna", „Josef Kajetan Tyl", „Karel Havliček Borovsky".
Stoletnica po smrti Stanislava Vydre. Dne 6. decembra je minilo 100 let, kar je umrl jezuit dr. Stanislav Vydra, sloveči češki matematik, pisatelj in duhovnik-rodoljub, profesor na praški univerzi. Rodil se je dne 13. marca 1. 1741. v Kraljevem Gradcu. Izdal je celo vrsto spisov v latinskem, nemškem in češkem jeziku. Najboljše njegovo delo je „Historia matheseos in Bohemia et Moravia"; zanimiva je tudi njegova zbirka duhovnih govorov „Svazek kazani svatečnich (1.1799). Leta i 799. je začel Vydra bolehati in  je navsezadnje popolnoma  oslepel.  V tem  času
mija nad razvalinami Jeruzalema", „Pot na Golgoto", „Dopoldne Velikega petka v Jeruzalemu" in triptih „Judež Iškarijot". — Rodil se je 1. 1857. v Kutni Hori, študiral je gimnazijo ter je vstopil v praško akademijo. Njegov učitelj je bil Swerts, katerega stil je Jenewein nadaljeval. Prvo Jeneweinovo delo je bilo „Karol IV. zida stolno cerkev sv. Vida" (1. 1878). Potem je naslikal karton „Rakoczy" in „Mrtvo telo Prokopa Golega po bitki pri Lipanih" (1879). Po teh delih so sledili cikli „Pesen" (1881), „Krvni davek" (1883), „Lipani" (1884) itd. Fel. Jenewein se je moral dolgo boriti za priznanje svoje individualne umetnosti. Šele 1. 1893. po uspehu dela „Pot na Golgoto" so obrnili merodajni krogi pozornost na Jeneweina, ki je bil imenovan za eksternega učitelja pri umetniško-obrtni šoli v Pragi. Popolno priznanje pa je dosegel šele pri ustanovljenju češke tehnike v Brnu. Jene\vein je
BATERIJA TEŽKEGA JAPONSKEGA TOPNIŠTVA.
je narekoval svojemu pisarju prvo češko učno matematično knjigo, katero je pozneje izdal premonstrat Jandera. O. Vydra se je odlikoval ne le po svoji učenosti in pobožnosti, ampak tudi po svojem rodo-ljubju. Kot profesor je opominjal dijake, da naj se ne odtuje svoji narodnosti, ampak naj postanejo bu-ditelji češkega naroda.
Feliks Jenewein. Češki slikar in profesor pri visoki tehnični šoli v Brnu, Fel. Jenevvein, je nenadoma dne 2. januarja umrl. Jenewein je bil velik umetnik; njegove alegorije in njegovi biblični in zgodovinski prizori so polni globokega in silnega čuta; mikajo s svojo monumentalnostjo in pretresajo s svojo vznesenostjo, z močjo svoje tragike. Zlasti biblični predmeti so našli v Jeneweinu izvrstnega upodobitejja. V tem pogledu so najimenitnejše njegove slike: „Jere-
bil imenovan za profesorja nove visoke šole ter tako gmotno preskrbljen. Zapustil je nedodelan ciklus alegoričnih slik „Tragedija belogorska".           Fr Št.
Nov slovaški list. Znani zaslužni slovaški časnikar g. Karol Salva v Ružomberku je začel izdajati ilustrovan list „Slovenske Pudove Besedy". List izhaja vsakih 14 dni in prinaša slovaškemu ljudstvu razne spise v pouk in zabavo. V programu pravi urednik: „Ker imamo vedno pred očmi, da bi naš narod brez šol, brez inteligence nravno in gmotno propadel, hočemo seznanjati slovaško ljudstvo s češko knjigo in češko šolo kot nam najbližjo in najbolj pristopno." Želimo g. Salvi v tem pogledu veliko uspeha, kakor sploh zatiranemu slovaškemu tisku!